SVETILNIKPoštnina plačana pri pošti 6101 Koper – Capodistria TISKOVINA

/ Kulturni občasnik za mlade zanesenjake / Gledališče Koper, Obalne galerije Piran, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski arhiv Koper, Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano, Pomorski muzej “Sergej Mašera” Piran, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Knjigarna Libris / Letnik VI / Številka 3 / Februar 2013 / / Brezplačni izvod /

MOJ ODER 2Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si

Februar – mesec kulture in pustnih norčij

Ce rečemo februar, na kaj najprej pomislimo? Jaz naj-prej pomislim na pust in na Franceta Prešerna. Naj-krajši mesec v letu je po svoji vsebini najbogatejši med

meseci. Za februar bi lahko rekli, da je norčavo kulturen. Posve-čamo se branju poezije, prebiramo Prešernov življenjepis, obi-

skujemo kulturne ustanove, toda hkrati se preoblačimo v pustne šeme in preganjamo zimo. In seveda so tu še zimske počitnice!

Pa začnimo pri pustu.

Etimološki slovar nam pove, da je pust čas pred velikonočnim postom, zlasti pustni torek. Beseda pust je okrajšava meso-pust, kar je dobesedni prevod italijanske besede carnelevale,

carnelevare. Ta beseda pa je zloženka iz italijanske besede carne – meso in levare – dvigniti, odstraniti. Pust je tako ime dobil zato, ker se naslednji dan, na pepelnično sredo, začne štiridesetdnevni post, ko ni bilo dovoljeno jesti mesa.Naloga pustnih šem pa je, da preženejo

zimo in prikličejo pomlad, prav zato na pustni torek pu-sta simbolično obsodijo na smrt. Ker je zima zelo trdovra-tna gospa, ki se ne da kar tako pregnati, so pustne šeme živopisane, smešne, grozne in opremljene z različnimi zvočnimi pripomočki: piščalkami, kravjimi zvonci, trobenta-

mi … Pustne šeme so razigrane, vesele, norčave in so znak novega, veselega življenja, ki se z vsako

pomladjo začenja znova. Navada pustnih šem je,

da hodijo od hiše do hiše ter s pesmicami in izšte-vankami pri vsaki hiši preganjajo zimo. Za svoj trud so nagrajene s slad-

karijami ali pa z denar-jem. Nekaj pesmic sem

nabrala tudi jaz. ✱

Pošlji nam fotografijo svoje pustne šeme. Najbolj domiselne pustne šeme bomo objavili v naslednji številki Svetilnika.

Hopsasa, drajsasa,

pustna nedelja.

Lan smo bli špeha sit,

letos pa zelja.

Trajlala-laj-lala, 

vse se vrtimo, 

trajlala-hopsasa, 

in veselimo.

Trili-li trili-li, 

ali veste, kdo smo mi, 

tralala-tralala, 

pustne šeme smo, haha.

Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo srečo in pomlad! Zato nam dajte evrček, dva, da zima bo odšla!!! 

Od hiše do hiše,prinašamo srečo in srečo pomlad.Zato pa nam dajte en cukrček, dva,tri krofe, tri bobe in košček zlata!

Ena, dva in tri,kurent proti nam hiti,že na daleč se nam smeji.

Tamle gre tudi vila,Joj, kako je lepa in vsa mila.

Klovn se reži na vsa usta,in prinaša gospoda pusta.

Čarovnica na metli kremplje kaže,

in tisti ostržek tamle laže!S krofi se bomo sladkali,

in po hišah dinarčke pobirali.

Trajlala-laj-lala, pustne smo šeme, trajlala-hopsasa, nič nismo lene. 

Smo maškare mlade,plesale bi rade,da bi zima odšla in pomlad bi prišla.Repe debela kmetica vesela in kmet bi dejal,

so mele maškara prav.

Tudi ti se preizkusi

v pisanju pesmi.

Napiši nam svojo

pesem. Objavili

jo bomo v nasled -

njem Svetilniku.

MOJ ODER3 Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si

Kaj pa France Prešeren?1.) Kdo je France Prešeren? a) največji slovenski fizik astronomg) pesnik h) čebelar

2.) Napisal je velikoc) zdravniških receptova) pesmib) znanstvenih člankov

3.) Rodil se jef ) leta 1924č) 1416 z) 1800

4.) v e) Vrbi na Gorenjskemk) Brezi na GorenjskemI) Hrastovem na Gorenjskem

5.) Napisal je pesem z naslovom

d) Ljubljanski možI) Povodni mož c) Sneženi mož

6.) Po poklicu je bila) advokath) pesniki) zdravnik

Prepiši črke pred pravilnimi odgovori. Dobil boš geslo. Napiši nam, kaj geslo pomeni.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pravilni odgovor pošlji na Gledališče Koper, za Svetilnik, Verdijeva 3, 6000 Koper, najpozneje do 12. aprila 2013. Pravilni odgovor prinaša dve brezplačni vstopnici za otroško gledališko predstavo. ✱

Kot zadnje pa poglejmo, kaj počnemo med zimskimi počitnicami in kje vse preživljamo zimske radostiRazvozlaj spodnje besede ter jih pravilno zapiši. Izberi nekaj najljubših besed, ki si jih razvozlal, napiši in ilustriraj zgodbico ter nam jo pošlji najpozneje do 12. aprila 2013. Najboljša zgodbica ter najboljša ilustracija si bosta prislužili po en otroški gledališki abonma za sezono 2013/14.

Č AOMUMS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

K ASMOAN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ČIMUESČŠ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

MPIEOJ PE TOL JAČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

MOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

SALIDŠEČR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

VAČIPPMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

PAEKOM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

PLITO JARKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

PLOTICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Veliko veselja pri reševanju nalog, pisanju zgodbic in risanju. ✱ Samanta

Naslovnica knjige Povodni mož v izdaji

Prešernove družbe (1985), ilustrirala Jelka Reichman

France Prešeren na razglednici iz leta 1897

3

MOJ ODER 4Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.si

V prejšnjem Svetilniku smo vam v pisanje ponudili zgodbice ter risanje risbic na temo medvedov. Na Svetil-

nik je prispela velika kuverta, iz katere so po -kukale zeloo zanimive zgodbice in zabavne ilustracije. Poslali so nam jih otroci iz Centra za korekcijo sluha in govora iz Portoroža. Hvala otrokom in njihovi učiteljici Vesni Leš-nik za tako super izdelke! Izmed vseh prispe-lih sem za nagrado izbrala tri zgodbe in ilu-stracije. Prva zgodba in prva ilustracija prej-meta vsaka po en otroški abonma, drugi dve nagrajeni zgodbi in ilustraciji pa prejmeta vsaka po dve vstopnici za otroško predstavo.

Izgubljeni medo

N ekoč je mali medo odšel v gozd, da bi si nabral hrano za

ozimnico. Hodil je čedalje globlje v gozd, dokler se ni izgu-bil. Zelo ga je bilo strah. Drevesa so šumela. Vedno bolj ga je zeblo. Kar naenkrat je na temnem nebu zagledal utrinek in si zaželel, da bi ga oče našel, tega bi bil najbolj vesel.

Očeta je skrbelo, kje je mali medo. Od-pravil se je, da ga poišče. Iskal ga je vsepo-vsod, tudi pri sosedih, šel je v dolino k lisja-ku, a meda ni bilo. Njegovo zadnje upanje je bil polž starec, ki je bil velik modrec. Imel je palico in dolgo brado. Polž starec mu je sve-toval, naj gre tja, kamor ga vodi srce, in tako je tudi storil. Našel ga je v temnem gozdu. Oče je bil zelo vesel, pa tudi jezen. Medu je navil ušesa, nato pa sta se premražena sku-

Prvonagrajena zgodba: Izgubljeni medo, Sara Remištar; Drugonagrajena zgodba: Duhovi se sladkajo, Adel Redžić; Tretje-nagrajena zgodba: Mali in Veliki medo – priprava na zimsko spanje, Martin Iliev­ski. Prvonagrajena ilustracija, ki je objav lje-na na tej strani: Matjaž Stanša; Drugo-nagrajena ilustracija: Adel Redžić; Tretje-nagrajena ilustracija: Luka Petešič

1

paj zadovoljno odpravila proti domu. Doma ju je že čakala pripravljena ozimnica. Medve-da sta se najedla medu in odšla spat. Sanjala sta o trenutku, ko sta se našla. Zbudila sta se v lepo pomlad. ✱ Sara Remištar

Duhovi se sladkajo

N ekoč sta živela dva medveda, ki sta živela v hiši.

»Pridi medved Janez«, reče medo Nejc in ga vpraša: »kdo je pojedel ves med?«

Medved Janez mu odgovori:«Jaz že ne, ker sem spal!«

»Jaz ga nisem!« razburjeno reče Nejc, »delal sem domačo nalogo.«

»Kdo bi pa potem lahko bil?« je zaskr-bljen medved Janez.

Nejc reče:« Spomnim se, da sem bral knji-go, ki pripoveduje o duhu, ki je kradel med … Kaj pa, če ga je duh pojedel?«

Nejc in Janez se skrijeta pod posteljo in čakata, če bo duh prišel.

Janez zašepeta:«Poglej Nejc, tam se ne-kaj premika.«

A Nejca ni bilo več pod posteljo. Medved Janez je pokukal izpod postelje in pogledal, kaj se premika po hiši. Videl je, da medveda Nejca nosi luna, saj je v spanju hodil po hiši in z žlico iskal med. Nato je odprl vrata in odšel na travnik, tam se je skril v brlog, kjer je skladiščil na tone medu.

Naslednji dan se je Nejc zbudil na mizi v hiši, kjer ga je pričakal Janez. Ta mu je pove-dal, kaj je prejšnji dan videl, in sedaj vesta, da duha ni. Od tistega dneva se medvedi ničesar več ne bojijo in uživajo pri sladkanju z medom, ki ga skrivajo v brlogu. ✱ Adel Redžić

Mali in Veliki medo – priprava na zimsko spanje

Mali in Veliki medo sta se pripravljala na zimsko spanje. Veliki medo se je

šel sprehajat po gozdu ter iskat zaloge za ozimnico. Nabral je mali-ne, jagode, brusnice in oreščke.

Ko je srečal volka, ga je vprašal:«Kaj delaš na mojem ozemlju?«

Volk mu je odgovoril: »Na počitnicah sem.«Nato je na svojem ozemlju srečal ježa.Jež mu je rekel: »Če me spustiš čez svoje

ozemlje, ti bom povedal, kje je med.«Medved je rekel: »Prav!«Jež mu je dal napotke: »Pojdi naprej po

poti, tam boš našel panj.«Medved se je res odpravil po poti. Res je

prišel do panja. Ko je pogledal vanj, je opa-zil, da je prazen. Žalosten in razočaran se je odpravil proti domu. Doma je na mizi zagle-dal vazo, polno medu. Ugotovil je, da je panj izpraznil Mali medo. Oba medveda sta se zadovoljna najedla medu in mirno zaspala. ✱ Martin Ilievski

2

Ilustr

acija

: Mat

jaž St

anša

5 MOJA GALERIJAObalne galerije Piran / www.obalne-galerije.si

Naravoslovne ilustracije v Galeriji Herman Pečarič v PiranuNa ogled do 1. aprila 2013

Zarko Vrezec je priznani aka-demski slikar, ki

je v Obalnih galerijah že večkrat razstavljal svoje abstraktne slike. Manj znano je, da se že več kot dvajset let ukvarja tudi z naravo-slovno ilustracijo. Kot entomolog poglobljeno raziskuje skriv-nostni svet žuželk, metuljev, ptic in dru-gih drobnih živali. Ali ste vedeli, da je Vrezec odkril tudi jamskega hrošča, ki se po njem imenuje Prospeleobates vrezeci?

»Pri opazovanju in risanju delčka živalskega sveta me je zlasti očaralo dej-stvo, da v naravi ni nič samo sebi namen, nič ni lepšega, vsi pisani morfološki znaki na metuljevih krilih, vse bleščeče strukture hroščevih pokrovk, vsi orna-menti na krilih ptic, vse ima pomembno funkcijo v boju za obstanek, razmnože-

vanju in prehranjevanju. Vse likovne senzacije,

vsi spektakularni vzorci, ki se mi po-

nujajo ob izrisovanju delčka narave,

so strogo funkcio-nalni, nič ni nepo-

trebnega,« nam je povedal umetnik.

Tako je z leti nastala bogata zbirka ilustracij. Hra-

ni jo Muzej radovljiške občine – Galerija Šivčeva hiša, ki skrbi,

da so originalne ilustracije ob časno na ogled tudi v drugih muzejih in galerijah v Sloveniji. Tokrat imamo pri lož nost, da si dragoceno zbirko ogledamo v piranski Galeriji Herman Pečarič.

Odkrivajo nam skrivnostni živalski svet, ki

ga pogosto spregledamo.

Kdaj ste naza-dnje sedeli na trav-

niku in opazovali, kaj vse živi na zeleni

površini? Kdaj ste na-zadnje opazili pisanega metulja ali pikapolonico? Slikar je drobni žival-ski svet natančno opazoval in nje-gova spretna roka ga je vero-dostojno, realistično, skoraj foto-

grafsko prerisala na papir. Tukaj

opazimo raznolikost oblik, pisanost barv in neštete podrobnosti, kar je lahko ustvarila samo narava.

Ilustracije so objavljene v Slovenskem velikem leksikonu, v knjigah Ptice Slove-nije, Ptice Črne gore in v različnih revijah, kjer dopolnjujejo strokovna besedila, da si opise lažje predstavljamo.

Vabimo vas, da si nara voslovne ilustracije

ogledate na razstavi. Najavljene skupine

bodo izvedele še veliko več, zato pohitite s prijavami.

www.obalne-galerije.si, nives.marvin@obalne-galerije.si041 630 689 ✱

MOJA GALERIJA 6Obalne galerije Piran / www.obalne-galerije.si

Tokrat izberi … okusOsmi natečaj za srednješolce v Trstu

Nagrade Med številnimi sodelu jočimi sta nagradi prejela tudi dijaka koprske gimnazije Gian Rinaldo Carli Francesca Coreno (posebno priznanje za strip Il gusto di riuscire – Užitek ob uspehu) in Manuel Cernaz (posebno priznanje za izdelek Il gusto di un foglio bianco – Pri-vlačnost belega papirja).

Zakaj? Da opozorimo na bogastvo več kulturnega obmejnega prostora, po-globimo razumevanje in spoštovanje drugačnosti, spodbudimo ustvarjalnost mladih in okrepimo kulturno iz me njavo na likovnem področju med srednje šolci v Italiji in v Sloveniji.

Čestitamo obema in njuni mentorici Fulviji Grbac, ki dijake vsako leto znova navduši za sodelovanje.

Razstava Izbrana likovna dela so do 18. februarja razstavljena na Tehnični šoli Max Fabiani v Trstu, del razstave se nato seli v Teatro Miela, kjer bo na ogled do konca februarja 2013. ✱

Francesca Coreno

Manuel Cernaz

Tema Okus: kot čutilo ali v prenesenem pomenu občutek, užitek, veselje, zado-voljstvo, nagnjenje …

Kako sodelovati? Z likovnimi deli v različnih tehnikah: slika, risba, kolaž, fotografija, video …

Kdo sodeluje? Dijaki italijanskih in slovenskih srednjih šol v Trstu, medna-rodne šole Mondo Unito v Devinu in gimnazije Gian Rinaldo Carli v Kopru.

Kje? Na Tehnični šoli Max Fabiani v Trstu (zbiranje likovnih del, izbor in po-delitev nagrad).

Idejo je dobila Lorena Matic, umet-nica iz Trsta in vodja projekta.

7 MOJA GALERIJAObalne galerije Piran / www.obalne-galerije.si

Prenovljena Mestna galerija v Piranu

V mesecu maju 2012 je svoja vrata za obis-

kovalce ponovno od-prla Mestna galerija.

Dvonadstropna stavba na Tartinijevem trgu je bila v preteklosti mestna loža, povezana je bila z mestno hišo, kjer je danes sedež občine. V loži so se zbirali pomembni meščani, tam je bil tudi urad varuhov občinskega premoženja. Na njenem mestu so pozneje zgradili Kazino.

Zgradbo so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pre-uredili v Mestno galerijo. Leta 1976 je postala osrednje razstavišče Obalnih galerij Piran, namenjeno večjim in pomembnim razstavnim projektom.

Dotrajano stavbo so v celoti obnovili leta 2012. Na zunanjosti opazimo predvsem novo streho, ki je z novo konstrukcijo v obliki loka nadomestila dvokapnico. Povsem drugačna pa je notranjost galerije z novim stopniščem in razgibano večjo površino razstavnih prosto-rov. Obnova, ki je zgradbo spre-menila v sodobno galerijo, je po-tekala po načrtih svetovno pri-znanega arhitekta slovenskega rodu, ki živi na Dunaju. ✱ Tatjana

Ali veste, kako je ime slavnemu arhitektu?Odgovor pošljite na naslov: Obalne galerije Piran (Svetilnik), Tartinijev trg 3, 6330 Piranali po elektronski pošti: galerija.meduza@obalne-galerije.si

Izžrebani pravilni odgovor bomo nagradili.

MUZEJSKI ZAKLADI 8Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si

Na potep po muzejuDragi muzejski detektiv,v tokratnem Svetilniku te vabimo, da preveriš svoje poznavanje Pokrajinskega muzeja Koper.

Preberi besedilo in ga smiselno dopolni tako, da med danimi besedami v oklepaju izbereš pravo in jo prepišeš na črto:

Pokrajinski muzej Koper je bil ustanovljen leta . . . . . . . . . . . . . . . .

(1911 / 1950 / 1999) in domuje v palači . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (Tarsia / Belgramoni Tacco / Gravisi). V muzeju si

lahko ogledamo več zbirk: arheološko, umetnostno, kulturno-

zgodovinsko in zbirko novejše zgodovine. K muzeju spadajo

tudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . (etnološka / prirodoslovna)

zbirka, ki jo najdemo v gotski hiši na Gramscijevem trgu

v Kopru, ter zbirke na gradu . . . . . . . . . . . . (Podsreda / Prem / Bokalce)

pri Ilirski Bistrici. V muzeju delajo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(kustosi / restavratorji), ki raziskujejo predmete, pripravljajo raz-

stave in vodijo obiskovalce po zbirkah, ter . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(kustosi / restavratorji), ki skrbijo za predmete, jih čistijo in obnav-

ljajo. Pokrajinski muzej Koper je ustanova, ki zbira, hrani,

raz iskuje in razstavlja kulturno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

(dekliščino / dediščino / miloščino) naše pokrajine.

Sedaj pa s pomočjo prejšnje naloge in fotografij hitro reši še tole križanko! V poudarjenem okvirčku boš prebral najstarejše legendarno ime za Koper:

1 – Zaščitnik Kopra, sveti . . . 2 – Sliko, ki prikazuje pogled na mesto, imenujemo . . . 3 – Etnološka zbirka se nahaja v meščanski hiši iz obdobja . . . 4 – V muzeju hranimo portrete koprske plemiške rodbine . . . 5 – Muzejski vrt, v katerem so razstavljeni antični kamniti

spomeniki, imenujemo tudi . . . 6 – Muzejska vrata krasi bronasti . . . s podobo Venere.

Rešitve: 1911, Belgramoni Tacco, etnološka, Prem, kustosi, restavratorji, dediščino. Rešitve: Nazarij, veduta, gotike, Tarsia, lapidarij, tolkač.

Najstarejše legendarno ime Kopra je:

123

456

Ustvarjalnice

Slovenski kulturni praznik

V petek, 8. februarja 2013, smo v muzeju široko odprli svoja vrata in postavili na ogled muzejske zaklade. Ogled zbirk je bil ta dan brezplačen, vodstva in drugi

dogodki so se vrstili od 9. do 17. ure, pripravili pa smo tudi muzejsko matinejo za otroke: ob 10. uri smo v atriju muzeja odprli Vitrino meseca za otroke, Vedrica iz Mušje jame; nato je bila na vrsti delavnica Kako izdelati vedrico?, na kateri ste s pomočjo risb, merjenja, raziskovanja poskusili izdelati rekonstrukcijo prazgodovin-ske posode. Na odprtju in delavnici sta bili z vami arheologinja Maša Sakara Sučević in muzejska peda-goginja Brigita Jenko. ✱

Ustvarjalne počitnice

Tudi v zimskem počitniškem tednu bomo spoznavali muzejske zbirke, ustvarjali in se zabavali ob reševanju nalog iz Svetilnika. Delavnice bodo potekale v torek,

26., in v sredo, 27. februarja, od 10. do 12. ure. Za podrobnejše informacije pokukajte na našo spletno

stran http://pokrajinskimuzejkoper.si ali se nam pridružite na Facebooku; za prijavo na delavnice mi pišite na e-naslov: brigita.jenko@pokrajinskimuzejkoper.si. ✱

9 MUZEJSKI ZAKLADIPokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si

Rešitev nagradnega vprašanja: Grad Prem je bil prvič omenjen leta 1213. Na tem gradu, ki spada med starejše in bolje ohranjene gradove na Slovenskem, so razstavljene tudi zbirke, ki spadajo pod okrilje Pokrajinskega muzeja Koper.

✱ Brigita

MUZEJSKI ZAKLADI 10Pokrajinski muzej Koper / www.pokrajinskimuzejkoper.si

Muzejska zima na fotografijah

… naša vsestranska Jasmina pa jih je vpeljala v skrivnosti tkanja! Kaj je bilo najtežje, kaj najbolj zabavno?

Na »ta veseli dan kulture« smo pri-pravili delavnico Geme in horoskop za najst nike, obiskali pa so nas tudi otroci iz skupin Medvedkov in Ribic Vrtca Koper, s katerimi smo v atriju muzeja »zaplesali po starem Kopru«.

Na delavnici šege in navade v adventnem času nam je Avelina pripovedovala, kako so na praz nik svete Lucije peš romali iz Pregare v nekaj ur oddaljeni Oprtalj …

Spet smo po starem okrasili božično drevesce – na fotografiji še zadnji popravki in …

… že je tu zado- voljna ekipa ob okrašenem božičnem »pinu«!

… nato smo si s Katarinino pomočjo po starem izdelali punčko iz robcev …

… za konec pa smo z Marinello posejali

božično žito in ga odnesli domov.

Učenci OŠ Livade Izola so redni obiskovalci našega muzeja. Šestošolca nam kažeta svoj izdelek – mavčni odlitek, ki sta ga naredila na restavratorski delavnici.

Z muzejskim kovčkom smo obiskali enoto Vrtca Koper v Vanganelu in OŠ Koper – tam smo prvošolko ujeli pri mletju kave …

Petošolce OŠ Prade je muzejska

prostovoljka Ivica (na)učila kvačkati …… pri izurjenih klekljaricah Sonji in Janji so klekljali …

Grbi v Arhivu

Grb je simbolna podoba, ki predstavlja osebo, družino, rodbino, mesto, državo, dru-

štvo, versko skupnost itd. Izvor grbov sega v čas vitezov, ki so

svoje ščite barvali, da so bili lažje prepo-znavni. Ravno tako so s tem lažje ločili zaveznika od sovražnika. Namreč, vitezi so imeli obraz zakrit s šlemom in v spo-padu so barve na ščitu sporočale, kdo se skriva za oklepom.

Veda, ki se ukvarja z grbi, se imenuje heraldika oziroma grboslovje. Pravila za oblikovanje grba so stroga, določa pa jih heraldična stroka v skladu s heraldičnim pravom. Grb oziroma podoba mora biti vedno upodobljena na ščitu.

Dovoljene barve, ki se uporabljajo za izdelavo grba, so: rumena, bela (kovina zlata oziroma srebrna), rdeča, modra, črna in zelena. Uporabljata se lahko še pomožni barvi, in sicer rožnata in škrla-tna. Barve morajo biti med seboj ločene s kovino (rumena, bela) in tudi kovina mora biti med seboj ločena z barvo.

11 IZ ARHIVSKE SKRINJEPokrajinski arhiv Koper / www.arhiv-koper.si

Nariši in pobarvaj sedanji grb Kopra:

Opiši, kaj pomenijo barve v grbu Kopra:

Pomen barv: zLAtA veličastnost, ugled, bogastvo; SRebRnA čistost, modrost, veselje; RDečA moč, pogum, dostojanstvo, ljubezen;

MODRA slava, poštenost, zvestoba; čRnA ponižnost, mir, propad, žalost; zeLenA svoboda, veselje, upanje, zdravje; ROžnAtA človeška polt; šKRLAtnA pokrivala (klobuk, plašč)

Grb družine Barbato

Nariši grb svoje družine (upoštevaj barve in pravila) ✱

Poveži grb s pravim imenom: Istra Koper Piran

GIROTONDO 12Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano – Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran / Comunità autogestita della nazionalità italiana Pirano – Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran / www.unione-italiana.org

František Čap 1913–1972

Letos mineva 100 let od rojstva češkega režiserja Františka

Čapa, ki je med letoma 1957 in 1972 ustvarjal v Piranu. Ob tej prilo-žnosti so se učitelji in učenci osnovne šole Vincenzo e Diego de Castro iz Pirana v Tartinijevi hiši srečali s scenaristko Hano Slavikovo in režiserjem Rodrigom Moralesom. Oba se že nekaj let ukvarjata z življenjem in de-lom slovitega režiserja, ki je za Triglav film posnel med drugim slovenske filme Vesna, Ne čakaj na maj, Trenutki odlo-čitve, Kruh in sol, Naš avto. Slednjega so si učenci po obisku razstave karikatur in fotografij ter pogovoru s poznavalce-ma tudi ogledali. Nekateri so v filmu prepoznali svoje dedke in babice, kar je dalo ogledu filma še poseben čar. Mlajši učenci so v delavnicah pobliže spoznali poklic režiserja, scenografa in kostumo-grafa. Pridobljeno znanje so zabeležili na kratek film. ✱

Oggi, il 14 gennaio, ci siamo ritrovati in Comunità degli italiani per la presentazione del regista František

Čap e il suo lavoro. Dopo una breve presen-tazione abbiamo guardato il film Naš Avto. Poi ci siamo divisi in gruppi.

Ogni gruppo partecipava ad un labo-ratorio e la ci insegnavano un mestiere. Il nostro gruppo faceva i costumi. Alla fine c‘era la sfilata dei nostri lavori. Dopo, ritornati a scuola, abbiamo pranzato e così abbiamo concluso la giornata culturale. Secondo la mia opinione abbiamo passato una bella giornata. ✱ Christian Miroslav Šubic

Oggi, 14 gennaio 2013, siamo stati in Casa Tartini a svolgere la giornata culturale. Ci siamo trovati alle otto in Sala delle Vedute con gli altri alunni della

scuola di Sicciole. Abbiamo guardato il film Naš avto del regista František Čap. Il film mi è piaciuto perchè l‘hanno girato a casa mia e perchè era comico. Alla fine del film la maestra Manuela ci ha diviso in gruppi. Io e le mie amiche (Aurora, Laura, Laureen) ci siamo ritrovate nel gruppo di costumografia. L‘insegnante Fulvia ci ha spiegato cosa fa il costumografo e dopo la sarta Mariella ci ha mostrato come si cuce con la macchina da cucire. Io ho cucito l‘orlo di un fazzoletto. Alla fine abbiamo sfilato con dei costumi degli anni ‚50. Conclusa la giornata siamo ritornati a scuo-la. La giornata mi è piaciuta moltissimo. ✱ Anna Klarica

Alunni delle classi IV, V e VI durante la giornata culturale František Čap in Casa Tartini (lunedì, 14 gennaio 2013) lezione sulla vita e l'opera del regista

Laboratorio come nasce un film, guidato da Rodrigo Morales

13 GIROTONDOComunità degli Italiani “Giuseppe tartini” Pirano – Skupnost Italijanov “Giuseppe tartini” Piran / Comunità autogestita della nazionalità italiana Pirano – Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran / www.unione-italiana.org

Alunni delle classi VII, VIII e IX durante la giornata culturale František Čap in Casa Tartini (lunedì, 14 gennaio 2013) visita guidata alla mostra

Lezione sulla vita e l'opera del regista (alunni delle classi VII, VIII e IX)

Mojca Železen Repe, Rodrigo Morales, Manuela Rojec e Hana Slavikova a conclusione della conferenza sulla vita e l'opera di František Čap tenutasi in Casa Tartini (sabato, 12 gennaio 2013)

Laboratorio: il lavoro dello sceneg- giatore, guidato da Hana Slavikova

Sporazumevanje na morjuLe kakšno bi bilo življenje na zemlji, če ne bi poznali spo-razumevanja oz. sporočanja (s tujko komunikacije)?

Vsa bitja, pa naj bodo še tako majhna, poznajo obliko komu-nikacije, s katero nekaj sporo-

čajo. Za sporočanje nečesa lahko uporabljajo barve, znake, simbole, zvoke, glasove, ki jim lahko pripi-šemo nek pomen.

Sporočanje ali sporazumevanje na ladji in med različnimi plovili je bilo v obdobju, ko še niso poznali teh-nologije, še toliko bolj pomembno. Ko še ni bilo radarjev, telefonov ali radijev, je ravno dobro poznavanje signalov lahko vplivalo na to, da se je ladja izognila trku, varno priplula v pristanišče ali da je delo na njej potekalo ne-moteno.

Zato da boste tudi vi spretno in varno pluli po svetovnih morjih, vam bom v tej številki predsta-vil oblike sporoča-nja oz. sporazume-vanja in signalizacije, ki so jih uporabljali na ladjah. Mnoge od teh uporabljajo še danes!

Dolga stoletja so za identifikacijo in sporočanje z ene ladje na drugo uporabljali zastave. Vsaka zastava ima svoj pomen, ki pa se glede na njen položaj ali jambor,

na katerem je razpeta, spremeni. V kombinaciji z drugimi za-stavami pa ima lahko poseben pomen.

Sporazumevanje z zasta-vami je za plovila na morju še danes zelo pomembno. Vsako plovilo namreč mora imeti izobešeno zastavo države, iz katere prihaja, ko pa vstopi v morje druge države, more v znak spošto-vanja izobesiti njeno nacio-nalno zastavo. Nekatere druge zastavice imajo enak pomen po vsem svetu. Pomenijo lahko številke, črke ali prinašajo cela sporočila.

CAKULE S TRABAKULE 14Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran / www2.arnes.si/~kppomm/

15 CAKULE S TRABAKULEPomorski muzej »Sergej Mašera« Piran / www2.arnes.si/~kppomm/

Podobno kot zastave zvočni in svet-lobni znaki oz. signali sporočajo namene ladje. Znaki se lahko izvajajo samostojno ali pa se dopolnjujejo; tako kot se na primer v šoli dopolnju-jeta matematika in fizika. Sedaj pa si poglejmo, katere signalizacijske pri-pomočke uporabljajo v pomorstvu.

Morsova abeceda je sestavljena iz kombinacij črtic in pikic, ki so enako-vredne zvočnim ali svetlobnim zna-kom oz. signalom. Različne kombi-nacije teh znakov tvorijo besedno sporočilo. Tudi tega ste najbrž že slišali v kakšnem pustolovskem filmu. Najpomembnejše sporočilo, ki ga vsak, ki se odpravlja v naravo, more poznati, je klic na pomoč. Sestavljen je iz treh kratkih, dveh dolgih in treh kratkih znakov. Na risbi poišči ustrez ne znake in se pozabavaj s petjem črk.

Signalizacijska pištola »Very« se je uporabljala tako, da so v zrak iz-strelili rakete različnih barv v različnih časovnih presledkih. Tako so na kopno ali morebitnim oddaljenim ladjam pošiljali sporočila. Danes pa to signalizacijsko pištolo uporabljajo predvsem za klic na pomoč. To so tiste pištole, ki v zrak izstrelijo rdečo luč, ki nato počasi pada. Prepričan sem, da ste tako padajočo lučko že videli.

CAKULE S TRABAKULE 16Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran / www2.arnes.si/~kppomm/

Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sred stev sklada za regionalni razvoj in nacio-nalnih sredstev. / Progetto è finanziato nell´ambito del Programma per la Coopera zione Transfron taliera Italia-Slovenia 2007–2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionalee dai fondi nazionali.

Poveljnik ladje ima pri sebi vedno piščal. S piščaljo daje ukaze ali pošilja navodila oziroma opozarja. Piščalka ima dva glasova, nizkega in visokega, ter tri tone.

Vsaka ladja mora imeti tudi signalizacijske plovne luči, ki ponoči sporočajo, kam se ladja premika, če stoji, kako velika je in s katere strani jo vidimo. V gosti megli, ko se ladje ne vidi, pa je treba vključiti sireno, ki na ladjo opozarja z zvokom.

Seveda je vsak kapetan ali admiral imel svojo zastavo, tako kot na primer vitezi svoj grb.

Zato vam svetujem, da si tudi sami izdelate osebne zastavice, ki jih boste nato obesili v svoji sobi.

Kdor pa bi želel obiskati Pomorski muzej v Piranu, mu svetujem, da z zastavicami napiše oz. nariše svoje ime in priimek ter slikico pošlje na elektronski naslov: bostjan.korosec@guest.arnes.si

V naslednji številki bom sporočil, katerih deset srečnežev me bo obis -kalo na plovbi po muzejskih zbirkah in ustvarjalni delavnici o signalizaciji. ✱ Boštjan

17 MOJA KNJIZNICAOsrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria / www.kp.sik.si

Veseli december

Tretjega decembra nas je obis-kal duet Lunin med, ki ga sestavljata Štajer-

ka Mateja Gorjup in Samo Kutin iz tolminskih hribov. Naši najmlajši iz italijanskega in slo-venskega vrtca enote Kekec so v njuni družbi ob spremljavi zvočil in glasbil sveta spoznali slovensko ljudsko pesem. Skupaj z otroki sta predstavila čarobni svet ljudskih pesmi naših babic in dedkov, ki jih spremljata na afriška, avstralska, slovanska glasbila. Ko Mateja bere ljudske pesmi, se ji pogosto porodi tudi melodija. Tako ima že nekaj uglasbenih pesmi. Mateja je pevka in poustvarjalka ljud-skega, glasbenega izročila.

Instrumentalni del njune glasbe je sestavljen iz ljud-skih glasbil iz raznih delov sveta.

Obisk vrtcev

Mesečno nas obiskuje vedno več vrtčevskih skupin. Pripoveduje-mo jim različne pravljice. Tokrat

smo s Potujočo knjižnico obiskali vrtec Zajček v Pobegih.

Naša potujoča knjižnica obiskuje šole v treh občinah, vrtci so izjema. Vrtec Zajček smo obiskali na začetku decem-bra, otroci so nas bili zelo veseli. Večina otrok skupine Sončki je na bibliobus vstopila prvič. Zanje je bil to lep dogo-dek. Zelo so bili presenečeni nad tem, da lahko knjige potujejo okoli, ne da bi popadale na sredino bibliobusa. Poslu-šali so dve lepi novoletni, zimski pravljici in bili zelo pridni. ✱

Ta glas-bila na samo-svoj način vključita v melo-dijo slo-venske

ljudske pesmi. Najmlajši so se jima pridružili, se z njima povezali, sproš-čeno pomagali s petjem, plesom in igranjem na zvočila pri veselem rajanju v veselem decembru. ✱

MOJA KNJIZNICA 18Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper / biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria / www.kp.sik.si

Ustvarjalne delavnice

V veselem decembru smo pripravili razstavo v knjižnici, predstavili smo knjige, ki govorijo o Miklavžu, božiču in novem letu. Izdelovali smo

novoletne okraske z otroki, ki so nas obiskali na urah pravljic. Pripravili smo tudi nagradno uganko in razdelili darila nagrajencem. Tudi tokrat so to bile knjižne nagrade. ✱

Božiček je našel pismo, izgubljeno v snegu, skupaj z medvedkom gresta na potovanje, polno prigod, ter upata, da bosta pravočasno prinesla Božičku pismo.)

To je prvi kužkov božič! Mama je že več dni v kuhinji, v hiši je velikansko drevo in otroci so na kamin obesili nogavice.

Odgovori na vprašanjePri kateri temperaturi se voda spremeni v led.

UgankeVsako leto decembra obudimo spomin na Prešerna. Katero okroglo obletnico smo pra-znovali pred nekaj leti?

Kljub ustrezni izobrazbi je Prešeren dobil službo šele dobri dve leti pred smrtjo. Kakšno?

Prešeren je umrl razmeroma mlad, leta 1849. Pokopali so ga v mestu, kjer je zadnja leta služboval. Kje?

Med prva Prešernova dela sodijo pesem Dekelcam, prevod Burgerjeve balade Lenora ter balada, ki govori o prevzetnosti dekleta in njenem plesu v valovih. Uganite naslov!

Knjižna uganka od 6. do 9. leta starostiNapiši naslov pravljice, v kate-ri nastopa bosa deklica v mrzli in zasneženi božični noči.

(Odg.: Deklica z vžigalicami)

(Odg.: 0 °C)

(Odg.: 200)

(Odg.: bil je advokat)

(Odg.: v Kranju)

(Odg.: Povodni mož)

Foto: DAV

Miha Maleš

19 VSEVEDNA KNJIGARNICALibris / www.libris.si

Strip

Listam časopis, brez volje obračam liste,

ker me noben članek ne pritegne. Pridem do zadnje strani in tam vidim zaporedje sličic, v oblačkih preberem nekaj besed in že se smejim. Tudi vi tako berete revije? Potem veste o čem pišem – o stripu, seveda. Kaj točno pa je strip? Strip je kratka zgodbica, napisana oziroma narisana v zaporednih slikah. Junaki so lahko ljudje, živali ali celo predmeti.

Pogovor, ki med njimi poteka, je na-pisan v oblačkih. Zelo zanimivo pa so pri-kazani zvoki (BAMF! TOF! Oiiiii! Grrrrrrr!).

Zelo znani stripovski junaki so na primer Miki Miška, Popaj, Asterix in Obe-lix, slovenski junaki Zvitorepec, Trdonja, Lakotnik ter še mnogi drugi. Zato ker vsi raje gledamo slikice, kot beremo dolgo besedilo, je veliko pravljic dobilo tudi svojo stripovsko obliko. Zagotovo poznate Piko Nogavičko, Malega princa, Maruško Potepuško, Pikico in Tončka ter še veliko drugih. Če jih ne poznate, pa brž v knjigarno.

Dovolj branja, poimenujte stripovske junake z njihovimi imeni, pobarvajte jih in se zabavajte. ✱ Ingrid in Santina

Rešitve: 1. Popaj, 2. Garfield, 3. Pika Nogavička, 4. Asterix in Obelix, 5. Maruška Potepuška, 6. Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik

Foto: svetovni splet

1

56

3

4

2

Veliki medo Malega meda nenehno opozarja na red in čistočo. K redu spada tudi pospravljanje igrač, in prav zaradi tega Veliki medo od Malega meda zahteva, naj pospravi plišastega zajčka ter ga zamenja s plišastim medvedom. Toda Mali medo se temu odločno upre. Zajec je njegov prijatelj, ki mu pomaga premagovati strah pred temo v brlo-gu, nenavadnimi šumi in strašljivimi zvoki, zato se Mali medo čuti varnega le v zajčevi družbi.Pravo življenje in njegove resnice se vedno skrivajo v majhnih ter na videz nepomemb-nih dogodkih in odnosih. Predstava Mali in Veliki medo razkriva želje, strah in čustva – predvsem prijateljska, ki si jih vsak otrok nabira od prvega

diha naprej. ✱

Svetilnik / Kulturni občasnik za mlade zane senjake / Letnik VI, številka 3 / Izdajajo Gledališče Koper, za izdajatelja Katja Pegan; Obalne galerije Piran, za izda ja telja Lilijana Stepančič; Pokrajinski muzej Koper, za izdajatelja dr. Luka Juri; Po krajinski arhiv Koper, za izdajatelja mag. Nada Čibej; Comunità degli Italiani “Giuseppe Tartini” Pirano, za iz da jatelja Fulvia Zudić; Pomorski muzej “Sergeja Mašere” Piran, za iz da jatelja v. d. direktorja mag. Fla vio Bonin; Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, za iz da jatelja David Runco; Libris, d. o. o., za izdajatelja Ingrid Celestina / Uredniški odbor: Samanta Kobal (urednica; info@gledalisce-koper.si), Brigita Jenko (brigita.jenko@pokrajinskimuzejkoper.si), Tatjana Sirk (galerija.meduza@guest.arnes.si), Fulvia Zudić (comunita.italiana@siol.net) / Lekto­rica slovenskega jezika Alenka Juvan / ISSN C506–158X / Priprava slik in tisk Tiskarna Vek Koper / Naklada 3.500 / Koper, februar 2013 / Na naslovnici prizor iz pred sta ve Ajde Toman Binka Tinka Pobalinka in srečna hrana Gledališča Koper (foto: Jaka Varmuž)

20Gledališče Koper / www.gledalisce-koper.siMOJ ODER

Skoči z mano v pravljico in po-peljali se bomo v čudežni svet gleda-lišča. Bodi kraljična, bodi princ, bodi navihan škrat ali pa medved, ki loma-sti po gozdu in išče med za pod zob. Pri nas je vse to mogoče, saj bomo z domišljijo, iznajd ljivostjo in seveda s pomočjo gledališča vse spremenili v znane pravljične junake ter jim dali možnost, da žaživijo v nas samih. ✱

Binka Tinka Pobalinka je navihana deklica, ki skupaj z najmlajšimi otroki in njihovimi starši odkriva vse »velike in zapletene« stvari tega sveta. V polurni predstavici se deklica Binka Tinka Pobalinka vsakokrat dotakne drugačne tematike, ki jo nato z otroki odkriva in preizkuša med samo uprizoritvijo. ✱

Foto: Jaka Varmuž

Predstavi Mali medo, Binka Tinka Pobalinka in gledališko druženje Skok v pravljico z Igorjem na vas čakajo v Gledališču Koper. Predstavi sta namenjeni vsem vam, ki ste stari od 3 do 6 let. Na Skok v pravljico z Igorjem pa lahko skočite vsi majhni in veliki, željni gledaliških dogodivščin.

Za natančen spored predstav pokukajte na www.gledalisce-koper.si/mesečni program ali na facebookovo stran Gledališča Koper.

Marca 2013 bosta na programu dve prireditvi za otroke: 2. marca 2013 ob 10. 30 Skok v pravljico, Svetlana Makarovič: Glavni petelinček. Pripovedovalec Igor Štamulak. 16. marca 2013 ob 10. 30 Simona Hamer, Ajda Valcl: Zajtrk, SNG Nova Gorica. Za abonma Mavrična ribica in izven.