Giornale Dom

16
EDITORIALE Per sapere chi siamo Odkod parhajamo in kam gremo Bukva »Benečija - Ko se mala in velika zgodovina srečata« in dnevnik g. Antonia Cuffola o drugi svetovi vojski v Nediških dolinah bojo predstavili 20. novemberja v Vidnu, 26. novemberja na knjižnem sejmu v Ljubljani in 5. dičemberja v Gorenji Miersi N elle prossime settimane si terranno diverse presentazio- ni dei libri sulla stroria del- la Slavia scritti da Giorgio Banchig e illustrati da Moreno Tomasetig. Si tratta di un lavoro doppiamente prezioso, perché non solo racconta in modo compiuto la nostra storia, sembra la prima volta in modo siste- matico, ma lo fa in uno stile chiaro, immediato, godibilmente narrativo, così da avvincere il lettore, anche in tempi di internet. Ebbene, questa storia la dobbiamo conoscere bene, perché è la nostra. In essa e da essa noi veniamo a conoscerci e anche a stimarci. È vero, siamo inseriti nel- la grande storia, alle volte ne siamo quasi sommersi, eppure siamo sta- ti in grado di emergere e di restare a galla e di tornare a respirare dopo tanti naufragi. Ma come non restare meravigliati, se siamo giunti al 2014 dopo più di mille anni di navigazio- ne e senza apparati statali e aristocra- zie terriere? E che dire del fatto che siamo stati, non inconsapevolmente, una repubblica democratica, con una base popolare diffusa e partecipe? Tutto questo ci ha fatto arrivare ai nostri giorni, in numero ridotto, per le vicende dell’ultimo secolo, ma an- cora vivi e dinamici e ancora arbitri, se lo vogliamo, dei nostri destini. Lo studio e la conoscenza della nostra storia ci aiuta a superare quel complesso di subalternità che i no- stri avi non hanno avuto. Il segreto di questa consapevolezza si trova senz’altro nella felice armonia che hanno saputo creare tra vita e fede, tra lavoro e ispirazione religiosa, vissuti non come una cosa accanto all’altra, ma come unità dinamica e feconda. Nelle feste che ancora so- pravvivono, vediamo i frutti di una visione che unificava i vari aspetti della vita, che così si aiutavano vi- cendevolmente. È utile per noi che continuiamo questa storia, riprende- re e rileggere i capitoli fondamentali perché le novità dei nostri giorni non soffochino l’ispirazione originale del nostro popolo, anzi gli risveglino la coscienza di essere popolo, che non si confonde nell’anonimato né cerca spurie identità, ma vive la propria, dando così un contributo alla vita ci- vile a più largo raggio. A Giorgio Banchig e Moreno Tomasetig il nostro grazie sentito, perché ciò che il primo ha scritto, il secondo l’ha illustrato con quello stile che da anni conosciamo e che, soprattutto in questo caso, crea l’at- mosfera delle epoche narrate dallo storico. A noi il compito ricordato agli Italiani da Ugo Foscolo e a noi adattato: Beneciani ritornate alla sto- ria per sapere chi siete. Zadruga Most predstavlja publikacije, ki branijo pravico Benečanu do poznavanja svoje zgodovine POD DROBNOGLEDOM 31. Senjam beneške piesmi pokazu, kakuo je žiu domači jezik v videnski provinci T udi 31. Senjam beneške pie- smi, ki je biu na Liesah 8. in 9. novemberja je pokazu, ka- kuo je žiu slovenski jezik v Benečiji. Tuole gre v čast kulturnemu društvu Rečan, ki parpravlja tele festival. Seviede je Senjam lieta 2014 zelo drugačan od tistih, ki so bli na začetku in so ostali tu ušesah in sarcu »zdrie- lih« Benečanu. Protagonisti so nimar mladi, ki kažejo, de lokalna piesam gre naprej v stopinji z donašnjimi cajti. Na Liesah so nekateri udobili nagrade, ki jih je podelila publika al’ komisija, ampa je prava zmagovauka domača slovenska identiteta. BERI NA 7. STRANI Prava zmagovauka je slovenska identiteta MARINO QUALIZZA >> beri na 5. strani Reforma uprav V Benečiji ni skupnega stališča stran 6 Srečanje v Čedadu Evropski poslanec Dorfmann spoznal Slovence na Videnskem stran 6 Nediške doline Hvaležen spomin na zaslužne Benečane stran 9 Razstava na Dunaju Pregon koroških in kanalskih Slovencev stran 11 Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 20 15. novembra 2014 - Euro 1,20

description

Edizione del 15 novembre 2014

Transcript of Giornale Dom

Page 1: Giornale Dom

EDITORIALEPer saperechi siamo Odkod parhajamo

in kam gremoBukva »Benečija - Ko se malain velika zgodovina srečata«in dnevnik g. AntoniaCuffola o drugi svetovi vojskiv Nediškihdolinahbojo predstavili20. novemberjav Vidnu,26. novemberjana knjižnem sejmuv Ljubljaniin 5. dičemberjav Gorenji Miersi

Nelle prossime settimane si terranno diverse presentazio-ni dei libri sulla stroria del-

la Slavia scritti da Giorgio Banchig e illustrati da Moreno Tomasetig. Si tratta di un lavoro doppiamente prezioso, perché non solo racconta in modo compiuto la nostra storia, sembra la prima volta in modo siste-matico, ma lo fa in uno stile chiaro, immediato, godibilmente narrativo, così da avvincere il lettore, anche in tempi di internet. Ebbene, questa storia la dobbiamo conoscere bene, perché è la nostra. In essa e da essa noi veniamo a conoscerci e anche a stimarci. È vero, siamo inseriti nel-la grande storia, alle volte ne siamo quasi sommersi, eppure siamo sta-ti in grado di emergere e di restare a galla e di tornare a respirare dopo tanti naufragi. Ma come non restare meravigliati, se siamo giunti al 2014 dopo più di mille anni di navigazio-ne e senza apparati statali e aristocra-zie terriere? E che dire del fatto che siamo stati, non inconsapevolmente, una repubblica democratica, con una base popolare diffusa e partecipe? Tutto questo ci ha fatto arrivare ai nostri giorni, in numero ridotto, per le vicende dell’ultimo secolo, ma an-cora vivi e dinamici e ancora arbitri, se lo vogliamo, dei nostri destini.

Lo studio e la conoscenza della nostra storia ci aiuta a superare quel complesso di subalternità che i no-stri avi non hanno avuto. Il segreto di questa consapevolezza si trova senz’altro nella felice armonia che hanno saputo creare tra vita e fede, tra lavoro e ispirazione religiosa, vissuti non come una cosa accanto all’altra, ma come unità dinamica e feconda. Nelle feste che ancora so-pravvivono, vediamo i frutti di una visione che unificava i vari aspetti della vita, che così si aiutavano vi-cendevolmente. È utile per noi che continuiamo questa storia, riprende-re e rileggere i capitoli fondamentali perché le novità dei nostri giorni non soffochino l’ispirazione originale del nostro popolo, anzi gli risveglino la coscienza di essere popolo, che non si confonde nell’anonimato né cerca spurie identità, ma vive la propria, dando così un contributo alla vita ci-vile a più largo raggio.

A Giorgio Banchig e Moreno Tomasetig il nostro grazie sentito, perché ciò che il primo ha scritto, il secondo l’ha illustrato con quello stile che da anni conosciamo e che, soprattutto in questo caso, crea l’at-mosfera delle epoche narrate dallo storico. A noi il compito ricordato agli Italiani da Ugo Foscolo e a noi adattato: Beneciani ritornate alla sto-ria per sapere chi siete.

Zadruga Most predstavlja publikacije, ki branijo pravico Benečanu do poznavanja svoje zgodovine

POD DROBNOGLEDOM 31. Senjam beneške piesmi pokazu, kakuo je žiu domači jezik v videnski provinci

Tudi 31. Senjam beneške pie-smi, ki je biu na Liesah 8. in 9. novemberja je pokazu, ka-

kuo je žiu slovenski jezik v Benečiji. Tuole gre v čast kulturnemu društvu Rečan, ki parpravlja tele festival.

Seviede je Senjam lieta 2014 zelo drugačan od tistih, ki so bli na začetku in so ostali tu ušesah in sarcu »zdrie-lih« Benečanu. Protagonisti so nimar mladi, ki kažejo, de lokalna piesam gre naprej v stopinji z donašnjimi cajti. Na Liesah so nekateri udobili nagrade, ki jih je podelila publika al’ komisija, ampa je prava zmagovauka domača slovenska identiteta.

– beri na 7. strani –

Prava zmagovauka je slovenska identiteta

Marino Qualizza

>> beri na 5. strani

ReformaupravV Benečijini skupnegastališča

stran 6

Srečanjev ČedaduEvropski poslanecDorfmann spoznalSlovence na Videnskem

stran 6

NediškedolineHvaležen spominna zaslužneBenečane

stran 9

Razstava na DunajuPregon koroškihin kanalskihSlovencev

stran 11

Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy

Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 2015. novembra 2014 - Euro 1,20

Page 2: Giornale Dom

Papež bo počastiltorinski prt

Papež Frančišek bo 21. junija prihodnje leto poromal v Torino, kjer bo počastil to-rinski prt in sv. Janeza Boska ob 200-le-tnici njegovega rojstva. Prt, ki ga je bilo nazadnje mogoče videti leta 2010, bo sicer izpostavljen od 19. aprila do 24. ju-nija 2015 prav zaradi praznovanja oblet- nice omenjenega svetnika.Nadškof Torina, msgr. Cesare Nosiglia, je na tiskovni konferenci pojasnil, da bodo dogodki, povezani z izpostavitvijo prta in 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska, usmerjeni predvsem na svet mladih in svet trpljenja. Zaradi omenjene obletnice t. i. svetnika mladih v Torinu v prihod-njem letu pričakujejo večje število mla-dih romarjev z vsega sveta: »Kot veste, je Janez Bosko svetnik, oče, učitelj, prijatelj mladih, ki še danes predstavlja enega vzornih pričevalcev vzgojiteljev v veri, ljubezni, delovanju v družbi. Tudi zato pričakujemo številne romarje,« je poja- snil msgr. Nosiglia.Kot omenjeno, bo posebna pozornost namenjena tudi svetu trpljenja. Gre za značilnost vsake izpostavitve torinskega prta, ki opominja tako na telesno trplje-nje, kot tudi na tesnobo ali osamljenost. Zato bodo darovi, ki jih bodo pustili ro-marji, uporabljeni za gradnjo hospica, ki bo namenjen bolnikom z neozdravljivimi boleznimi. Msgr. Nosiglia ob tem poja-snjuje: »Papež Frančišek je upravičeno dejal, da premišljevanje torinskega prta ni premišljevanje o mrtvem človeku: gre za živega človeka. Poleg tega nismo mi tisti, ki gledamo prt, ampak iz njega gleda On, ki nas spodbuja k tisti večji ljubezni.« Največja ljubezen je tudi geslo tokratne izpostavitve prta.Izpostavitev mrtvaškega prta bo že tretja v tem tisočletju. Prvič je bil izpostavljen leta 2000, leta 2010 ga je počastil tudi papež Benedikt XVI., medtem ko je Janez Pavel II. v Torino s tem namenom prišel dvakrat, leta 1998 in še kot kardinal leta 1978.

Nadškof Mazzocatov Argentini

Videnski nadškof msgr. Andrea Bruno Mazzocato je 10. novemberja šu na pot v Argentino. Poviedu je, de gre za pastorlano potovanje, de bi ponovili in poglobili vezi med vidensko nadškofijo in tisto južnoameriško deželo, kjer živi puno naših emigrantu in njih sinou ter navuo-du. Msgr. Mazzocato bo v teli parložnosti sreču tudi dva duhovnika iz videnske nadškofije, ki sta misijonarja fidei donum v Argentini.

Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

15. novembra 2014stran2

Rivalstvo in prevzetnoststa dva črva, ki slabita Cerkev

Rivalstvo in prevzetnost sta kot dva črva, ki sla-bita Cerkev. Delovati je potrebno ravno nasprot-no, v duhu ponižnosti in

sloge, ne da bi iskali lastne interese. To je poudarek iz homilije papeža Frančiška med jutranjo mašo 3. no-vembra v kapeli Doma sv. Marte.

Izhajajoč iz Pavlovega pisma Fili-pljanom je papež zatrdil, da je veselje škofa videti v svoji Cerkvi ljubezen, edinost in slogo. Ta harmonija je si-cer milost, katero ustvarja Sveti Duh. A mi moramo s svoje strani narediti vse, da pomagamo Svetemu Duhu ustvarjati to harmonijo v Cerkvi. Zato Pavel Filipljane povabi, naj ne delajo ničesar »iz prepirljivosti in slavohlepja«, naj se ne »borijo drug proti drugemu«, naj se ne postavljajo kot boljši od drugih. »Vidi-mo,« je dodal papež Frančišek, »da to ni nekaj, kar najdemo le v našem času, ampak obstaja že dolgo.«

»Kolikokrat najdemo to v naših institucijah, v Cerkvi, v župnijah ali na primer med sodelavci! Rivalstvo, postavljanje, prevzetnost. Vidi se, da gre za dva črva, ki razjedata trdnost Cerkve, jo slabita. Rivalstvo in prev-zetnost nasprotujeta harmoniji in slo-gi.« Namesto njiju Pavel priporoča

ponižnost: »V ponižnosti imejte drug drugega za boljšega od sebe.« Tako je čutil tudi Pavel sam, ki se ni imel za vrednega, da bi se imenoval apostol. Menil je, da so drugi boljši od nje-ga. Papež Frančišek je spomnil tudi na sv. Martina de Porresa, ponižnega dominikanskega brata, katerega se Cerkev spominja prav 3. novembra. Njegova duhovnost je bila v služenju, kajti čutil je, da so vsi drugi, tudi naj-večji grešniki, boljši od njega. In to je čutil kot resnično, je poudaril papež.

»Iskati dobro drugega. Služiti dru-gim.« Tako nadalje spodbuja sv. Pa-vel: da ne bi iskali lastnih interesov. Veselje škofa je, kadar svojo Cerkev vidi takšno: »Enako čutenje, ista lju-bezen, ostajati enoglasni in skladni. To je videz, katerega v Cerkvi želi Jezus. Lahko se ima različna mnenja,

to je v redu, a vedno znotraj tega videza, tega ozračja poniž- nosti in ljubezni, brez preziranja kogarkoli.«

Papež se je nato zausta-

vil še ob današnjem evangeljskem odlomku. Grdo je, kadar v cerkvenih institucijah, v škofijah in župnijah, najdemo ljudi, ki iščejo le svoje in-terese. Ne iščejo služenja, ne ljubez-ni. To nam reče Jezus v evangeliju: naj ne iščemo lastnih interesov in naj ne hodimo po poti iskanja povračila. To nam pove s priliko o povabilu na

večerjo, namenjenem tistim, ki nam ne morejo povrniti ničesar. »To je za-stonjskost. Kadar je v Cerkvi harmo-nija, edinost, se ne išče lastnega in-teresa, imamo to držo zastonjskosti. Jaz delam dobro, ne sklepam poslov z dobrim.«

Papež Frančišek je na koncu ho-milije povabil k izpraševanju vesti. Kakšna je moja župnija? Kakšna je moja skupnost? Kakšna je moja insti-tucija? Ima tega duha? Ta duh čutenja ljubezni, enoglasnosti, sloge, brez rivalstva ali prevzetnosti, s ponižno-

stjo, imeti druge za boljše od sebe … Če si zastavimo ta vprašanja, bomo morda našli kaj, kar je potrebno iz-boljšati.

R. V.

”Edinost in slogasta harmonija,ki je milost Sv. Duha

PAPA FRANCESCO ha ribadito che è cattolica l’unità nella diversità

PAPEŽ FRANČIŠEK je dejal, da je potrebno ravnati v ljubezni in duhu ponižnosti, ne da bi iskali lastne interese

L’uniformità non è cristianaL’uniformità «non è cattolica,

non è cristiana»; è cattoli-ca, invece, «l’unità nella

diversità». Lo ha affermato lo scorso 31 ottobre Papa Francesco, incon-trando le comunità carismatiche cat-toliche di alleanza, che rappresentano la seconda branca del movimento ca-rismatico cattolico internazionale in-sieme al Rinnovamento nello Spirito.

«L’unità cattolica è diversa ma è una – ha detto –. È curioso! Lo stesso che fa la diversità è lo stesso che poi fa l’unità: lo Spirito Santo. Fa le due cose: unità nella diversità. L’unità non è uniformità, non è fare obbliga-toriamente tutto insieme, né pensare allo stesso modo, neppure perdere l’identità. Unità nella diversità è pre-cisamente il contrario, è riconoscere e accettare con gioia i diversi doni che lo Spirito Santo dà ad ognuno e met-terli al servizio di tutti nella Chiesa».

L’uniformità, ha aggiunto France-sco, è propria dei farisei, degli «uo-mini attaccati alla lettera: “Non si deve fare così…”, a tal punto che il Signore ha dovuto domandare: “Ma, dimmi, si può fare del bene di sabato o non si può?”. Questo è il pericolo dell’uniformità. L’unità è saper ascol-tare, accettare le differenze, avere la libertà di pensare diversamente e ma-nifestarlo! Con tutto il rispetto per l’altro che è il mio fratello». Il Papa ha citato la metafora della sfera e del poliedro dalla sua esortazione aposto-lica Evangelii gaudium: «Il modello

non è la sfera, che non è superiore alle parti, dove ogni punto è equidistante dal centro e non vi sono differenze tra un punto e l’altro. Il modello è il poliedro, che riflette la confluenza di tutte le parzialità che in esso manten-gono la loro originalità».

Il secondo punto è il primato dell’adorazione, cioè della preghiera, che non nega la necessità dell’evan-gelizzazione ma è un momento indi-spensabile per chi vuole evangelizza-re. «La lode è l’inspirazione che ci dà vita, perché è l’intimità con Dio, che cresce con la lode ogni giorno. Tem-po fa ho ascoltato questo esempio che mi sembra molto appropriato: la respirazione per l’essere umano. La respirazione è costituita da due fasi:

inspirare, cioè mettere dentro l’aria, ed espirare, lasciarla uscire. La vita spirituale si alimenta, si nutre nella preghiera e si manifesta nella mis-sione: inspirazione, la preghiera, ed espirazione. Quando inspiriamo, nel-la preghiera, riceviamo l’aria nuova dello Spirito e nell’espirarlo annun-ciamo Gesù Cristo suscitato dallo stesso Spirito».

Nessun cristiano può dirsi tale se non fa esperienza e pratica di questi due momenti: preghiera ed evange-lizzazione. «Nessuno può vivere sen-za respirare. Lo stesso è per il cristia-no: senza la lode e senza la missione non vive da cristiano». E la preghiera ha come momento essenziale l’ado-razione. «Si parla di adorare, se ne parla poco. “Che cosa si fa nella pre-ghiera?” - “Chiedo delle cose a Dio, ringrazio, si fa l’intercessione…” L’adorazione, adorare Dio. Questo è parte della respirazione: la lode e l’adorazione». Certamente, «è stato il Rinnovamento Carismatico che ha ricordato alla Chiesa la necessità e l’importanza della preghiera di lode. Quando si parla di preghiera di lode nella Chiesa vengono in mente i ca-rismatici». Ma insieme alla lode non deve mai mancare l’adorazione. E, come fa spesso, il Papa ha raccoman-dato il Rosario. «Mi hanno detto di gruppi di preghiera del rinnovamento carismatico in cui si recita insieme il Rosario. La preghiera alla Madonna non deve mancare mai, mai!».

»Bo namreč kakor par človieku, ki se je odpravu na potovanje an je

poklicu svoje hlapce ter jim izročiu svoje premoženje; adnemu je dau pet talentu, drugemu dva, trečemu pa adnega, vsake-mu po njega zmožnosti, an je šu na pot.Tisti, ki je biu parjeu pet talentu, je šu hitro z njimi kupčavat an je pardobiu pet drugih. Glih takuo je tudi tist, ki je biu parjeu dva, pardobiu dva druga. Tist pa, ki je biu parjeu adnega, je šu, skopu v zemljo an denar svo-jega gaspodarja skriu. Čez dugo cajta pa je gaspodar telih hlap-cu paršu an napravu z njimi ratingo. An parstopu je tist, ki je biu parjeu pet talentu, an je parnesu pet drugih talentu ter reku: »Gaspuod, pet talentu si mi dau, pogledi, pet drugih sam pardobiu.« Njega gaspodar mu je reku: »Pru, dobri an zviesti hlapac, v malim si biu zviest, čez veliko te bom po-stavu: pujdi v veselje svojega gaspuoda!«Parstopu je tudi tisti, ki je biu parjeu dva talenta, in je reku: »Gaspod, dva talenta si mi dau, pogledi, dva druga sam pardobiu.« Njega gaspodar mu je reku: »Pru, dobri an zviesti hlapac, v malim si biu zviest, čez ve-liko te bom postavu: pujdi v veselje svojega gaspuoda!«Parstopu pa je tudi tist, ki je biu parjeu adan talent, in je reku: »Gaspuod, viem, de si tard človek: žanješ, kjer niesi sijau, an pobieraš, kjer niesi plieu; zbau sam se an sam šu ter svoj talent zakopu v zemljo. Pogledi, tle imaš, kar je tvojega.« Nje-ga gaspodar mu je odguoril in mu reku: »Malopridni in lieni služabnik! Viedu si, de žanjem, kjer nisem sijau, an pobiram, kjer nisem plieu; zatuo bi biu muoru dati muoj denar menjavcam an ob svojem parhodu bi jest svoje imietje parjeu z obresti (intereši). Vzemite mu torej talent an ga dajte tiste-mu, ki ima deset talentu! Zaki vsakemu, kduor ima, se bo dalo an bo imeu obiuno; kduor pa niema, se mu bo vzelo še tiste, kar ima. Lienega hlapca pa vrzite ven v tamo; tam bo jok an škripanje z zobmi.«

32. NEDIEJA MED LIETAM

Parglihao talentah

EVangElij po MatEju (25.14-30)

versko življenje dom

Page 3: Giornale Dom

Il toponimo Spignon presente in Carnia e nella Laguna di Venezia

TOPONOMASTICA Slatina, Spignon, Varh: tre nomi importanti per un piccolo paese della Val Natisone

Accertato che Slatina non era Erbezzo, la possibilità che possa identificarsi con Bia-cis viene esclusa dalle

considerazioni che seguono.In documenti successivi a quelli ci-

tati da Venuti, Slatina e Spignon ven-gono abbinati indicando la medesi-ma località. Nel rapporto inviato nel 1635 dal provveditore di Palmanova alle autorità veneziane in merito alla giurisdizione esercitata dalle Ban-che giudiziarie viene fatto un elenco delle «ville» della Schiavonia sopra Cividale. Al primo posto, tra i pae-si della Contrada di Antro, si legge «Spignon è Slatina», dove la ‘è’ può essere letta come congiunzione (C. Daveggia, Una particolare istituzio-ne del Friuli Patriarchino e Veneto: le banche giudiziarie, in Istituzioni e società nel Medioevo italiano, Vene-zia 1990, p. 76).

Lungo tutto il XVIII secolo, inol-tre, i due toponimi sono abbinati nelle ricevute che ho trovato tra le vecchie carte della famiglia di mia madre, Dorbolò-Lukežovi di Spi-gnon. Ogni anno il capofamiglia pa-gava alla Gastaldia di Cividale, che nel 1521 aveva inglobato quella di Antro come parziale risarcimento per la perdita del Capitanato di Tolmino in seguito alla guerra tra Venezia e l’Austria, una tassa per un terreno «alla partita Vivaruzza sotto Slati-na e/è Spignon». La formula viene ripetuta come un ‘mantra’ dal 1723

al 1797, anno in cui ebbe fine la Re-pubblica di Venezia e di conseguenza anche la Gastaldia.

Come spiegare questa simultanea presenza dei due toponimi?

È da chiarire che non si tratta di una loro successione temporale e che uno abbia soppiantato l’altro in quan-to entrambi compaiono in documen-ti diversi nella stessa epoca; non si può neanche credere che Slatina sia scomparsa poiché non si ha memoria della sua esistenza né sono stati tro-vati reperti di un paese abbandonato dagli abitanti.

Ma vediamo le citazioni più an-tiche di Spignon e il significato del toponimo.

In base alla documentazione fino-ra conosciuta, Spignon viene anno-tato prima di Slatina e precisamente nel 1320 come «montem Spignoni» (Corgnali, cfr. B. Zuanella, ibidem), 1327, Spignon di Cividale (cfr. E. Banelli, «Dizionari toponomastic di Darte - Toponimi di Arta» (Tol-mezzo 2001, p. 409); altre citazioni: 1479, Giovanni figlio di Urbano di

Spignon (ACAU, Cartolari nuovi, voce Antro), 1602, «sopra il monte di Spignon», 1616, «Juuan Pular di Spignion».

«Gli studiosi di toponomastica – scrive Zuanella – fanno derivare la forma italiana del toponimo dal so-stantivo spina col suffisso accresci-tivo -on nel significato di “località posta sulla punta, sulla cima, sulla sommità di un monte”. Il paese, in-fatti, si trova nei pressi del passo che collega la valle del Natisone con la conca di Torreano. Anche la forma slovena Vàrh/Vrh (= cima, sommità) ha sostanzialmente lo stesso signi-ficato della forma italiana» (Ibid.). Interpellato in proposito Maurizio Puntin conferma la tesi che il topo-nimo deriva da “spin” o “spina” (o direttamente in senso botanico o at-traverso antroponimi scherzosi) e aggiunge che Spignon/Varh è uno dei non pochi toponimi “polimorfici”, cioè località con due o più nomi di significato diverso, come Seuca/Cla-drecis; Bardo/Lusèvare, Dipalja ves/La Glèsie ecc.

A questo punto la mia ricerca do-vrebbe finire con la conclusione che l’antico toponimo Slatina è da identi-ficarsi con Spignon/Varh, ma…

Ma, dal momento che Spignon de-riva da una lingua romanza, mi sono messo alla ricerca di altri toponimi uguali o simili che si riferiscano a cime di montagne, di colline, a pas-si montani o a valichi tra una valle e l’altra, ma anche a paesi. Mi è stato segnalato che Ezio Banelli, insegnan-te carnico trapiantato a Vernasso, nel volume citato, ricorda uno Spignon di origine antica sopra Cabia di Arta/Darte: «a. 1497 pratum in pert. Cabia in Spignon (ASU 4879), a. 1540 in Spignon, a. 1554 Spignon seu Rove-reit […] Prati e frutteti che si trovano a O di Cabia, tra le case di Staulòt, lungo la strada Arta-Cabia». Oltre al

nostro, Banelli cita poi altri Spignon a Monaio, Socchieve e uno Spignons a Clauzetto. Sul significato del topo-nimo l’autore scrive: «Di questo tipo toponomastico si è occupato Frau, Tesi 159, Repert. 1090. Secondo l’autore, i vari Spignon distribuiti in tutto il Friuli derivano dall’aggettivo “spineonis”, formato dal latino “spi-nus” spino (cfr. “spinus” spina, Rew 8155) e dal suff. accrescitivo –one. Il nome alluderebbe alla forma appun-tita dei rilievi che caratterizzano la località».

Ma continuando nella ricerca di al-tri Spignon o toponimi che in qualche modo vi possono essere avvicinati, con grande mia sorpresa mi sono im-battuto nientemeno che nell’isola di Spignon (!) che si trova nella laguna di Venezia.

Wikipedia fornisce questi dati: «Spignon è una piccola isola (160 m²) della Laguna Veneta su cui sorge un faro da tempo inattivo. Per que-sto motivo, l’isola è spesso indicata anche come ex faro Spignon. Il faro, che raggiunge l’altezza di 15 me-tri, fu edificato nella seconda metà dell’Ottocento (non esiste una docu-mentazione ben precisa, ma è indica-to per la prima volta in una mappa del 1886) e serviva le imbarcazioni che giungevano dal porto di Mala-mocco, trovandosi poco più ad ovest dell’imboccatura […]». L’isola ha dato il nome anche al vicino canale navigabile.

Per quanto abbia cercato, non ho trovato spiegazioni sull’origine di questo toponimo, per cui ipotizzo che la piccola isola abbia (avuto) una forma di spina o, prima della sua uti-lizzazione come faro, sia stata ricca di rovi, di arbusti o di altre specie di piante spinose. Spignon, dunque, nel bel mezzo della Laguna Veneta, in un contesto del tutto differente da quello del paese della Val Natisone e degli altri siti della Carnia. Cos’han-no in comune località di montagna e di mare con lo stesso nome? Un bel rompicapo!

(2.- continua)

Nei documenti del XVII e XVIII secolo Slatina e Spignon vengono abbinatie indicano la stessalocalità

GiorGio BanchiG

RAZISKAVA o vlogi žensk v nekdanjih beneških družinah. Prva svetovna vojna je postala prelomnica v življenju deklet

“Tete” so bile zavržene ženske brez pravicVotubarki številki Doma lieta

1981 je mons. Valentin Birtič pisal o vlogi, ki so jo imele

v starih družinah »čeče«, ki niso bile poročene. Večina od njih je ostala doma in pomagala družini v hiši in na dielu na polju. Kajšne pa so šle služit par bogatim družinam v Vidan ali v Tarst. Zauoj tega pa nieso ble na dobrem glasu.

Naše beneške družine so bile v pre-teklosti zelo številne in pri vsaki hiši je bilo navadno po pet, šest ali več otrok. Res, da nalezljive bolezni niso prizanašale novorojenčkom, ampak močna nataliteta je takoj nadokna-dila izgube. V družini je imel samo prvorojenec pravico, da pripelje v hišo nevesto, ostali pa so bili nekako prisiljeni, da si izberejo »ledih« stran in da postanejo strici; malokateremu se je posrečilo, da je šel za zeta ali da se je izselil v Ameriko s trebuhom za

kruhom. Kakšen pa je bil položaj ženskega

spola? Navadno se je rodilo več de-klic kot dečkov, zato je postal nemaj-hen problem za »plasirati« dekleta, ki so bile »na žembo«. Kam z njimi? Nekatere so imele srečo in so se po-ročile s fanti iz domače ali sosednje vasi, redke so bile tiste, ki so šle za nevesto v Furlanijo. Večina od njih so ostale doma. Če pa je kakšna do-bila delo kot služkinja v Trstu ali v Vidnu, ni bila na dobrem glasu in je bila osumljena, da ne služi kruha na pošten način.

Ker niso imele naše »čeče« prilož-nosti, da bi se seznanile z zunanjim svetom, so bile kot prikovane na svojo ozko beneško okolico, zato se niso mogle poročiti in so ostale tete pri hiši, včasih tudi zavržene tete brez vsakih pravic.

Prva svetovna vojna je nekako omilila ta težki položaj in je odprla

15. novembra 2014 stran 3

”Perché il toponimo Spignon si trova anche a Venezia?

Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

zgodovina - kulturadom

več možnosti tudi ženskemu spolu, da se osamosvoji in da se emanci-pira. V triletni svetovni vojni so se po Benečiji, kjer je potekala fronta, pomikali številni vojaki. Vsakodnev-no srečanje med vojaki in civilisti je dalo priložnost tudi kaki »čeči«, da se je zaljubila v italijanskega vo-jaka in da je prišla kasneje do tako zaželene poroke. Po končani prvi svetovni vojni se je močno razvila v Italiji tekstilna industrija in mar-sikatera naša »čeča« se je zaposlila v Turinu, Milanu in Rimu; nekatere so se tam poročile in ostale. Vojna je torej postala neke vrste prelomnice v življenju naših deklet in je imela vsaj en pozitiven učinek, ker je pometla s starimi predsodki in korenito spre-menila trnovo pot beneških tet.

Po drugi svetovni vojni se je fan-tom, ki so bili že zapisani samskemu stanu, odprla pot v Francijo, Belgijo in Ameriko in z emigracijo tudi bolj-

še perspektive v življenju. Za njimi so šle po svetu tudi naše »čeče« in marsikdaj so si ustvarile v tujini nove beneške družine.

Medtem se je demografski polo-žaj v naših dolinah precej poslabšal: mladina ni šla samo v tujino ampak se je začela izseljevati v italijanski industrijski trikotnik (Turin-Milan-Genova) ali pa v Furlanijo, v okoli-co Čedada in na Manzan. Po gorskih vaseh so se zapirale hiše, število ljudi je nenehno padalo in v tistih redkih mladih družinah, ki so ostale, se je, iz raznih motivov, zelo skrčilo števi-lo otrok.

Trenutno je razmeroma malo de-klet po naših dolinah in še te ne marajo poročiti kmeta, ker ne ljubi-jo dela na polju in v hlevu, zato ni čudno, če silijo v nižino in če se raje poroče z italijanskimi ali furlanskimi delavci in uradniki ter se zaposlijo po tovarnah. Tu nastaja tudi drug

problem: naš kmet se težko poroči z domačim dekletom, zato išče ne-vesto zunaj Benečije in včasih tudi v oddaljenih krajih Italije. Kot smo videli, se je pri nas ženski položaj v kratkem obdobju zelo spremenil in trenutno tzv problem neoženjenih deklet skoraj ne obstaja več.

Sk.Sl.

Manoscritto del 1788 in cui compaiono i toponimi Spignon e Slatina.

Page 4: Giornale Dom

15. novembra 2014stran4

Potrebna je dodatna zaščita Soče s pritoki

WWF oz. Svetovni sklad za naravo je ena največjih nara-vovarstvenih orga-nizacij in to jesen

v različnih alpskih državah predsta-vlja novo študijo o stanju rečnih si- stemov po svetu. Za nas je zanimivo mnenje za območje Alp. Opozorili so, da ima le še ena od desetih alp-skih rek ohranjene naravne ekološke lastnosti, ki zagotavljajo pitno vodo, hrano, naravno zaščito pred poplava-mi in rekreacijo.

Christoph Litschauer, vodja evrop-skega alpskega rečnega programa pri skladu za naravo je predstavil analizo stanja neokrnjenih rek, ki jih je le še 6500 kilometrov. Podčrtal je, da so na nekaterih najbolj ohranjenih po-rečjih (tudi porečje Soče), načrtovani novi hidroenergetski objekti, nič pa ni konkretnih dejanj, da bi sanirali ali odstranili zastarele energetske siste-me, ki ne dajejo toliko energije, kot povzročajo naravi škode.

V študijskem programu alpskim državam priporočajo, da bi zadnje neokrnjene reke zaščitile in jih opre-delile kot izključitvene cone, kjer bi bila prepovedana gradnja novih hidroelektrarn. Med rečne sisteme z visoko prioriteto varovanja uvršča tudi Sočo s pritoki, kjer je Svetovni sklad aktivno že prisoten npr. z na novo nastalim zavezništvom Ohrani-mo Sočo. To združuje različne orga-nizacije, katerih skupni cilj je zaščita zgornjega porečja Soče, vključno s porečjem Idrijce.

Irena Kavčič, vodja projekta Soča pri evropskem alp-skem programu WWF je omenila, da so se, poleg Idrijce, v zad-njem času omenjal, pri načrtovanju izko-riščanja energetskega potenciala, tudi na pri-toku Soče Učja. Meni še, da je porečje Soče že močno obremenjeno z malimi hi-droelektrarnami, katerih skupni učin-ki na vode so hudo moteči, količina

pridobljene električne energije pa v primerjavi s tem, zanemarljiva.

Zato so v študiji opredelili izklju-čitvena območja za hidroener-getsko izrabo. Nedvoumno so izpostavili tudi tiste rečne odse-ke, ki bi morali imeti prednost v prihodnjih ob-novitvenih pro-

jektih. To naj bi bil prvi korak proti vzpostavitvi ravnovesja med zaščito okolja in potrebami ljudi.

Tisti domačini, ki želijo ohrani-ti ravnovesje med zaščito narave in zaščito poseljenosti z domačim pre-bivalstvom pa menijo, da njih mnenja v študiji niso predstavljena uravnote-ženo.

Tudi, če hidroelektrarne koristijo industriji v velikih mestih, ta za ra-zvoj mehkega turizma in kmetijstva v teh krajih ne prispevajo skoraj nič v zameno za degradirano naravo. Po drugi strani pa ostajajo v Sloveniji le na papirju tudi nadomestila (nižji davki, komunalni prispevki ipd.) za prepoved razvoja gospodarskih de-javnosti v naravnem okolju.

Miran Mihelič

”Priporočena je prepoved gradnje novih hidroelektrarn

RAPPORTO SULLA LIBERTA’ RELIGIOSA NEL MONDO Crescono i casi di intolleranza e si approvano leggi che colpiscono i cristiani

SVETOVNI SKLAD ZA NARAVO je predstavil novo študijo o stanju rečnih sistemov

Anche in Europa cresce la «cristianofobia»Non cessano nel mondo le

persecuzioni e le violenze a causa della fede. Anzi la si-

tuazione sta peggiorando, il rispetto della libertà religiosa continua a di-minuire e i cristiani si confermano ancora una volta il gruppo religioso maggiormente perseguitato. È una fotografia a tinte fosche quella scatta-ta dal Comitato di redazione del Rap-porto sulla libertà religiosa nel mon-do della fondazione pontificia Aiuto alla chiesa che soffre. Un lavoro che ha coinvolto 20 specialisti di tutto il mondo ed è stato presentato a Roma. Il Rapporto ha analizzato in 196 Pa-esi le violazioni subite dai fedeli di ogni credo e non solo dai cristiani. È emerso, purtroppo, che nel periodo compreso tra l’ottobre 2012 e il giu-gno 2014, dei 196 Paesi analizzati, in

l’Opinionedi RiccaRdo RuttaR

Molti comprendonoil valore dello sloveno

Ricordo gli anni ’90 del secolo scorso – ma non è passato un secolo – quando si dibatteva a tutti i livelli su quello che sarebbe uscito dalla fucina legislativa nazionale sulla tutela della minoranza slovena in

Italia. Ho partecipato a più di una riunione, congiunta e non, delle due Or-ganizzazioni slovene cosiddette «krovne» – di raccolta – in cui si cercava di delineare i bisogni che le norme statali avrebbero dovuto tutelare. Tor-no a quei tempi perché già allora, quale rappresentante di una parte della comunità slovena delle nostre valli del Natisone, sostenevo con forza che avrebbe dovuto essere previsto qualche sostegno anche per gli sloveni della nostra diaspora friulana. Tutti sapevamo e sappiamo quanta della nostra gente aveva lasciato i nostri paesi per scendere in pianura ed arricchire de-mograficamente ed economicamente le località verso cui prima facevano i pendolari. Impossibile è contare quante intere famiglie siano state costrette a questo esodo biblico e quanti/e giovani vi abbiano formato famiglie miste sposando i pari nel nuovo luogo di residenza. Un depauperamento emor-ragico che contabilizzato in termini monetari formerebbe cifre annuali in euro da otto zeri, le quali non guadagnate ed investite in loco hanno portato al disastro irreversibile odierno. Faccio un semplice conto a spanne. Nel 1951 eravamo nelle valli oltre 16.000 abitanti; oggi non arriviamo neppure a 6.000. Chi se n’è andato l’ha fatto perché cercava una vita meno grama; i vecchi sono in cimitero. Mettiamo che ognuno dei 10/11 mila lavoratori che mancano all’appello avesse avuto un corrispettivo annuo – abbondia-mo – di 20.000 euro, il prodotto darebbe qualcosa come «200 mi-lio-ni»!! di euro, all’anno; soldi che la Benečija può solo rimpiangere. I soldi ci sono…ma sono guadagnati e spesi altrove. Una fatalità? Non direi. Piutto-sto la realizzazione di un programma stilato ancora nel 1866, un mese dopo l’annessione della Slavia all’Italia: «… questi slavi bisogna eliminarli!» Punto. Ci stanno riuscendo ora alla grande. Dal 2001 abbiamo, sì, la legge di tutela n. 38, c’è la scuola bilingue, ci sono i nostri circoli e associazioni, abbiamo il Dom e il Novi Matajur e poco d’altro, ma la nostra gente è altro-ve. E ce n’è tanta… altrove.

Io stesso avevo sollecitato nei passati decenni le nostre istituzioni slove-ne a dedicare qualche cura in più, a formare centri di aggregazione, circo-li culturali nelle località dove più consistente si era concentrata la nostra diaspora, per organizzare e mantenere vivo il legame con le vicine valli d’origine, ma eravamo concentrati su problematiche interne prospettando tutele globali e proponendo modelli per lo più difficilmente accettati dalla nostra gente quando non fortemente osteggiati. A mio modo di vedere con queste diatribe interne abbiamo perso un’enorme potenzialità di supporto di tutti coloro che comunque, sebbene fuori, rimanevano legati al paese dove erano nati e vissuti.

Lo vediamo ancora quanto siano importanti gli apporti alle località di origine, non solo culturali e di supporto, dei trasferiti in altri comuni, in regione ed oltre.

Oggi possiamo dire che ogni diatriba linguistica, slavo-slovena- e quant’altro, ha un puro senso strumentale e opportunistico oltre che auto-lesionistico. Sono friulani e italiani più di noi quelli che hanno compreso il valore offerto dall’opportunità di una lingua in più, quella del vicino, contraddicendo per primi l’autocastrazione culturale e linguistica di marca valligiana.

A scoprire che c’è l’idea/progetto di istituire una scuola per l’infanzia con insegnamento in lingua slovena in quel di Udine, sa del miracoloso, ma è anche un segno che si apre una nuova prospettiva di extraterritorialità: non il solo territorio storicamente abitato da sloveni merita tutela. È un’ul-teriore sfida alle amministrazioni pubbliche ed una prospettiva in più per la sopravvivenza della nostra comunità.

Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

poglobimo in premislimo dom

ben 116 si registra un preoccupante disprezzo per la libertà religiosa, ov-vero quasi il 60%. Ma non è tutto. La situazione va peggiorando: nel giro di due anni, il Rapporto evidenzia con-dizioni di peggioramento in 55 Paesi, cioè nel 28% dei Paesi analizzati. In pratica – ha sottolineato il presiden-te del Comitato di redazione, Peter Sefton-Williams – solo in 6 Paesi si è registrato un lieve miglioramento della situazione.

Nella mappa geografica disegnata dall’Acs, 81 dei 196 paesi del mondo (41%) vengono identificati come luo-ghi in cui la libertà religiosa è com-promessa o è in declino. Per un totale di 35 paesi (18%) sono state rileva-te istanze «preoccupanti» mentre 20 sono i Paesi identificati come luoghi di «elevato» grado di violazione della

libertà religiosa, dove cioè la libertà religiosa non esiste. In 14 di que-sti Paesi, la persecuzione è a sfondo religioso ed è legata all’estremismo islamico (Afghanistan, Arabia Saudi-ta, Egitto, Iran, Iraq, Libia, Maldive, Nigeria, Pakistan, Repubblica Cen-trafricana, Siria, Somalia, Sudan e Yemen). Negli altri 6 Paesi, la perse-cuzione religiosa è perpetrata da regi-mi autoritari (Azerbaigian, Myanmar, Cina, Corea del Nord, Eritrea e Uz-bekistan).

Ma la libertà religiosa è minacciata anche in Europa occidentale. A pre-sentare il quadro è Martin Kugler, membro dell’Osservatorio sull’intol-leranza e la discriminazione contro i cristiani in Europa. Nel corso degli ultimi 7 anni, l’Osservatorio che ha sede a Vienna, ha documentato più di

1.300 casi di intolleranza, catalogan-doli come crimini per odio, crescente vandalismo, generalizzazioni negati-ve, esclusioni e restrizioni legali. In un’indagine del 2013, è emerso anche che in Europa ci sono almeno 41 leg-gi che colpiscono sfavorevolmente i cristiani nei campi soprattutto della professione e della educazione alla sessualità. A fronte della situazione, però, l’Osservatorio ha registrato an-che una «scarsa reazione» del mondo della politica.

Nel Rapporto dell’Acs, un capito-lo è riservato all’Italia dove si fa il punto sul novero delle confessioni religiose che hanno stipulato un’in-tesa con lo Stato (non figura la reli-gione islamica con la quale ad oggi non sono state avviate trattative). Nel capitolo tricolore, si approfondisco-

no anche il disegno di legge Scalfa-rotto-Leone contro l’omofobia e la transfobia e la revisione del codice deontologico medico con le conse-guenze sull’obiezione di coscienza, specie riguardo alla interruzione di gravidanza. Anche nel nostro Paese si indicano casi di rimozione dei sim-boli religiosi nei luoghi pubblici, atti di vandalismo, per lo più ai danni di statue della Madonna e crocifissi, e offese alla religione cattolica, con il caso del concerto del primo maggio 2013 quando il leader di un gruppo musicale ha innalzato un profilattico come fosse un’ostia consacrata simu-lando il gesto rituale compiuto alla Messa. In quell’occasione fu il car-dinale vicario Vallini a condannare «gesti che offendono la sensibilità di milioni di credenti».

Korita Soče pri Lepeni.

Page 5: Giornale Dom

Slovenci v Benečiji imajo pravicodo poznavanja svoje zgodovine

20. NOVEMBRA V VIDNU IN 26. NOVEMBRA V LJUBLJANI bojo predstavili bukva, ki jih je napisu G. Banchig, ilustriru M. Tomasetig in izdala zadruga Most

Zgodovina je »zgodovi-na naše duše; zgodovina duše pa je zgodovina sve-ta.« Giorgio Banchig si je vzeu na posodo besiede

poznanega italijanskega zgodovi-narja Benedetta Croce v predgovoru svojih bukvi »Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata«, ki jih je ilustriru Moreno Tomasetig in so izšle par zadrugi Most v sodelovanju z združenjam Blankin in s Svetom slovenskih organizacij. Gre za dvoje bukva, po slovensko in po italijan-sko. Nastale so na podlagi 103. nada-ljevanjih, ki so izšla v Domu od lieta 2006 do lieta 2010.

Bukva o zgodovini Benečije bojo predstavili v četartak, 20. november-ja, ob 18. uri v knjigarni (libreriji) Odos v Vidnu (vicolo della Banca, 6) kupe z drugo pregledano in dopunje-no izdajo Mojega dnevnika g. Anto-na Cuffola o drugi svetovni vojski, ki jo je urediu le Giorgio Banchig in izdala zadruga Most v sodelovanju z združenjam Blankin in s Svetom slo-venskih organizacij.

Guorila bota teolog in direktor našega petnajstdnevnika Dom msgr. Marino Qualizza in profesor sloven-skega jezika na videnski univerzi Roberto Dapit. Parsotna bota avtor in ilustrator. Vičer parpravlja Skupi-na Sv. Hieronima-Slovenci v Vidnu par združenju Blankin.

Obuoje bukva bojo natuo predsta-vili v Ljubljani v sriedo 26. novem-berja ob 11. uri v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu. Tuole bo na konferenci za časnikarje, ki jo bojo imele slovenske založniške hiše v Italiji na začetku knjižnega sejma, ki puojde naprej do 30. novemberja.

Hmal’ potle bojo bukva o zgodovi-ni predstavili v sami Benečiji. Zgo-dilo se bo v petak 5. dičemberja ob 18. uri v Gorenji Miersi, v dvorani konseja podutanskega kamuna, ki je dau pokroviteljstvo (patrocinio). Guorili bojo profesor cerkvene zgo-dovine msgr. Sandro Piussi, sekretar na Ministerstvu za kulturo Republike Slovenije Silvester Gaberšček in pro-fesor slovenskega jezika na videnski univerzi Roberto Dapit. Parsotna bota seviede avtor in ilustrator.

»Mislim, de tele bukva zapunju-jejo praznino v poznavanju lokalne zgodovine, saj je od nje do sada pi-salo puno avtorju pa le od kajšnega parta, al pa na generično in povaršno vižo, če ne z ideološkimi očmi,« piše Banchig v predgovoru.

In zaries njega dielo, je velika par-dobiteu in kulturna bogatija za Bene-čijo, ki sada ima lepuo zbrano svojo zgodovino od začetka do donašnjih dni.

INTERVISTA CON IL RICERCATORE DEJAN VALENTINČIČ autore di una monografia scientifica sulla comunità slovena all’ombra del Canin

Resiani orgogliosi di una «mitologica» specialitàLa monografia scientifica «Slo-

venci v Reziji?» (Sloveni a Resia?, ndt.) scritta da Dejan

Valentinčič offre un’analisi appro-fondita della situazione giuridica e di fatto della minoranza linguistica slovena a Resia. Valentinčič appar-tiene alla giovane generazione di ri-cercatori sloveni ed è uno dei princi-pali studiosi dei diritti minoritari. Di professione fa il ricercatore ed è as-sistente di diritto costituzionale e di-ritti umani alla Facoltà di studi appli-cati di sociologia a Nova Gorica. Il libro è stato pubblicato anche in lin-gua inglese, in risposta alla volontà dell’autore di estendere la questione a livello internazionale. La presenta-zione del volume avrà luogo giovedì 13 novembre alle 20 nel centro cultu-rale »Lojze Bratuž« a Gorizia.

Perché il punto interrogativo nel titolo del libro?

«L’interrogativo, se considerare o no sloveni gli abitanti di Resia, è ri-ferito alla realtà complessa di Resia, dove i contrasti sono dovuti a que-sta conflittualità di fondo. Sul piano genetico e linguistico, gli abitanti di Resia sono sicuramente parte dell’in-sediamento etnico sloveno e, di con-seguenza, il dialetto resiano rientra tra i dialetti sloveni… Diversa è la

prospettiva sociolinguistica, legata all’appartenenza nazionale dichiarata dalla popolazione. Oggi la maggior parte della popolazione di Resia non si considera slovena».

Per quale motivo?«Per secoli, a causa dell’isolamen-

to geografico, i resiani hanno vissuto separati dal restante territorio etnico sloveno».

Se in Slovenia Resia viene vista come una terra bella, misteriosa, ma a volte triste, in Italia viene considerata in modo del tutto di-verso, vero?

«Nel periodo della guerra fredda gli italiani vedevano una minaccia in tutto ciò che aveva connotazione slovena, considerando la slovenità l’equivalente del comunismo. Oggi Resia è considerata parte del territo-rio italiano, abitato da cittadini ita-liani. Gli italiani, infatti, identificano la cittadinanza con la nazionalità; se sei cittadino italiano sei italiano. In Europa i concetti di nazionalità e di cittadinanza vengono interpretati in modo molto diverso. Così come l’Ita-lia, anche gli altri Stati in cui si parla una lingua romanza non fanno un di-stinguo tra i due concetti. Per i popoli germanici, invece, conta l’origine. Se, per esempio, nelle mie vene scor-

re sangue tedesco, sono tedesco, an-che se vivo in Russia e non conosco una parola di tedesco. Nei popoli sla-vi la nazionalità è legata soprattutto alla cultura e alla lingua: uno sloveno della Carinzia, per esempio, conser-verà la sua identità slovena, se colti-verà la lingua, le tradizioni, i canti e i balli sloveni… Noi sloveni, dunque, non interpretiamo la coscienza na-zionale nello stesso modo degli ita-liani. Per questo motivo molti italiani non riescono a cogliere il concetto di nazionalità come lo intendiamo noi. A questo proposito Resia si è trovata tra due fuochi».

Come considerano sé stessi, in-vece, i resiani?

«Questo è un punto molto interes-sante. In altre zone della provincia di Udine – nella Slavia friulana, forma-ta da Valli del Natisone e del Torre, e persino in Valcanale, si avverte negli sloveni un complesso di inferiorità, che provoca una forte assimilazione con il popolo di maggioranza, dal momento che essi ritengono che solo in questo modo da una condizione di minoranza potranno diventare parte della società con uguali diritti. I re-siani, invece, sono straordinariamen-te orgogliosi della loro specialità. Non vogliono essere considerati slo-

15. novembra 2014 stran5

”Giorgio Banchig: Bukva zapunjujejopraznino

IL 20 NOVEMBRESERATA A UDINE

È necessario conoscere la sto-ria per essere consapevoli del proprio passato, presen-

te e futuro. Con questa convinzio-ne, giovedì 20 novembre, alle 18 nella libreria «Odos» a Udine (vi-colo della Banca, 6), saranno pre-sentati tre volumi editi dalla coo-perativa «Most» in collaborazione con l’associazione «don Eugenio Blanchini» e la Confederazione delle organizzazioni slovene.

Si tratta di «Slavia-Benečija. Una storia nella storia» e «Be-nečija. Ko se mala in velika zgo-dovina srečata» di Giorgio Ban-chig (illustrazioni di Moreno Tomasetig) e «Moj dnevnik. La seconda guerra mondiale vista e vissuta nel ‘focolaio’ della canoni-ca di Lasiz» di don Antonio Cuf-folo nella seconda edizione curata dallo stesso Banchig. Alla presen-tazione, organizzata dal gruppo «S. Girolamo-Sloveni a Udine», interverranno il teologo e direttore del «Dom», mons. Marino Qualiz-za, il docente di sloveno all’Uni-versità di Udine, Roberto Dapit, e i due autori.

I tre volumi saranno poi presen-tati mercoledì 26 novembre a Lu-biana, al «Cankarjev dom» alle 11, in occasione della Fiera del libro.

La presentazione della storia della Slavia avrà luogo, poi, ve-nerdì 5 dicembre alle 18 nella sala consiliare di San Leonardo.

Dejan Valentinčič

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

v ospredjudom

Avtor upa, de bo njega pisanje »zbudilo v mladih ljudeh vojo, de

bi še naprej pregledovali zgodovino, dalo nam Benečanam parložnost, de na novo odkrijemo, kako je bogata naša skupnost, našim sosedam pa dala možnost, de spoznajo nieko po-sebno stvarnost, ki je objeta v zgodo-vini dežel med Alpami in Jadranskim muorjam.«

S svojimi bukvami Banchig brani pravico Slovencu videnske provin-ce do poznavanja svoje zgodovine. Pravica, »ki je fondamentalna in jim je na smie nobedan vzeti in je glih taka ku pravica do življenja na svoji zemlji, do svojega jezika, do uživa-nja daržavljanskih pravic, do dostopa k šuolanju in elementarnim uslugam organizirane družbe.« In naša zgo-dovina »nam odkriva, de je v dugih stuolietjah slovenska skupnost iz Ne-diških dolin zgradila svojo podobo, ki ima fondo na slovenskem jeziku, na avtonomni administraciji in sod-stvu, do katerih je imiela pravico do začetka 19. stuolietja.«

veni, perché semplicemente non av-vertono legami circostanziati con gli sloveni; non vogliono essere italiani, anche se sono cittadini italiani, né friulani… Credo che la connotazione “mitologica” sia loro conforme».

Quale ritiene sia la causa di tanta ostilità nei confronti dello sloveno?

«Credo si tratti di una combinazio-ne di paure che si sono sedimentate nella valle già al tempo della guerra fredda – non è raro sentire dire che la Slovenia vuole occupare Resia – e che sia dovuta alla paura che il rico-noscimento del resiano come dialetto

sloveno dia adito ad un processo di slovenizzazione e alla conseguente perdita della propria identità, cul-tura, alla paura che dovranno di es-sere costretti a diventare sloveni. A questo proposito però mi chiedo se la popolazione riuscirà a tutelare il resiano. La maggior parte dei circa 1000 abitanti della valle comunica tra di loro in lingua italiana. Il dia-letto è parlato solo dai più anziani e molto poco dalla giovane generazio-ne».

Il libro offre anche l’analisi dei numerosi documenti giuridici na-zionali, interstatali e internazio-nali sui diritti delle minoranze. A

quali conclusioni è giunto?«Sulla situazione attuale a Re-

sia posso affermare che ci troviamo di fronte alla violazione della leg-ge di tutela, dei diritti umani, come la libertà di espressione, di azione, di libera associazione, violazioni inammissibili nell’odierno contesto democratico. È chiaro che in questo caso è totalmente assente lo Stato italiano».

(Tratto dall’intervista pubblicata da Primorske novice il 24.10.2014. Autrice Petra Vidrih, traduzione di Larissa Borghese)

Page 6: Giornale Dom

L’ON. HERBERT DORFMANN a Cividale in visita alla sede della Confederazione delle organizzazioni slovene-Sso per la provincia di Udine

Unione Europea più attenta alle lingue localiVenerdì 7 novembre il direttivo

provinciale della Sso si è in-contrato nella sua sede a Ci-

vidale con l’europarlamentare della Svp (Südtiroler Volkspartei), Herbert Dorfmann, eletto a maggio del 2014 anche grazie al sostegno della Slo-venska skupnost. All’incontro erano presenti anche il vicepresidente del Consiglio regionale, Igor Gabrovec, i rappresentanti della cooperativa Most e della redazione del Dom.

Il presidente dell’Sso della pro-vincia di Udine, Giorgio Banchig, ha illustrato la storia e la situazione attuale della minoranza slovena nella provincia di Udine.

Dorfmann ha sottolineato i tratti comuni tra la minoranza slovena e quella tedesca, sottolineando, però, come in Sud Tirolo la comunità, ol-tre ad essere avvantaggiata dal punto vista numerico, ha avuto sempre un forte sostegno dell’Austria e soprat-

tutto è restata politicamente unita.A Dorfmann è stato chiesto in che

modo può l’Europa sostenere le mi-noranze linguistiche. «All’interno della Commissione europea – ha ri-sposto – non c'è un commissario spe-cifico per le minoranze. Ma anche grazie alla questione della Scozia, a Bruxelles si è capito che le minoran-ze vanno ascoltate, se non si vuole rischiare la frammentazione. Proprio per questo il presidente Jean-Claude Juncker ha affidato la delega alle mi-noranze al suo primo vicepresidente, Frans Timmermans, il che è garanzia di grande attenzione».

Michele Coren, capogruppo di maggioranza nel consiglio comunale di Drenchia, ha evidenziato l’im-portanza dei progetti europei per le zone disagiate, come quella montana e di confine. I fondi provenienti da Bruxelles, ha detto, ci danno la pos-sibilità di rinascere, a patto che siano

destinati alle aree davvero penalizza-te e usati sapientemente.

Luciano Lister ha fatto presente a Dorfmann la difficile situazione

15. novembra 2014stran6

Otroci in odraslipo slovensko v Vidnu

Trinajst otrok je prijavljenih na dejavno-sti v slovenščini za otroke od drugega do petega leta starosti, ki jih v Vidnu orga-nizirata združenji Alpi iz Vidna in Blankin iz Čedada v sodelovanju z občino Viden. Prvo srečanje je bilo v soboto, 8. novem-bra (poglej sliko zgoraj).Dejavnosti, ki jih vodi vzgojteljica Tina Cenčič Fratina iz Kobarida, bodo potekale skozi celo šolsko leto v šoli Dante v Vidnu, ob sobotah med 10. in 12. uro.V ponedeljek, 10. novembra, je pričel tudi tečaj slovenščine za štirdeset od-raslih oseb, ki ga že nekaj let prirejajo v sklopu dejavnosti projekta Intercultua pri videnski občini. Gre za 10. lekcij ob ponedeljkih med 19. in 22. uri v župnijski dvorani v kraju Godia.V programu so tudi izleti in druge de-javnosti. 1. decembra bojo predstavili evropski projekt ZborZbirk in za poletje pripravljajo tedenski seminar v Posočju.

Cerkveni glasbenikidva dni v Benečiji

Slovensko cecilijno društvo in Glasbena matica Trst parpravjata v Špietru dva dneva namenjena glasbi ob guodu svete Cecilije, ki je pomočnica glasbeniku. V petak 14. novemberja bo v Špietru v Inštitutu za slovensko kulturo parvo sre-čanje, na katerem bojo predstavli značil-nosti Benečije. Giorgio Banchig bo guoril o zgodovini telega teritorija, Živa Gruden pa o slovenskem narečju. Ob 8. zvečer bo v cierkvi v Ažli koncert. Nastopili bojo zbor Pod lipo, otroški zbor Mali lujerji ter Elisa Iovele sopran in Antonio Qualizza (orgle). Drugi dan, se pravi v saboto 15., le v Špietru, bo zborovska delavnica. Guoril' bojo tudi o slovenski glasbi in cerkveni glasbi v Benečiji, o Ivanu Trinku in o utripu slovenske cerkvene glasbe na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji.

Riforma autonomie al dunquema in Slavia non c’è accordo

IN CONSIGLIO REGIONALE il disegno di legge che cambierà radicalmente la geografia degli enti locali in Friuli Venezia Giulia

La riforma delle autono-mie locali, quella che cambierà radicalmente la geografia amministrativa del Friuli Venezia Giulia,

sarà all’esame dell’aula del Consi-glio regionale da martedì 18 novem-bre. La Giunta Serracchiani conta di vedere trasformato il suo disegno in legge in pochi giorni.

Il momento è cruciale, ma la Slavia vi arriva in ordine sparso, senza una posizione condivisa. Il commissario della Comunità montana, Sandro Rocco, lo scorso 5 novembre ha ri-unito i sindaci a San Pietro al Nati-sone. Ma è stato muro contro muro.

«Dalla riunione è emersa la neces-sità di un ente che sia sovraordinato rispetto ai Comuni e che possa dare risposte in termini di servizi alle mu-nicipalità più piccole, che si trovano nella condizione di non disporre di personale sufficiente per rispondere alle esigenze dei cittadini», riferisce Rocco. Purtroppo, la convergenza finisce qui, in quanto «ci sono delle situazioni trasversali che non con-sentono di dare o di proporre un do-cumento condiviso».

Il sindaco di Drenchia, Mario Zuf-ferli, ha sostenuto con decisione la linea di constituire un’Unione che ricalchi la Comunità montana Torre, Natisone e Collio. «Questo territorio – si legge nel documento presenta-to – per le note vicende geopolitiche del passato non ha potuto avere uno sviluppo armonioso ed equilibrato rispetto alle altre aree della regione,

ma adesso con i grandi cambiamenti in seno all’Unione Europea questo territorio diventa centrale, cerniera per un possibile e auspicabile nuovo sviluppo».

Inoltre, in ben 17 dei 25 Comuni si applica la normativa di tutela del-la minoranza slovena e «questi stru-menti legislativi possono permette-re ai nostri Comuni un margine di autonomia e pertanto riteniamo sia necessario utilizzare anche queste opportunità». È doveroso pure che la riforma «in sede di approvazione de-finitiva tenga debitamente conto del-la presenza della minoranza lingui-stica slovena». Il documento chiede, infine, di non sottovalutare lo stru-mento del Gruppo europeo di coope-razione territoriale (Gect) «per l’area compresa tra le Valli del Natisone, Valli del Torre, Collio e lo Zgornje

Posočje o valutare le possibilità di un eventuale allargamento territoriale dell’attuale Gect Gorizia-Nova Gori-ca-Šempeter».

Alle posizioni di Drenchia si sono affiancati anche i comuni di San Flo-riano del Collio e Savogna rispetto a un mantenimento di quello che è l’at-tuale assetto della Comunità monta-na Torre Natisone Collio. Altri, come il sindaco di Stregna, Mauro Veneto, si sono detti favorevoli a unioni entro i confini degli attuali distretti sanita-ri, che smembrerebbero il territorio montano e lo metterebbero alla mer-cé della pianura.

Il commissario Rocco, che è sin-daco di Attimis, è convinto che «con una mediazione si possa anche man-tenere l’assetto attuale. I finanzia-menti che derivano dalla presenza di minoranze linguistiche – sottolinea – possono rappresentare delle possi-bilità per il nostro territorio».

Alla riunione di San Pietro hanno partecipato 14 comuni su 25. «È stata un’assenza soprattutto del Collio, e si può capire davanti a un disegno di legge che prospetta la nascita di due Unioni in provincia di Gorizia – sot-tolinea Rocco –. È incomprensibile, invece, l’assenza di Cividale, di cui non conosciamo la posizione rispetto alla riforma».

Sindaci divisi tra Unione nei confini dell’attuale Comunità montana e Unioni coincidenti con gli ambiti sanitari.Da Drenchia una proposta articolataper utlizzare le norme per la minoranzaslovena e valutare l’opportunità del Gect

Ezio GosGnach

SLOVENIA VIGILESULLA TUTELADEGLI SLOVENI

La riforma delle autonomie locali del Friuli Venezia Giu-lia, così come voluta dalla

Giunta regionale, rischia di diven-tare un caso internazionale. Dopo le contrarietà espresse da ambienti della comunità slovena, in quanto il disegno va a incidere sulla fisio-nomia di autonomie locali e prero-gative oggetto di trattati interna-zionali e leggi di tutela, si è mossa la Repubblica di Slovenia.

Come riferito sullo scorso nu-mero del Dom, la console generale slovena a Trieste, Ingrid Sergaš, in un colloquio con l'assessore regionale alle autonomie locali, Paolo Panontin, ha espresso l'au-spicio che «l'iter di approvazione della riforma, rispetti la specificità della comunità nazionale slovena e le sue proposte e che operi in conformità con la legislazione in-ternazionale e l'ordinamento giu-ridico italiano». Della questione si è interessata anche la segretaria di Stato agli affari esteri, Dragoljuba Benčina, nell'incontro avuto con le organizzazioni slovene della pro-vincia di Udine il 31 ottobre a San Pietro al Natisone.

Il successivo 3 novembre a Lu-biana i ministri degli Esteri, Karl Erjavec, e per gli Sloveni nel mon-do, Gorazd Žmavc, hanno ascol-tato la delegazione unitaria degli sloveni in Italia. Hanno nominato una commissione di esperti con il compito di esaminare tutti gli aspetti della riforma delle autono-mie locali in Friuli Venezia Giulia alla luce di accordi e trattati inter-nazionali nonché delle norme di tutela della minoranza slovena.

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

iz naših dolin dom

per quanto riguarda l’insegnamen-to delle lingue locali in Val Canale, territorio molto ricco dal punto di vista culturale, nel quale si parlano

le quattro lingue della regione. Per l’anno scolastico 2014/2015 i fondi per l’insegnamento dello sloveno all’Istituto omnicomprensivo Inge-borg Bachmann sono stati reperiti all’ultimo momento, nonostante le ripetute richieste da parte della co-munità slovena locale. È auspicabile giungere quanto prima a un modello scolastico trilingue, come richiesto dalle amministrazioni comunali.

La visita di Dorfmann, che in sera-ta ha partecipato ad un incontro orga-nizzato dal gruppo degli autonomisti friulani a Cividale, si è concluso con la proposta da parte di Igor Gabro-vec di un incontro in Sud Tirolo al fine di apprendere quali sono i passi da compiere per superare anche in Friuli Venezia Giulia le criticità le-gate all’abbandono della montagna e poter valorizzare al meglio le lingue e le culture locali.

i. B.

Nella foto: l’on. Herbert Dorfmann nella sede della Sso a Cividale.

Sandro Rocco

Mario Zufferli

Page 7: Giornale Dom

Močan slovenski glas beneške mladine

31. SENJAM BENEŠKE PIESMI je udobila skupina Blue fingers s piesmijo Muči dok te muči

V nediejo 9. novemberja so na 31. Sejmu bene-ške piesmi nagradili muočan glas mladih, ki so zapiel’ navezanosot

na sojo identiteto an sojo kuražno stopienjo v živjenju an še karizma-tični nastop Martine Marmai, ki pieje u obeh skupinah, ki sta paršle na parve dvie miesti. Tuole po gla-sovanju publike an strokovnih komisij.

Parve tri mesta so vebrali ljudje, ki so napunili telovadnico na Liesah. Zmagala je skupina Blue fingers s pesmijo Muči dok te muči. Na drugem mestu je bla skupina Il Grande Splash iz Krasa s pesmijo Špo-tify an na te trečjem Ikeia Feletig s pesmi-jo Človek. S flautan jo je spremljala Orsola Banelli taz Barnasa, ki je bla te parvi krat na festivalu.

Skupina Blue fingers je parjela za nagrado iz rok predsednika kultur-nega društva Rečan, Giannija Flore-anciga, sliko krivapete Janija Skočir (ki igra u skupini). Il Grande Splash je parjela kvadar Nadie Tomasetig iz rok tolminskega prefekta Zdravka Likarja. V sojim pozdravu je zmisnu na parve lieta festivala, omeniu veli-ko an hvaleuriedno dielo Alda Klo-diča, Rina Marchiga, Kekka, an Sej-mu zaželeu še puno uspešnih liet u znamenju melodične an romantične piesmi. Ikeji je izročiu nagrado – sli-ko, ki jo je nardila Lucia Trusgnach – predsednik združenja Evgenij Blan-kin, Giorgio Banchig.

Med skupinami, ki so na odru za-piele, so bli najmlajši učenci dvoje-zične srednje šuole v skupini Razred zase – Anna, Matilde, Erik, Giulia, Elisa, Marika an Pietro s pesmijo

Dej, dej nu, ki jo je napisu Klodj -Davide Clodig.

De bi glasovali, so starejši od tri-desetih liet parjeli barvane blokete an te mlajši pa beli bloket, usak je muoru vebrat trije pesmi. Komisija, v kateri so bli Isacco Cerno, Amalia Stulin, Vida Rucli, Viljem Černo an Marina Cernetig, je za narbuojš be-

sedilo vebrala piesam Maglà, ki jo je napisala Sara Simoncig, zapiela pa sku-pina Sons of a gun. Nagrado je podelila gar-miška županja Eliana Fabello. Tela je imiela lepuo presene-čanje za publi-ko, saj je suoj govor prebrala v domačin slovi-enskin narečju. Poviedala je, de tel festival »ima

zelo velik pomien za naš dialekt, ne samuo za garmiški kamun, pa za uso skupnost Nediških dolin.« Zahvalila je dušo Sejma, Alda Klodiča an se zmisnila na rancega pre Rina Mar-chiga. Poviedala je tudi, de je zadnje

lieta festival zrastu po številu mladih an je organizatorjam zaželiela, de bojo še naprej »lepe rože sadil«.

Lieški famoštar g. Federico Sara-cino je podeliu nagrado za narlieušo glasbo skupini Blue fingers za sklad-bo Muči dok te muči. Vebrala jo je ko-misija, v kateri so sedieli Patrik Qu-aggiato, Marko Feri, Fulvio Jurinčič, Andrej Arauso, Manuel Figheli. Tela skupina je kupe s Il Grande Splash bla vebrana s strani komisije mladih an ku premio sparjela iz rok Andre-ja Iusse brezplačno uporabo suojega študija za snemati, ki so ga nucal’ tudi za posneti lietošnji senjam. Ku gost nediejskega popudneva je nastopila furlanska skupina Luna e un quarto, ki se je rodila spomladi lieta 2009 an ki ima repertoar pesmi ljudske glasbe an blues. Zagriela je publiko an jo zapejala v ples an ploskanje po ritmu ljudskih, a tudi karajibiskih piesmi. Skupina je puno pohvalila Senjan za njega sporočilo an glasbo an vabila k temu naj se razmišja svobodno an se direktno zapozna sviet.

Novuost telega lieta je bla, de se je vsaka skupina predstavla s krat-kin posnetkan. Vse piesmi litošnjega Sejma so posneli na CD, ki so ga pro-dajali na koncu dvorane, takuo tudi majice sejma, te nou CD skupine BK evolution an trečje bukva Pustita

Larissa Borghese - foto oddo Lesizza

DAVIDE CLODIG ARZKRIVA kakuo se je rodiu naslou trečjega CD-ja skupine BK evolution, ki so ga predstavili 8. novemberja na Liesah

»Ljubezan je včasih skrivnost, včasih norost«V saboto, 8. novemberja, je v

okvieru Sejma beneške pi-esmi parljubljena skupina BK

evolution predstavla svoj novi CD z naslovam Skrivnost norosti Norost skrivnosti. Vanj so zbrali dvanajst piesmi.

Trečji CD supine BK evolution, ki se lahko kupi na sedežu slovenskih ustanov naj v Špietru, naj v Čedadu, so posneli v studiju Lintver v Gori-ci. Tehnični mojster je biu Andrej Iussa. Za grafično oblikovanje ja pa poskarbiela Elena Guglielmotti. Čla-ni BK evolution so Alessandro Ber-tossin (kitara), Luca Clinaz (bobni), Igor Cerno (glas), Davide Clodig (klavir in glas), Stefania Rucli (ra-monika) in Davide Tomasetig (bas kitara). Poguorili smo se z Davidam Clodigam.

Odkod parhaja naslov Skrivnost norosti Norost skrivnosti?

»Imamo adno piesam pod naslo-

vam Skrivnost najne ljubezni in dru-go pod naslovam Norost. Paršla nam je ideja, de bi zmešali tela dva na-slova. Takuo je paršlo uon Skrivnost norosti, ampa smo jal’, de na muore bit samuo skrivnost norosti, ampa tudi norost skrivnsoti. Sploh niesmo viedli zaki, ampa nam je bluo ušeč. Takuo tudi iz platnice našega CD-ja se na zastopi, če je naslov Skrivnost norosti ali Norost skrivnosti, zak je tudi napisano narobe. Na koncu pa smo zastopil’, zaki ima CD tele na-slov: naše piesmi so vse ljubezanske in ljubezan je včasih skrivnost, vča-sih norost, včasih skrivnost norosti in kupe norost skrivnosti.«

Kuo so se rodile tele piesmi?»Med dvanajstimi je večina novih

piesmi. Venč part sma jih napisala jest in Igor Cerno, ampa imamo tudi veliko sodelovanj. Za nas so napisali besedila Michele Obit, Silvana Pa-letti, Marina Cernetig in tudi Denis

Pascolo iz Terske doline, ki je celuo zapieu adno piesam za nas. Z nami sta sodelovala tudi Elisa Iovele (glas) in Andrej Pirjevec (tolkala). So tudi stare piesmi, ki jih smo bli napisali

15. novembra 2014 stran7

”Županja E. Fabello po slovensko:Še sadite lepe rože

Platnica novega CD-ja skupine BK evolution in Davide Clodig.

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

iz naših dolindom

za Senjam beneške piesmi takuo, de smo dali notar piesmi Davida To-masetiga in Alessandra Bertossina, ki sta člana skupine. Tele piesmi so, tudi če so stare, pardobile ‘no novo

obliko. Pride reč, de tudi tisti, ki jih že poznajo, bojo čul’ nieki novega.«

Tel je že treči cd skupine.»Parvi CD smo posvetili našemu,

Kekku Bergnachu. Imeu je naslou KB unplugged. Pred petimi leti pa smo posneli Jablen. Po treh leti smo začeli mislit, če bi lahko nardili ni-eki novega in po dvieh lietah smo paršli do tega rezultata.«

Kajšan program imajo BK evo-lution do konca lieta?

»Točnega programa še niemamo, saj je biu blizu CD-ja tudi Senjam beneške piesmi, za kater smo se mu-orali parpravjati. Mislim pa, de bo veliko parložnosti. Ta tiedan bomo šli predstavit CD Skrivnost norosti

Norost skrivnosti na TV Koper in po-tle, takuo ki se je zgodilo za Jablen, bojo reči paršle same. Ankrat ki se novica arzširi, nas kličejo nomalo povsod.«

iLaria Banchig

nam rože po našin sadit, kjer je 117 piesmi od lieta 1996 do lieta 2012.

Priet ku se je senjam zakjuču, sta Angelina Sittaro an Stefania Rucli, ki sta ga lepuo napovedovali, zahva-lili vse tiste, ki so parpomali k uspe-hu festivala.

Tuo je skupine, autorje, glasbenike

Skupina »Il Grande Splash« na drugem mestu s pesmijo »Špotify«. Ikeia Feletig na trečem mestu s pesmijo »Človek«.

an tehnike, Zvezo slovenskih kul-turnih društev-Zskd, Inštitut za slo-viensko kulturo, združenje Blankin, Slovensko kulturno gospodarsko zvezo-Skgz, Andreja Iusso, Davida Tomasetiga, komisije, Margherito Trusgnach an Alda Klodiča, ki sta koordinirala senjam.

Sara Simoncig ja napisala »Magla«, ki je parjela nagrado za narlieuše besedilo.

Skupina »Blue fingers«, ki je udobila s pesmijo »Muči dok te muči«.

Page 8: Giornale Dom

SPOZNAJ SVOJO ZGODOVINO!

Izvedel boš kdo si, odkod prihajaš in kam greš

CONOSCI LA TUA STORIA!

Saprai chi sei, da dove vieni e dove vai

Zadruga/Cooperativa MostBorgo San Domenico, 78

33043 Cividale del Friuli – Cedadtel. fax +39 0432 701455

elektronska pošta-mail: [email protected]

ˇ

Giorgio Banchig BENECIJAKo se mala in velika zgodovina srecataIlustracije Moreno Tomasetig340 strani – cena 20,00 € €

Antonio CuffoloMOJ DNEVNIKLa seconda guerra mondiale vista e vissutanel “focolaio” della canonica di LasizDruga pregledana in dopoljnjena izdajaz opombami in analiticnimi kazaliSeconda edizione arricchita di note storiche e indici analitici640 strani/pagine – cena/prezzo 20,00 €

ˇˇ

Giorgio BanchigSLAVIA-BENECIJAUna storia nella storiaIllustrazioni Moreno Tomasetigpagine 340 – prezzo 20,00 €

ˇ

ˇ

Page 9: Giornale Dom

Par Hločje, kjer skače voda kuhajo okusna domača jedila

Se kliče Alla cascata (par slapu) gostilna par Hločju, ki jo pieje napri Ines Crise-tig s pomočjo moža Maria Feletiga an s hčerami. Z

gospo Ines smo se poguoril’, de bi zviedli, ka’ usega ponuja tela gostil-na, ki kupe z druzimi šestnajstimi go-stilnami, sodeluje na iniciativi Vabilo na kosilo, katere namien je stuort za-poznat tipične domače jedila. Gostil-na, ki je zaparta tu petak, ima not 55 prestoru, staro ognjišče an vič reči, ki zmisnijo na stare cajte (ku mikane žbrinče an žeke); uone, na duore, je liep an buj velik prestor, ki gleda na rieko Kosco.

Kada ste odparli telo gostilno an zaki ste ji dal’ ime Alla cascata?

»Gostilna je odparta že 80 liet v teli hiši, ki jo kličejo Jožulna, saj tel je parluožak družine muojega moža. Nardiu jo je njega očja lieta 1930, kàr je že pasala pot tle blizu. Po potresu smo jo diel’ na mest an počaso smo v nji odparli gostilno. Vzdieli smo ji “Alla casacata”, zauoj ki blizu voda

v rieki fajno preskoče. Poliete je tle zlo fajno, zak’ judje hodejo plavat an lovit sonce.«

Dost liet sodelujete na Vabilu na kosilo an ka’ ponujate za telo ini-ciativo?

»Sodelujemo že dvejst liet an mu-orem reč, de je zlo dobra iniciativa, zaki parkliče judi, ki jubejo domače jedila an sauorje od ankrat. Kosi-la paračamo z domačimi pardielki, imamo vart, jabuke, kostanj an po-bieramo gobe. Za Vabilo na kosilo ponujamo ku predjed involtin s skuto an oriehi, mehno puletno, babe s pre-darsinan, domači salam; ku parvo jed župo nareto z gobami an s kostanjam, njoke narete s čiešpami an objejene z maslan an posute s sienjam od maka (papavero), domačo pašto z gobami; ku drugo jed te duje mesuo z brie-njem an pulento, arošt od djindjota s sauorji jabuke an kostanja; za parluo-go imamo kuhane braskve, štakanje s prasečjim mesam an gobe štoruke s predarsinan; za sladice pa imamo jabučni strudel, kuhane štrukje, do-mače torte an palačinke, ki jih na-punmo z domačo marmelado nareto z jabukami, figami, čiešpami, melo-granan, s perjam od rabarbara an s čarnicami.«

Kuo napravjate štokjo z ocvier-ki?

»Skuhamo kompier, ocvremo ocvierke, skuhamo perje od riepe an zaštakamo use kupe. Doložemo nomarc soli, peverja an ožejda.«

Kere druge tipične jedila ponu-jate čez lieto?

»Župo užgano, žličnjake, ki jih poliete runamo z zejan, jeseni an po-zime pa z malonan, fartaje z zejan, marvice z luštrikan an z moko uše-nično.«

Od 15. dičemberja bojo lahko judje par vas jedli jedi paračane z

jabuko seuko. Kere so tele jedila, do kada jih boste ponujal’ an kuo ste se zamislili tuole narest?

»Tele jedila jih bomo ponujal’ do 30. dičemberja. Za predjed napravja-mo mikane jabučne bombone zavite z zlo tankin testam (pasta sfoglia), čiešpe an jabuke zavite v panceti an mužet zavit v kruhu; za parvo jed župo žgano z mikanimi koščiči pe-čenega kruha, rižot z jabuko seuko an melogranan, tajadeje z jabukami an oriehi; za drugo tenfan zajac z ja-buko, kravje mesuo s pure napravjen z jabukami. An še komarač kuhan z jabuko an nomalo naranče, idrik objejen z jabuko an melogranan. Tel menu, ki ga ponujamo že kakih osan liet, nam je paršu tu pamet, zak je se-uka domača jabuka, ki nie tratana.«

Larissa Borghese

TUDI LIETOS SO BLE ZA VAHTI spominske slovesnoti na britofah in par spomenikah v Benečiji in Reziji

GOSTILNA »ALLA CASCATA« tudi lietos vabi na kosilo. Od 15. dičemberja bo krajica na mizi jabuka seuka

Počastili ljudi vriedne spomina

Za Vahti so se predstavniki Sve-ta slovenskih organizacij za vidensko provinco poklonil’

spominu zaslužnih ljudì, ki so se boril’ za obstoj Slovencu v Italiji. Delgacija, ki jo je vodu predsednik Giorgio Banchig, je 31. otuberja po-častila spomin in dielo beneških du-hovniku ob spomeniku par cierkvi Device Marije v Dreki. Predstavni-kam SSO-ja, združenja Blankin, za-druge Most in petnajstdnevnika Dom se je pardružiu tudi dreški vicešindik Michele Qualizza.

Natuo je delegacija zmolila, polo-

žla rože in paržgala svečo na grobu g. Emila Cenciga v Gorenjem Tarbi-ju. Kupe z delegacijo iz Slovenije so počastili tudi mons. Paskvala Gujona na landaskim britofu, g. Marija Lau-renciga na britofu par Sv. Štuoblanku in mons. Ivana Trinka na njega grobu na Tarčmunu. Tisti dan sta dvie de-legaciji predstavniku Republike Slo-venije položle krancilne na grobove in monumente padlih partizanu in zaslužnih ljudi v Nediških dolinah, v Benečiji. Obie delegaciji sta obi-skali grob mons. Paskvala Gujona v Landarju, Pavla Petričiča in Antona

15. novembra 2014 stran 9

”Gostilna je odparta že osandeset lietv Jožulni hiši

Kuosto so zažgali71. liet odtuod

V nediejo, 9. novemberja, so se v Kuosti (Špietar) zmisnili na požig vasi. 9. no-vemberja 1943 so niemški nacisti kupe z italijanskimi kolaboracionisti zažgali vas. Umarli so trije ljudje. Giuseppe Turco, ki je imeu 88 liet, Mario Cernoia, ki je imeu 31 liet in Giuseppe Cernoia, ki je imeu 16 liet. Vsake lieto se zmisnijo telih martvih in vsieh vasnjanu, ki so umarli al' tarpieli v vojski. Lietos so se ušafali pred spomenikam, kamor so položli krancilne, natuo je bla sveta maša, ki jo je molu domači famo-štar g. Božo Zuanella. Po maši je guorila parlamentarka Serena Pellegrino. »Tudi če je šlo mimo že puno liet - je jala -, je naša moralna dužnuost, de se zmisnimo in obsodimo tiste tragič-ne dogodke.«

Planinski burnjakCAI v Marsinu

Puno planincu se je 26. otuberja zbralo v Marsinu na burnjaku, ki ga je parpravla podsekcija CAI za Nediške doline. Napra-vili so liep pohod, natuo so skuhali pašto in so spekli burje. Lepuo je, de so ob teli parložnosti obiesili tudi slovensko zastavo (bandiero), kar se v Nediških dolinah na gaja pru pogostu.

Lettera sul progettodella scuola bilingue

Egregio signor Direttore,in riferimento all’articolo “Il progetto per la scuola bilingue” apparso sul suo gior-nale in data 15 ottobre, desideriamo di seguito fare delle precisazioni che riteni-amo doverose:- contrariamente a quanto si percepisce dal vostro articolo, i lavori che «dovrebbe-ro» iniziare con data 5 novembre riguar-dano esclusivamente la ristrutturazione e un ampliamento dell’edificio esistente. Questi lavori sono oggetto di un progetto esecutivo definitivo e già appaltato, e che ha coperture finanziarie sicure.- Altra cosa è la bozza di progetto da voi rappresentata in foto che propone un nuovo edificio di variante, spazi ester-ni e un parcheggio. Questo «disegno» rappresenta la «bozza di progetto» della quale si sta analizzando la fattibilità ed è solamente una possibilità di sviluppo dell’area per far fronte all’insufficienza di spazi dovuta anche all’incremento costante di iscrizioni. Non vanta, ad oggi, nessun tipo di copertura finanziaria e nulla ha a che fare con i lavori che inizie- ranno i primi di novembre.

I consiglieri di minoranzaGiulia Strazzolini

Daniele Trinco

Nel nostro articolo è ben evidenziato che quella presentata è la bozza del progetto complessivo che l'amministrazione vor-rebbe realizzare. «È in fase di analisi la fattibilità di un blocco a sé stante, con ulteriori otto aule», si legge testualmente. Non si capisce, pertanto, cosa si possa per-cepire di diverso.

Al’ se čez lieto daržijo par vas srečanja, ki jih organizata vi al’ kajšan drug, skuoze katere valori-zat naše domače jedila al’ navade?

»Kàr je Sv. Ivan, runamo vino, ku-hamo zeje, pečemo kruh in piškote, ponujamo domač nočin z oriehi. So-delujemo na Vabilo na kosilo pomla-di an še podperjamo vič iniciatiu, ki jih organizajo tle okuole.«

Vaša gostilna je v vasi, odkodar cieste pejejo v Dreko, Garmak, To-poluove an druge vasi, od kod je liep razgled an ki posebe poliete so buj žive. Al’ vam tuole pomaga parkli-cat vič turistu? Al’ ste zadovoljni s številan judi, ki usake lieto parhaja h van?

»Na posebno vižo skuoze vabila na kosilo utegnemo partegnit puno judi, ki pridejo tle, zauoj ki je mernuo, se morejo sprehodit an jim je ušeč sviet tle okuole. Dost je Niemcu an An-gležu. Se lahko tud’ ustavijo tle, saj imamo štier kambre. Parklicat judi je puno important, de bi gostilna šla na-pri. Troštam se, de bi jo ‘an dan uzele tu roke muoje hčere.«

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

iz naših dolindom

Birtiča v Špietru ter Izidorja Predana na Liesah. Parva delegacija je bla par Štuoblanku na grobu gaspuoda Ma-ria Laurenciga in na monumentu, v Gorenjin Tarbiju na grobu gaspuoda Emila Cenciga in na monumentu, par Sv. Pavlu par Černetičih, na Tarčmu-nu na grobu mons. Ivana Trinka in v Matajurju. Druga delegacija je bla v Tapoluovin, par Hodiče, v Podutani, v Obuorči, v Čanieboli pred vaškin spomenikam in pred grobam Ada Conta, v Fuojdi pred monumentan padlim, v Osojanah in na Ravenci na grobu Artura Siege.

Obie delegaciji sta v Čedadu kupe z lokalnimi oblastmi počastili spo-menik odporništvu. Parsotna je bla tudi državna sekretarka na Minis-terstvu za zunanje zadeve Dragolju-ba Benčina, ki je bla popudan tudi na slovesnosti v Reziji.

Benčinova je izkorislila parlož-nost. de bi se v Špietru ogledala multikmedijsko okno SMO in de bi se srečala s predstavniki slovenskih organizacij. Takuo je s parve roke spoznala življenje, dielo, težave in parčakovanja Slovencu v videnski provinci.

Ines Crisetig, mož Mario Feletig an hči Manuela.

Gostilna »Alla cascata« v sliki, ki jo je nardiu dreški slikar Gaetano Bonanca.

Pred spomenikam duhovnikam par Devici Mariji v Dreki. Pred spomenikam odporništvu v Čedadu.

Page 10: Giornale Dom

15. novembra 2014stran10

Il 16 Taipana ringraziaper i doni della terra

La comunità di Monteaperta di Taipana festeggia il dono dei frutti della terra di questa annata agricola domenica 16 novembre, alle 11, nella chiesa del pa-ese, con la messa che sarà celebrata dal diacono don Diego Mansutti in occasione della tradizionale «Festa del ringrazia-mento». Innanzi l’altare maggiore saran-no deposti i cestini decorati contenenti le orticole e i prodotti di stagione, poi benedetti e divisi tra la Chiesa locale e la popolazione. All’esterno dell’edificio sa-cro, invece, saranno disposti tutti i mac-chinari agricoli, ma anche le automobili, le motociclette e le biciclette, per cui i fedeli chiedono una speciale protezione. Al termine della celebrazione si terrà un piccolo rinfresco nella sala interrata, a cura del comitato parrocchiale locale. Sempre a Monteaperta, domenica 9 novembre alle 11, la comunità si è ri-unita con don Vittorino Ghenda per un momento di preghiera innanzi il monu-mento che ricorda tutti i caduti in guerra e i dispersi in mare. Nella stessa giornata, ma a Prossenicco, l’amministrazione mu-nicipale di Taipana ha ricordato i caduti in forma ufficiale, con un breve discorso del sindaco Claudio Grassato e la depo-sizione di una corona d’alloro innanzi il monumento.

A Lusevera e Taipana la Festa dei nonni

In leggero anticipo rispetto alla data del-lo scorso anno, si terrà domenica 30 no-vembre, nel capoluogo di Taipana, il tra-dizionale incontro tra i parenti, gli amici e tutta la comunità con gli ospiti della casa famiglia. Per la festa dei nonni non mancheranno i regali, un pranzo speciale e anche un momento di musica. Pure a Lusevera evento speciale per gli anziani, promosso dall’amministrazione munici-pale che ha scelto, come lo scorso anno, di portare a pranzo in ristorante nonni e nonne: l’appuntamento è per domenica 16 novembre.

Dal 22 novembre piatti dal mondo a TaipanaRiprendono, a Monteaperta di Taipa-na, i «viaggi» enogastronomici di «As-saggiando... dal mondo», organizzati dall’associazione culturale «Al ci si incon-tra», per conoscere e assaporare i piatti, le ricette, le tradizioni delle cucine inter-nazionali. Il primo appuntamento è per sabato 22 novembre, con ritrovo al «Nido delle Naiadi», in località Ponte Sambo.

Sorpresa nelle valli del Torre il castagno è in ripresa

BILANCIO Il segretario della Kmečka zveza, Stefano Predan, evidenzia aspetti in positivo e negativo della stagione

La terra si addormenta e nelle Valli del Torre e del Natisone si tirano le som-me dell’annata agricola. «Per la castagna i pro-

blemi permangono – spiega Stefano Predan, segretario dell’associazione agricoltori sloveni Kmečka Zveza – anche se quest’anno alcune piante, in particolare quelle autoctone, hanno mostrato di subire meno i danni cau-sati dal cinipide, detto anche vespa del castagno». In diversi raccoglitori hanno notato, infatti, specialmente in Alta Val Torre e nel Taipanese, la presenza di un maggior numero di castagne rispetto all’autunno del 2013. Si tratterebbe comunque di un fenomeno di ripresa a macchia di le-opardo.

«Per la mela, invece, l’annata è stata più che positiva, sia sotto il pro-filo quantitativo che qualitativo, gra-zie a qualche giornata di sole in più di cui hanno beneficiato le piante a inizio autunno».

Male i seminativi con un prezzo, specie per le granaglie, che è crol-lato. «Grandi problemi per il mais:

credo che a fronte del disastro di quest’anno, parecchi agricoltori fa-ranno le loro valutazioni, se conti-nuare o meno cioè, con questo tipo di coltivazione, specialmente gli ad-detti del settore che conducono i loro terreni a granturco per la vendita, piuttosto che per il suo impiego in-terno, in azienda. Negli ultimi anni, comunque, le scelte degli agricoltori stanno cambiando a favore di cerea-li autunno vernini, cui appartengono specie competitive, dotate di elevata

capacità di adattamento a differen-ti climi». Il mais lascia sempre più spesso il posto, ad esempio, a orzo e frumento, con risultati discreti.

Un dato positivo, in generale, è quello legato al numero di danni causati dalla selvaggina alle colture: a conti fatti, quest’anno le intrusioni risultano in significativo calo, in par-ticolare per il cinghiale.

«In ambito allevamento l’anda-mento è buono – spiega Predan – se togliamo la parentesi del latte, per

Paola TrePPo

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline dom

cui nella zootecnia si va avanti ve-ramente con notevoli difficoltà. Il prezzo è basso anche se, per la zona delle Valli del Natisone, la Latteria di Cividale continua a mostrare di es-sere vicina al territorio. Per le carni crediamo che il progetto del macello transfrontaliero porterà notevoli be-nefici: pensiamo che già i primi mesi del prossimo anno saranno in grado di restituirci i primi segnali positivi, quando di fatto diventerà pienamente operativo il progetto “Farm Eat” con la vicina Slovenia».

Le potenzialità delle terre di confi-ne sono notevoli: aree incontaminate dove si può far pascolare gli animali, spazi ove è possibile vendere la car-ne in azienda, in un contesto ambien-tale che favorisce anche il turismo slow. «Con il potenziamento soste-nibile dell’allevamento potranno es-sere recuperate anche diverse zone a pascolo. Notevole il successo, infine, che sta riscuotendo il settore della zootecnia che tratta ovini e caprini, in crescita, con una previsione al-trettanto positiva per il futuro». Non mancano gli allevamenti di conigli, in particolare a San Leonardo, e di galline ovaiole.

CONTINUA IL RILANCIO DEL FAGIOLO FIORINA. IL MALTEMPO DANNEGGIA L’APICOLTURA

Nel contesto agricolo dell’Al-ta Val del Torre, continua il progetto per il rilancio del

fagiolo «Fiorina», dal nome della cittadina del borgo di Micottis che ne ha conservato per tanti anni la qualità. «In questa sfida – spiega Stefano Predan, segretario della Kmečka Zveza – abbiamo impor-tanti alleati al nostro fianco: l’Er-sa, l’Ente Parco Prealpi Giulie e lo stesso Comune di Lusevera, oltre agli agricoltori locali, primi prota-gonisti del progetto. Quest’anno si è raccolto discretamente e sono au-mentate le superfici coltivate. Nel 2015 credo riusciremo a potenziare ulteriormente la raccolta: se i fagio-li saranno sufficienti, poi, si potrà valutare di iniziare una prima ven-dita».

Il progetto è strettamente legato al territorio: il primo obiettivo da rag-giungere, infatti, è quello di far iden-tificare il «Fiorina» con Lusevera e le sue frazioni, coinvolgendo in primis gli agricoltori e le famiglie del po-sto. La diffusione del fagiolo dovrà essere quindi capillare, ma esclusiva-mente locale, in modo che il pregiato legume resti made in Alta Val Torre. Il piano prevede non solo il recupero della specie autoctona, ma anche del suo inserimento in un itinerario di tipo turistico: nella nuova ottica della vacanza «lenta», oggi si punta infatti a un’offerta che coniughi ambiente, sport, cultura, tradizione e cucina ti-pica.

Tra i coltivatori del «Fiorina» ci sono anche Albino Micottis, 74 anni, nativo di Micottis, e la moglie

Paola Mazil, originaria di un paese vicino a Maribor ma che abita or-mai da decenni in Alta Val Torre. La coppia cura con grande dedizione il suo orto, strappato alla montagna, e condotto in serra. Oltre allo speciale legume, la coppia coltiva anche pa-tate, carote, verze, pomodori, altre orticole verdi e meleti. Nella loro stalla due mucche dalle quali otten-gono formaggio e burro in un pic-colo laboratorio di trasformazione. Paola è rimasta l’ultima sfalciatrice della valle a tagliare l’erba a mano, e ne va molto fiera. «Non mancano, infine, in Alta Val Torre, gli alveari – fa notare Predan –; alcuni sono di agricoltori del posto, altri di perso-ne che vivono fuori dal paese e che depositano in “affitto” le loro arnie in questi territori incontaminati, per

ottenere in particolare il miele di ca-stagno e quello di tiglio. L’annata, per il nettare delle api, non è stata molto buona quest’anno, a causa del maltempo che ha limitato il pe-riodo delle fioriture».

P. T.

A sinistra mais autoctono, a destra l’allevamento di capre «Zore» a Platischis.

Un cestino del ringraziamento.

La casa famiglia a Taipana.

Paola Mazil, con il marito Albino Micottis, coltiva il fagiolo «Fiorina».

LUSEVERA La centralina a biomasse alimenterà la piccola farmacia e la sede del Comune, con notevoli risparmi

Centralina a biomasse quasi prontaSaranno ultimati entro la fine

dell’anno i lavori di costruzio-ne della nuova centralina a bio-

masse nel comune di Lusevera. Per poter far funzionare definitivamente l’impianto, infatti, mancano ormai veramente pochi passaggi: il colle-gamento tra la centrale e il palazzo sede del Municipio, nella frazione di Vedronza, l’autorizzazione di Fvg Strade per la posa della tubazione sotto la carreggiata e i collaudi che rappresentano la parte forse più com-plessa e delicata.

Una volta a pieno regime, il siste-ma andrà ad alimentare, con il calore prodotto dalla combustione, sia la piccola farmacia che l’immobile del Comune, con notevole risparmio in

termini economici per l’Ente locale, e quindi per tutta la cittadinanza.

A seguire l’iter di progettazione e di realizzazione è stata la Comunità Montana Valli del Torre, Natisone e Collio, che ha sfruttato un fondo re-

gionale pari a circa 350mila euro del Pol/Piano di azione locale. Le opere, eseguite dal consorzio «Tecno Cos» di Nimis, erano iniziate tra i mesi di maggio e di giugno di quest’anno. La centralina sarà gestita dal Municipio

e sarà alimentata a legno cippato: per il reperimento della materia prima necessaria al suo funzionamento, quindi, verranno coinvolte le im-prese boschive della vallata, con un evidente ritorno economico per l’e-conomia locale.

L’impianto andrà di fatto a sostitu-ire quello a gasolio e riscalderà i due immobili di proprietà municipale con un minore impatto ambientale, tramite una serie di tubazioni per il «trasporto» del calore. Soddisfatta l’amministrazione civica, guidata dal sindaco Guido Marchiol, che continua intanto a lavorare al proget-to per la realizzazione della centrali-na idroelettrica sul torrente Torre.

P. T.

La piccola farmacia di Lusevera con le scuole sullo sfondo.

Page 11: Giornale Dom

Zaradi »opcij« so tudi Kanalčani zapustili svoje hiše

NA DUNAJU so odprli potujočo razstavo o pregonu koroških Slovencev leta 1942 s strani nacistične oblasti

Luciano Lister

ANCHE DALLA VAL RESIA al convegno internazionale sull’antico mestiere

Gli arrotini in SpagnaGli arrotini resiani, quest’au-

tunno, hanno avuto modo di partecipare con altri colleghi

provenienti da diversi paesi europei ad un convegno internazionale de-dicato a questa attività artigianale in Spagna.

Già due anni fa il Museo dell’arro-tino di Stolvizza di Resia donava al Museo degli arrotini di Ourense (Ga-lizia) in Spagna, una delle biciclette adattate per l’arrotatura utilizzate dai resiani, affinché in quel grande mu-seo, dedicato agli arrotini, vi fosse permanente testimonianza della prin-cipale attività artigiana, svolta dagli emigranti resiani tra il XVII secolo ed il XX secolo.

Da questa prima iniziativa, il co-mune interesse per questo antico mestiere ha portato più volte le due istituzioni a confrontarsi su vari temi e a scambiarsi reciproche visi-te. Quest’anno, dal 9 al 14 ottobre, il presidente del Comitato degli arro-tini resiani, Giovanni Negro, è stato invitato dall’Università di Ourense e dal Circolo culturale «Santa Cru-xs» al V Congresso internazionale del patrimonio etnografico dal tema «Gli arrotini e le loro culture» che si è tenuto presso il polo universitario. Il presidente Negro, accompagnato da Luigi Quaglia, Lino Longhino e

Francesco Spessotto, lunedì 13 otto-bre ha presentato la vallata all’ombra del Canin delineandone anche gli aspetti storici, culturali e linguistici. Questo perché, durante l’incontro, si è potuto comprendere quanto gli arrotini, in Spagna come a Resia, fossero in grado di parlare più lingue e svolgessero i loro traffici commer-ciali prediligendo le località in cui si parlava la lingua di riferimento.

Un altro aspetto, che accomuna gli arrotini resiani a quelli spagnoli, è l’utilizzo del cosiddetto «linguaggio nascosto/skröwni romoninjë», utiliz-

zato dagli arrotini quando svolgeva-no la loro attività nei paesi in cui la lingua da loro utilizzata era la mede-sima.

Questo incontro è stato per il C.A.M.A. (Comitato associativo Monumento dell’Arrotino) un’occa-sione utile per comprendere quanto ancora, coinvolgendo anche le nostre istituzioni culturali regionali, si pos-sa lavorare per evidenziare quanto questa attività faccia parte delle cul-tura locale, regionale e, più in gene-rale, mondiale.

sandro QuagLia

15. novembra 2014 stran11

Kanalski Slovenciso bili v Tolminu

7. novembra so v tolminski Knjižnici Cirila Kosmača predstavili dejavnosti Slovenske-ga kulturnega središča v Kanalski dolini »Planika«.Na spoznavnem večeru sta bila prisotna predsednica društva Nataša Gliha Komac in ravnatelj Rodolfo Bartaloth, ki je sicer dru-štvo ustanovil in mu dolgo let predsedoval. Oba sta prisotnim orisala stanje in življenje slovenske skupnosti v okviru štirijezične Kanalske doline. »Planika« je precej angažirana z organizi-ranjem izvenšolskih tečajev slovenskega jezika za otroke in na področju raziskovalne in publicistične dejavnosti. V sodelovanju z mnogimi ustanovami iz zamejstva in Slo-venije je izpeljala več raziskovalnih taborov ter uredila vrsto publikacij in znanstvenih monografij. Med drugim razpolaga društvo na obširno knižnjico, ki je seveda dostopna vsem zainteresiranim ([email protected]).

Od 15. novembra zimske gume

Od 15. novembra 2014 do 15. aprila 2015 bo obvezno imeti nameščene zimske gume za avtomobile, ki se bodo vozili po gorskih cestah v Furlaniji Julijski krajini. Tisti, ki ne bodo imeli nameščenih zimskih pnev-matik, naj imajo s sabo snežne verige, da bi jih namestili v primeru sneženja. Od 1. novembra in vse do 15. aprila je tudi v Avstriji obvezno imeti nameščene zimske pnevmatike, da bi vozili po cestih, ki so v “zimskih razmerih”. Če jih nimate monti-ranih, imejte s sabo verige. V Sloveniji je za vsa motorna vozila obvezna uporaba zimske opreme v obdobju med 15.11. in 15.3. oz. pred ali po tem datumu v pri-meru zimskih razmer. Predpisi omogočajo uporabo zimskih in pod določenimi pogoji tudi letnih pnevmatik, vendar nacionalna avtomobilna zveza (AMZS) svetuje pa voz-nikom, da na svoja vozila namestijo zimske pnevmatike, ker bodo zaradi svoje zgradbe in sestave v zimskih voznih razmerah le te omogočale varno in zanesljivo vožnjo.

Jesenski večeri ParkaJulijskih Predalp

Park Julijskih Predalp pripravlja vrst srečanj o naravi. Prvo srečanje je bilo že v petek 7. novembra v palači Orgnani Martina v Pušji vesi (Venzone). Ob tej priložnosti je Stefano Filacorda (Vi-danska Univerza) spregovoril o prisotnosti medveda v naši deželi.Drugo srečanje bo v petek 14. novembra ob 20.15 le v palači Orgnani Martina v Pušji vesi (Venzone). Paolo Molinar in Peter Sko-berne bosta spregovorila o risu.Zadnje srečanje bo pa v petak 28. novem-bra ob 20.15 v večnamenski dvorani »Ro-mano Treu« v Možnici (Moggio Udinese) Sergio Nordio bo spregovoril o meteorolo-ških značilnostih naše dežele in o meteoro-loških spremembah.

A MALBORGHETTO CONVEGNO SULLA CICLABILE «ALPE ADRIA»

Al Palazzo Veneziano di Mal-borghetto/Naborjet si è te-nuto sabato 8 novembre un

incontro dedicato alla pista ciclabi-le Alpe Adria. L’iniziativa, promos-sa dall’associazione di operatori in ambito turistico e commerciale «Alpi Friulane», ha visto la parte-cipazione di un pubblico piuttosto variegato: sindaci della Valcanale e del Canal del Ferro o loro rappre-sentanti, professionisti, responsabi-li di sodalizi ciclistici e popolazione locale interessata.

Sebbene si sia più volte rivelato necessario ampliarla al contesto dell’intero tracciato tra Salisburgo e Grado, nel corso della discus-sione l’attenzione si è concentrata soprattutto sulla tratta compresa tra Tarvisio/Trbiž e Venzone. Gli intervenuti all’incontro si sono dimostrati concordi sull’enorme potenziale rappresentato da un’in-frastruttura come la ciclovia, ma hanno anche, proprio perché il suo potenziale venga sfruttato appieno, evidenziato la necessità di comple-tarla il prima possibile e di imple-mentarla in alcuni tratti. Il padrone di casa Boris Preschern, sindaco di Malborghetto/Naborjet, ha spie-gato come la sua amministrazione abbia pragmaticamente deciso di completare in autonomia la segna-letica sulla ciclovia, al fine di ren-dere maggiormente fruibile agli

interessati il sistema sentieristico presente sul territorio comunale. L’auspicio di Preschern è che altre amministrazioni seguano la stessa strada, senza attendere l’intervento di altri enti. Tra i presenti all’in-contro, c’erano anche il commis-sario straordinario della Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale, Aldo Daici, il presidente del Consorzio turistico del Tarvisiano e di Sella Nevea, Gabriele Massarutto, e l’architet-to Massimo Maldina, progettista dell’opera. Grande interlocutore istituzionale assente è stato, inve-ce, la Provincia di Udine.

Al turismo della Valcanale la presenza della pista ciclabile ga-rantisce un buon effetto volano – con un passaggio di migliaia di turisti l’anno. La sfida è, comun-que, rappresentata dall’invitare il maggior numero possibile di que-sti turisti di passaggio a sostare sul territorio. Ed un’effettiva in-tegrazione dell’infrastruttura della ciclabile col territorio (garantita dalla segnaletica) e coi sistemi di trasporto pubblico (ferrovia, cor-riera – con particolare riferimento al confine con la Slovenia, verso la quale i collegamenti pubblici sono quasi del tutto assenti) garantireb-be ulteriore impulso al consolida-mento di uno sviluppo turistico ed economico transfrontaliero.

TA SOLBAŠKA CIRKÖW ANO TE SVETE WUŽE PO NES

Za spomonot dila, ki so bile norëd litos tu-w carkvi Sveta Sinta Karlina ta-na Solbici,

21 din dicenbarja, ko bo spet oġo-na cirköw, bo pražanten pa lïbrin: Ta solbaška cirköw ano te sve-te wuže po nes. Lïbrin, norëd za spomonot štorjo od te solbaške carkve, bo mël napisane po nes pa te rozajonske carkwonske wže, ki šćë nešnji din se pujajo ko se račë-jo te valïke miše tu-w carkvë ta-na Solbici. Ise wuže tu-w lïbrino somo je pïsa-li po nes tej pirvïdina lïbrin “Orto-grafia resiana – Tö jošt rozajanskë pïsanjë” isö nejveć za nö zabët baside. Bojo ġone te bojë lehke ano znote: Lipa Marïja, lipa roža Marïja, In princïpi svetamo wan-gjëlino Sin gjwono, Orë ti trïji kra-javi, Dolč moj Jëžuš, Neš Jëžuš jë od smyrti wstel ano šćë drue. Za naredët isö dëlo so skërbale wkop parokia od Sveta Sinta Karlina, Muzeo od tih rozajanskih judi ano asočacjuni pra Eugenio Blanchini, ki na jë pomoala pa lani za nare-dit lïbrin: La Pieve della Val Resia “Da qui non andare via senza re-citare l’Ave Maria” - Un santuario mariano ai piedi del Canin.

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

rezija/kanalska dolinadom

V avstrijskem parlamen-tu na Dunaju so 5. no-vembra slovesno otvo-rili potujočo razstavo z naslovom »Pregon

koroških Slovencev leta 1942«, ki je osredotočena na nasilnem prego-nu koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. Zbirani material za potujočo razstavo je uredila zgo-dovinarka Brigitte Entner in poroča o pripravah, izvedbi, življenju v ta-boriščih in vrnitvi izseljenih ljudi; njegovo jedro pa so slike iz zbirnega taborišča v Žrelcu/Ebenthal.

Aprila 1942 je v okviru t.i. »K-Ak-tion« (»K-Akcija«) nacionalsociali-stična oblast več kot 200 slovenskih družin nasilno razlastila in izgnala iz domačih krajev. Večino teh 1.075 lju-di je poslala v taborišča ali na prisilno delo. Taborišča niso pravzaprav bila dokončna destinacija: nacionalsocia-listična oblast je predvidevala, da bi koroške Slovence kasneje usmerila proti vzhodni meji tretjega rajha – vendar je potem potek zgodovine in vojne tovrstni načrt preprečil. Evakui- rana posestva pa so vsekakor bila na razpolago za nove nemško govoreče sodržavljane. S temi dogodki je po-vezana tudi Kanalska dolina, saj je med ljudmi, ki jih je nacionalsociali-stična oblast namestila v evakuirane hiše, bilo tudi 224 kmetov, ki se je v okviru Opcij leta 1939 iz Kanalske doline odselilo v tretji rajh. Po koncu vojne so se evakuirani lastniki pose-stev vrnili; Kanalčani pa so morali hiše pustiti in so ostali na cesti, saj so tudi prej zapuščene hiše v rojstni

Kanalski dolini že bile prodane.Na Dunaju je razstavo otvori-

la predsednica zveznega sveta Ana Blatnik. Izbira povabljenih diskutan-tov za del koroške javnosti pa je bila sporna. Diskusije se je poleg predse-dnika Zveze slovenskih organizacij Marjana Sturma, dveh bivših učen-cev in ene maturantke Slovenske gi-mnazije v Celovcu namreč udeležil tudi predsednik koroškega Heimat-diensta (“Koroška domovinska služ-ba”) Josef Feldner.

Njegova prisotnost je bila sporna še posebej zaradi tega, da je koroški Heimatdienst v preteklosti dejansko deloval proti slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem. Da je predse-dnik Feldner v zadnjih letih prispeval k izboljšanju v odnosih med dvoje-zično in nemško govorečimi in da je na slovesnosti priznal, da Heimatdi-enst ni ravnal prav, po nekaterih ni bilo dovolj.

Nella foto: Giovanni Negro, presidente del Comitato arrotini resiani.

Page 12: Giornale Dom

15. novembra 2014stran12

30. jubilejna sezonaabonmajev v Tolminu

To jesen se je na Tolminskem s koncerti in gledališkimi predstavami pričela ju-bilejna 30. sezona abonmaja, ki prinaša kar 11 vrhunskih glasbenih in gledaliških doživetji. Za programe sedaj skrbi Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tol-min. Začetek treh desetletij kontinuirane abonmajske ponudbe v Kinogledališču Tolmin sega v leto 1982, ko so organi-zacijo kakovostnih, profesionalnih kul-turnih dogodkov pričeli v Zvezi kulturnih organizacij Tolmin. Abonmajski programi v tej pomembni sezoni so tako že od ok-tobra v polnem teku. V sicer jubilejnem letu se večina programov izvaja na različ-nih prizoriščih, saj je bila Občina Tolmin uspešna na razpisu za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeri-tve »regionalni razvojni programi« za obdobje 2013-2015 in pridobila velik del sredstev za sicer potrebno obnovo stavbe Kinogledališča. Ureditev večnamenskega centra “Kinogledališče“ v Tolminu že po-teka, dela bodo končana do konca sep-tembra 2015, ko bo prenovljeni tolminski kulturni center.

Jana Dolenc razstavljav Tolminskem muzeju

Konec septembra je bila v galeriji Tol-minskega muzeja odprta pregledna ju-bilejna razstava likovnih del akademske slikarke Jane Dolenc. Dolenčeva izhaja iz Tolmina, kjer je obiskovala osnovno in srednjo šolo, potem pa nadaljevala študij na Akademiji za likovno umet-nost v Ljubljani, kjer je leta 1988 pod mentorstvom prof. Metke Kraševec iz slikarstva tudi diplomirala. Njeno slikar-sko pot zaznamujejo trije obsežnejši cikli (Voda in kamen, Glasba v gibu in glasbi ter Odstiranja) ter številne ilustracije in druga naročena dela, vezana predvsem na lokalno zgodovino in oblačilno kultu-ro, s katero se je, v sodelovanju z etno-loginjo Marijo Makarovičevo, še posebej ukvarjala. Prav po ilustracijah, ki krasijo številna in raznolika slovenska knjižna dela, je poznana tudi širšemu sloven-skemu občinstvu. Na tokratni razstavi v Tolminskem muzeju je predstavljen njen intimen, oseben ustvarjalni opus, pri čemer sta starejša in bolj poznana cikla predstavljena zgolj s parimi deli, večino razstavnega prostora pa je namenjenega njenim najnovejšim delom iz zadnjega cikla Odstiranja. Razstava, ki jo spremlja manjši katalog s predstavitvenim tek- stom umetnostne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn, bo v muzeju na ogled do konca meseca novembra. (Karla Kofol)

V kategoriji turističnihkrajev je Bovec tretji

V Portorožu so podelili priznanja pod naslovom »Moja dežela - lepa in gosto-ljubna«. V kategoriji turističnih krajev, pri čemer se je ocenjevalo turistično središče, območje kraja, ohranjenost in urejenost kulturne dediščine in podobno, je Bovec zasedel tretje mesto. Predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS) Peter Misja je podčrtal, da namen tovrstnih ak-cij je spodbujanje odličnosti gostoljubne ponudbe, ki je pogoj za uspešen razvoj turizma. Spodbujajo tudi s tekmovanjem slovenskih krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Zato je TZS, pod častnim pokroviteljstvom pred-sednika RS Boruta Pahorja in v sodelova-nju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS - Direktoratom za turi-zem in internacionalizacijo, organizirala vseslovensko akcijo Moja dežela – lepa in gostoljubna. (Miran Mihelič)

Spominske slovesnostiob obletnici bitke pri Kobaridu

KOBARID 25. oktobra slovesnost na italijanski kostnici, dan prej ob Dnevu Kobariškega muzeja so odprli tematsko razstavo

V soboto, 25. oktobra, je bila na italijanski kostnici nad Koba-ridom tradicionalna spominska slovesnost.

Take slovesnosti so v navadi že od leta 1962. Letošnja je bila torej že triinpetdeseta.

Slovesnost organizirajo skupaj italijanski diplomatsko-konzularni predstavništvi v Sloveniji, občina Čedad in Upravna enota Tolmin.

Prisotni so bili visoki diplomatski, politični, vojaški in cerkveni pred-stavniki Italije in Slovenije ter okoli 500 predstavnikov italijanskih vete-ranskih združenj in mnogo županov.

Pri kostnici sta spregovorila ita-lijanska veleposlanica v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis in dr-žavni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Mi-loš Bizjak. Slovenska in italijanska delegacija sta položili vence tudi na grobnici padlih partizanov na koba-riškem pokopališču. Zbrane je tam nagovoril načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar.

Ob 24. oktobru, ko obeležujemo obletnico bitke pri Kobaridu, tradi-cionalno poteka tudi Dan Kobariške-ga muzeja. Ob tej priložnosti je bila odprta tematska razstava. Kobariški muzej in Muzej novejše zgodovi-ne Slovenije že dolga leta povezuje vzorno sodelovanje. Ustanovi sta skupno vstopili v obdobje obeleževa-nja stoletnic prelomnih zgodovinskih dogodkov z dvema tematskima razs-tavama z naslovom: »Take vojne si nismo predstavljali.« Na ogled bo do 5. oktobra 2015.

Besede udeleženca prve svetovne vojne Ivana Matičiča so rdeča nit, ki je skupna izkušnjam številnih udele-žencev te vojne. Dogajanje je prese-galo meje njihovih predstav o vojni in jezik ni premogel besed, s kateri-

mi bi to lahko opisali. Ni ga mogo-če predstaviti niti z nekaj kamenčki, iztrganimi iz mozaika, sestavljenega iz milijonov pričevanj pripadnikov različnih narodov. Na razstavi so pri-kazane predvsem njihove pripovedi iz obdobja pred končnim izidom voj-ne, ki jih je razdelil na poražence in zmagovalce.

Ob tej priložnosti so med častne člane Kobariškega muzeja sprejeli Lovra Galića iz Zagreba, ki zavzeto preučuje dogajanje na soški fronti in raziskuje dediščino na nekdanjem bojišču in v zaledju.

Slavnostna govornica na prireditvi je bila podpredsednica Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne dr. Petra Svoljšak.Letos mineva sto let od začetka prve svetovne vojne. Maja 2015 bo sto let od začetka soške fronte.

Leta med 2014 in 2018 naj ne bi bila leta velikih proslav, temveč predvsem priložnost za utrditev ko-lektivnega spomina na dogodke pred stotimi leti.

Fundacija Poti miru v sodelovanju s partnerji v projektu Pot miru – Via di pace širi Pot miru iz Zgornjega Posočja na Goriško in Kras do mor-ja ter tako postopoma gradi enoten čezmejni turistični prostor. Pot miru

obiskujejo ljubitelji zgodovine, šol-ske skupine, potomci tistih, ki so na tem prostoru pustili svoja življenja ter mnogi drugi, ki uživajo v pohod- ništvu, kolesarjenju in lepotah nara-ve.

Letos je informacijski center Pot miru v Kobaridu obiskalo več kot 21.000 obiskovalcev, kar je 40% več kot lani. Na muzeju na prostem na Kolovratu, kjer je fundacija posta-vila informacijsko točko s ponudbo vodniške službe in turistične litera-ture, je bilo ob lepem vremenu tudi 400 in več turistov na dan. Muzej na Kolovratu je po naših ocenah obiska-lo okoli 30.000 obiskovalcev. Pove-čal se je obseg vodenih izletov. Zelo dobro so bile obiskane tudi druge točke na Poti miru (Kluže, Javorca, Sabotin, Cerje). Tudi v Kobariškem muzeju beležijo veliko rast obisko-valcev.

Letos bo muzej predvidoma obi-skalo 62.000 obiskovalcev, kar je 15.000 več kot lani.

Visok porast obiska v fundaciji, muzeju in na Poti miru dokazuje, da so stoletnice prve svetovne vojne velika priložnost za razvoj zgodo-vinskega turizma v Posočju, v Bene-čiji in na celotnem območju nekda-nje soške fronte.

P. U.

V petek, 24. oktobra se je v kobariškem Kulturnem domu odvil klavirski kon-

cert Zimsko popotovanje v okviru obeleževanja sto letnic prve sve-tovne vojne.

Koncert se je odvil v okviru projekta “Vojni kraji gledani sko-zi prizmo miru”, ki ga je Občina Čedad uspešno prijavila na deželni razpis Furlanije Julijske krajine. Program so sooblikovali vrhunski ustvarjalci, ki so Schübertovo gla- sbo prepletli z odlomki iz pisem vojakov v slovenskem in italijan-skem jeziku.

Obiskovalci so tako lahko pri- sluhnili Larsu Grüenwoldtu (ba-riton), Andreu Rucliju (klavir) in Lari Komar, (recitatorka).

Uvodne besede sta obiskovalcem pred začetkom koncerta namenila Zdravko Likar, predsednik uprave Fundacije Poti miru v Posočju in Darja Hauptman, županja Občine Kobarid. Klavirski koncert je eden izmed dogodkov v okviru obeleže-vanj 100-letnic 1.svetovne vojne, ki so ga skupaj organizirali Funda-cija Poti miru v Posočju, Kobariški muzej, Občina Kobarid in JSKD OI Tolmin.

V KOBARIDU KONCERT V OKVIRU OBELEŽEVANJ STO LETNICE VOJNE

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

posočje dom

PDG KOBARID 31. oktobra na povabilo tamkajšnjih poklicnih gasilcev obiskovalo vojaško letalsko oporišče Nato

Obisk kobariških gasilcev v AvianuV petek 31. oktobra so se gasil-

ci Prostovolnjega gasilskega društva Kobarid na povabilo

tamkajšnjih poklicnih gasilcev ude-ležili strokovnega ogleda 31. inženir-ske divizije iz vojaškega letalskega oporišča zveze Nato v Avianu.

Sprejel jih je gasilski prijatelj g. Lucio Federigo, požarni inšpektor v omenjeni bazi. Skupaj s kolegi jim je predstavil delovanje gasilske enote, razkazal prostore in opremo in hkrati bil na voljo za vsa dodatna vprašanja.

V drugem delu je sledil praktični prikaz reševanja pilota iz poškodo-vanega reaktivnega lovca F-16 ter prikaz gašenja požara zrakoplova s težkimi gasilskimi vozili, namenje-nimi gašenju in reševanju na letali-šču. Na omenjenem poligonu se je skupina gasilcev PGD Kobarid tudi praktično preizkusila v rokovanju z njihovo opremo.

Za konec je sledilo tipično ameri-ško kosilo ter izmenjava spominskih daril. Vodstvo omenjene divizije in PGD Kobarid je bilo ob tem enotne-

ga mnenja, da tovrstna sodelovanja doprinesejo k boljšemu spoznavanju evropske in ameriške gasilsko reše-valne opreme ter krepijo medseboj-ne vezi med operativnimi gasilci. Iz tega je sledil dogovor, da se prihod-nje leto srečajo v dolini Soče.

Na tem mestu se kobariški gasilci izrecno zahvaljujejo g. Luciu Federi-gu in pripadnikom gasilske enote za nepozaben dan in izkušnjo, ki so jo doživeli.

Vid MedVeš

Levo, skupna slika pred prostori gasilske enote; desno, prikaz gašenja požara; spodaj, pred težkim gasilskim vozilom.

Muzej na prostem na Kolovratu (slika iz arhiva Fundacije Poti miru).

Page 13: Giornale Dom

Un nuovo allenatore sulla panchina della Valnatisone

CALCIO I Giovanissimi provinciali battono, per 2-1, i bianconeri dell’Academy del settore giovanile dell’Udinese

È una prassi consolidata che sia l’allenatore a pagare quando i risultati stenta-no ad arrivare. È quanto è successo anche a San

Pietro dove la guida della squadra, che milita nel campionato di Promo-zione, è stata affidata a Roberto Pe-ressoni che subentra a Mirko Vosca, con grande rammarico di quest’ulti-mo per non essere riuscito a portare a termine il suo progetto di rilancio e a dare maggiore fiducia ai giovani. Ma quando la classifica non si muove, purtroppo, si è costretti a prendere questi drastici provvedimenti. È evi-dente che la sconfitta per 3-2 subita a Cormons ha indotto la dirigenza al cambio della guida tecnica e c’e-

ra attesa a San Pietro per il debutto in panchina del nuovo allenatore nel confronto con il Gonars. In quell’oc-casione gli ospiti hanno segnato due gol già nei primi dieci minuti, ma i valligiani hanno accorciato le distan-ze nella prima frazione di gioco e nel secondo tempo hanno segnato la rete del definitivo pareggio, 2-2 il risul-tato finale.

Causa il maltempo di questo ultimo periodo, sono state rinviate tutte le gare del settore giovanile e quelle del «Collinare» in programma lo scorso fine settimana. Il turno precedente ci ha riservato piacevoli sorprese, il ri-ferimento è alla formazione dei Gio-vanissimi provinciali. Ospiti di turno l’Academy, squadra che fa parte del settore giovanile dell’Udinese. Solo a vedere la stazza di questi giocato-

ri veniva il dubbio che avessero solo quattordici o tredici anni, per cui si prevedeva una pesante sconfitta per i padroni di casa. Non è andata così, ed il meritato 2-1 inflitto ai bianco-neri ha annichilito giocatori, dirigenti e sostenitori al seguito. Giustamente Antony Dugaro, allenatore della compagine locale, ha detto che la sta-tura non dice niente se si gioca con la testa e quando sul campo tutti i gio-catori sanno cosa devono fare.

Altra vittoria per gli Allievi che travolgono il Cassacco con 8 reti a zero.

Ancora sconfitta la Sperimenta-le Giovanissimi, 5-1 a Remanzacco contro l’Aurora.

Savognese ancora al comando nel girone A del «Collinare» che vin-ce sul campo dell’Adorgnano 3-0.

Sconfitta sul campo di casa per Dren-chia/Grimacco 2-0 contro la Coop Tolmezzo. Attenuante per i valligia-ni è il non aver avuto la possibilità di mettere in campo una formazione competitiva.

Prezioso 1-1 dell’Alta Val Torre, ottenuto sul Campo di Sedilis, ed en-nesimo capitombolo della Polispor-tiva Valnatisone sconfitta a Lovaria 3-0.

Promettenti i primi risultati delle due compagini del calcio a cinque: nel girone d’Elite il Paradiso dei Go-losi supera fuori casa ‘Gli amici’ 5-1 e pareggia 4-4 con il Tornado, nel raggruppamento Amatoriale brillanti le prestazioni dei Merenderos, supe-rano 12-1 la Usable Ball, si afferma-no 9-3 sul Real Vesuvio per ripetersi a Carlino vincendo 5-3.

Roberto Peressoni subentra a Mirko Vosca, che puntava molto sui giovani, e la squadra pareggia. Nel «Collinare» vince la Savognese, in testa nel girone A, e perde il Drenchia-Grimacco

PLEZANJE V pol ure preplezal kamniti lok nad Sočo CICLISMO Il 9 novembre pedalata turistica, musica, maxi-torta e premiazioni

Domen Škofič postavil svoj rekord v športnem plezanju

Asd Veloclub Cividale Valnatisone ha chiusola ricca stagione con una festa a Torreano

To jesen je solkanski most do-živel še en rekord na meji ne-mogočega: Domen Škofič,

20-letni študent Fakultete za šport v Ljubljani, je za zgodovinski poizkus prvega preplezanja 60 metrov dolge-ga kamnitega loka, ki se pne kar 36 metrov nad reko Sočo, porabil le pol ure. Kot so povedali njegovi vrstni-ki, ponovitve podviga ni pričakovati tako kmalu.

Domen Škofič je, na pobudo av-strijskega sponzorja, postavil svo-jevrsten rekord v športnem plezanju, medtem, ko je čez stari kamniti most rekordnega razpona, peljal vlak. Obenem je šlo za posnetek kratkega adrenalinskega filma s spektakular-nimi in dramatičnimi posnetki, ko

po starem mostu pripelje starodobna vlakovna kompozicija s parno loko-motivo. Škofič nastopa v težavnem športnem plezanju po vseh svetovno znanih športnih plezališčih, zato je pričakovati, da bomo o njem brali še naprej. Po tem podvigu je povedal, da je »plezanje po kamnitem mostu, nekaj povsem drugega kot športno plezanje v dvoranah na umetnih ste-nah ali na prostem na naravnih ska-lah. Most je namreč sestavljen iz ka-mnitih blokov in so oprimki mogoče le na velikih razdaljah, v stikih med bloki. V kolikor teh nisi vajen, lahko kaj kmalu zaideš v težave. S takšno vzdržljivostjo nimam problemov.«

M. M.

A conclusione della stagione ciclistica 2014 ricca di espe-rienze (gare su strada e fuori-

strada in Regione, gare su strada di Povoletto e Grupignano organizzate dalla Società locale, notturna a Flai-bano, pedalata turistica sulla pista ci-clabile da Resiutta a Tarvisio - tratto percorso: da Resiutta a Pietratagliata il 31 agosto, campionati regionali a Buja a fine luglio, festa dello sport a Cividale del Friuli del 21 settembre, escursioni sulla pista di BMX a Ri-vignano 19 e 26 ottobre) domenica 9 novembre si è tenuta la pedalata turistica, onorata da miniciclisti e ac-compagnatori coraggiosi, incuranti del tempo poco favorevole. Il grup-po è partito dall’Agriturismo Te Cort

«Da Rino» di Prestento di Torreano, ha proseguito per Togliano e Botte-nicco, quindi lungo la pista ciclabile, Moimacco, fino al ponte sul Malina e ritorno, per un totale di circa 15 chi-lometri. È seguito il pranzo sociale nella sala funzionale del Comune di Torreano.

Il miniciclista Filippo Lauretig e il suo papà hanno allietato la festa con musica dal vivo, il primo suonando un basso tuba e il secondo la fisar-monica. Un’altra sorpresa è stata una maxi torta, offerta dal Panificio Del Fabbro - gestione Gobbo di Civida-le del Friuli, dedicata al Velo Club e al Giro d’Italia. Premio a sorpresa per la mamma del neo-miniciclista Lorenzo Ianone, che ha indovinato

il peso del dolce puntando su 15 kg esatti.

Si sono quindi svolte le premiazio-ni degli atleti a cura della presidente del sodalizio ciclistico Susi Guion e dei direttori sportivi Valnero Siega e Emanuele Cainero. Ogni miniciclista ha ricevuto una coppa e una meda-glia, nonché una poesia scritta e letta in diretta dalla propria mamma.

Per il Comune di Cividale de Friuli è intervenuta la consigliera comunale delegata allo sport Lorena Marcolini. I premiati sono: tra i Giovanissimi/Giovanissime, Matthias Zilli, Nicola Bramuzzi, Tommaso Iuri, Tommaso Dinoni, Veronica Malisani, Filippo Lauretig, Davide Manca e Lorenzo Ianone. Speaker della giornata è sta-to il consigliere della società ciclisti-ca Nino Ciccone, che ha coordinato interventi, sorprese e premiazioni.

La presidente Susi Guion ha rin-graziato tutti i convenuti, aiutanti per la festa, direttivo, soci sostenitori, genitori, tecnici, autorità, sponsor e amici, nonché il Comune di Torreano per l’ospitalità. E inoltre ha ringra-ziato in modo particolare gli stretti collaboratori: Valnero Siega, Ema-nuele Cainero, Roberto Bramuzzi, Davide Malisani, Toni Qualizza, Franco Nadalutti e la dolce presenza rosa Giada Michelutti.

A. T.

15. novembra 2014 stran13

«CiviRunners», passione per lo sport

Un nuovo gruppo podistico cividalese ini-zierà presto a far parlare di sé nelle mani-festazioni amatoriali regionali e non solo. I CiviRunners nascono da un gruppo di appassionati di corsa, ciclismo e dello sport in generale che vogliono tener vivo, gareg-giando, un forte spirito di appartenenza sociale e territoriale.I soci fondatori, Michele Andresini, Chri-stian Macorigh, Alessandro Mauri, Matteo Messere, Raffaele Nardini e Vanni Zuliani, hanno subito coinvolto nel sodalizio decine di amici, che si sono ritrovati tutti assieme a fine ottobre per una sgambata inaugura-le sui saliscendi di Purgessimo. La società è affiliata al Csi e ha fatto la sua prima comparsa alla cronoscalata Faedis-Canebola con la casacca dal tipico colore biancorosso, massimamente rap-presentativo della città di Cividale. L'avventura vera e propria dei CiviRunners inizierà con la mezza maratona di Palma-nova e il circuito di corsa campestre del Csi, che prenderà il via a dicembre.

Lorenzo Paussa

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

športdom

Bepo QuAlizzA

Nella foto a sinistra la Polisportiva Valnatisone; a destra Gabriele Paravan, giocatore della Savognese

Most nad reko Sočo, dolg 60 metrov in visok 36 metrov, ki ga je preplezal ŠkofičDa sinistra L. Marcolini, S. Guion, D. Malisani, E. Cainero, S. Cecotti (segretaria della Società), V. Siega e i miniciclisti

Il nuovo gruppo podistico di Cividale

Page 14: Giornale Dom

15. novembra 2014stran14

Makinja mu je gorielaOn je veleteu hitro uon,se usednu an mernuo gledu

JEŠIŠKE ZGODBICEMIESAC NOVEMBER U NAŠIH DRUŽINAH

Po navadi je Ciba hodu dielat an se vraču damu od diela skuoze Kravar. Ustavju se jeu oštariji par Ginune, za kupit cigarete,

kiek popit an se srečat s parjatelji. Pa nie biu navaden gost, sa’ jo je pogostu kako prekuštu, za se posmejat an podra-žit gospodarja Ginuna. Tele je, kàr ga je samuo zagledu na pragu, že začeu godernjat sam s sabo, ku puh, kàr se ga štaka tu strahuole, pihat an se nervozno gibat za bankan.

Kàr se je parbližu, Ciba nie nič kuazavu ampa je nimar čaku, de ga bo Gino uprašu, ka’ želi. »Eh sì, sì. Ben naj bo! Nardi mi kafè,« je Ciba odguoriu. »Liš, al’ češ kiek notre? Kaj ti ulijen žganie al’ konjak?« ga je uprašu. »Nali mi Unicum.« Gino je ostù: »Unicum? Unikum! Ma za uojo Božo, ka’ hodeš gledat Unikum tle u Kravar, sa' vieš, de ga na daržmo, saj nobedan ga na špuga, nobedan ga na praša.« An Ciba: »Pa ist, kaj san ist? Sieršče?« »Ciba, naj bo takuo, k’ češ, ti ga ušafam tuoj Unicum! Za donas popij kafè z žganjan.«

Drug dan je Ciba, kàr je stopu tu oštarijo, zagledu novo staklenco, ki se je kazala na sred police obajena, z dugin garlan, liepa ku noviča u fo-tografiji med družino. Ciba je prašu kafè. Gino se je, vas napihnjen ku petelin, zadaru pred njin an ga prašu ku po navadi: »Ka’ ti ložen notre?« An Ciba: »Grand Marnier!« »Ma kuo? Grand Marnier? Saj vieš, de ga na daržmo. Učera si teu na uso silo Unikum. Tle je, glih za te.« »Ja! Imaš ražon, pa tiste je bluo učera. Donas mi na gre, je previc garjup!«

Dobro, de Gino ga nie predaru od fušče. Gor na use, ki je dielu, za na-rest veselega gosta, se je čù za norca

an uničan, ku za cja vrieč. Zvičer je bla glih taka komedia, kàr

ga je prašu: »Ki boš piu?« je Ciba odguoriu: »Dajmi tokaj!« Glih kàr je Gino uzeu staklenco tu pest, je čuje: »Ben ne, dajmi ‘an verduc!« Gino je zagrabu staklenco verduca. »Ne, ne, dajmi cabernet. Pa... ne, lohni je buo-

jš verduc.« Na tuole mu je oštier, tudi de bi mu na zagulu kake

staklence tu harbat, brez nič reč veluožu gor na bank use staklence vina, ki jih je imeu zdol, an mu je jau: »Daj tle, ve-beri se, kar želiš, muoj

gospuod!«Le takuo je Ciba dra-

žu buogega Ginuna, kàr je prašu cigarete za kadit. »Dajmi

nazionali, ne enne lunga, al’ pa ne, eportazione. Ben ne, buojš diana. Sì, sì, dajmi marlboro.« Na zadnjo je tud’ Gino zastopu, de je bluo trieba takega človieka pariet takega, k’ je. Nanucno je bluo se jezit al’ mu stat pruot.

‘An dan je Ciba pustu dielo pred cajtan. Teu se je varnit zagoda damu, kier je imeu za pomidorje oraklat. Uzeu je makinjo u ofičini, kjer jo je biu pustu zjutra, de bi jo postrojil’, an šu pruot duomu po navadni ciesti čez Kravar. Nad Ušiuco, malo pod vasjo je zagledu tu špiegle, de je tan zad use gorielo. Kadiž an plemen nie- sta kazala nič dobrega. Makinja je zagoriela.

Uzeu je libret, veleteu hitro uoz nje, pogledu, ka’ se gaja an se mer-nuo usednu na kantonel, paržgau cigaret an gledu, kuo gori. Kajšan Zabričanju, ki je iz vasi tuole vidu, je subit poklicu pompierje, gasilce, de pridejo gasit.

Kakih dvajst minutu je pasalo, ki so bli gasilci že na prtestoru, pa je bluo nanucno se okuole makinje maltrat. Kar je moglo, je bulo že zgorielo. Za njim’ so paršli tudi karabinierji, ki so muorli narest verbal od zgodbe.

Ku po navadi so prašali priimak, ime, šiguracjon, bol an use dokumen-te. Use je bluo na mestu. Kàr so ga prašali, kuo je tiste ratalo, de je ma-kinja zagoriela, Ciba nie viedu ki reč: »Ja, kaj vien ist? Zagoriela je!«

Oni so ga le buj ostro prašal’, zaki je zagoriela. »Kaj mene prašata zaki. Ratalo je. Na sedanajst makinj, ki san jih na kako vižo raztuku, če adna za-gori, na more bit čude,« je nadužno an mernuo odguoriu Ciba, ku de bi ga rieč nič brigala.

»Ja, ja, ben. Poviej nan, kajšna ško-da je za te. Si imeu kiek posebnega tu makinj, de moreš prašat škodo?« »Eh sì, sì, je ries, velika škoda je,« je jau Ciba. »Nu povej, kaj si takuo dragega zgubu u ognju?« so silili. »Eh sì, sì. Mi se pru huduo zdi. Imeu san gomnasti šeglot, notre so bli fra-tonela, fraton, žlica an kladvo. Pa mi se narbuj huduo zdi, de mi je zgoreu nasod od kladva, zak’ san ga učera novega nasadiu.«

Kaj so mogli tud’ karabinierji s ta-kin človiekan? Takega poznat na rata usak dan.

Tu njega mizeriji, tu njega zgod-bah an tu njega pravcah nan je Ciba kažu, de se posmejat tud’ nad nasrečo parpomaga lažè prenašat življenje na telin svietu, ki je pun teknologije, pun novih leču, ki nan skrajšavajo fraj-nost an kradejo lepoto usakdanjega živlenja.

Ciba ostane skriunuost za usakega. Lohni še samega za se, zatuo ki nieka posebna muoč ragiera njega življenje takuo, de zna uzet usako rieč, za kar je, brez plavat pruot toku.

Use Cibove zgodbe an use čudne pravce ostanejo ku ‘an parhiuban spomin an čudan odnos do usakda-njega življenja u našin cajtu. Če gre-mo gledat, tu nobedni zgodbi, ki so m' jih opisal’, je nie napuošto narete karvice. Ratale so. »Eh sì sì. Sì, sì, so ratale!«

Te pozdraven, Ciba, dragi parjateu.(75 - gre napri)

Jur Zad Tih

Stari Smaščani so ob zimskih ve-čerih na topli peči pripovedova-li zgodbo o veliki katastrofi, ki

je pred davnimi leti prizadela njihove pradede.

Tik pod gričem s pokopališčem in cerkvijo svetega Lovrenca je v dav-nini, ob jezeru, ki ga je napolnjevala Soča, stala majhna vasica s pomenlji-vim imenom »Knežki hrami«. Nase-lje je štelo le desetino domačij. Ob-dano je bilo s kamnitim zidom, ki je služil za ogrado živine in jih pozimi varoval pred divjadjo. Lesene nizke hiše s slamnato streho, so vaščanom nudile varen dom. Preživljali so se z obdelovanjem polja in rejo drobnice. Jedilnik so popestrili z ulovom rib. Vaščani so se počutili dokaj varno, čeprav se jim je zajezena Soča včasih nevarno približala.

Neke jeseni deževje ni hotelo pre-nehati. Jezero se je nevarno dvignilo. Mali potoček, ki je običajno mirno šumel ob hišah in se le nekaj deset korakov pod hišami izlival v zajeze-

no reko je grozeče prestopil bregove in se zaganjal v kamnito vaško ob-zidje. Voda hudournika je že priče-la poplavljati hiše. Ovce in koze so prestrašeno blejale in iskale izhod, da bi ubežale nevarnosti. Kmalu je nara-sla voda podrla del zidu. Zaskrbljeni vaščani so v cule in košare nabrali skromno imetje in se pričeli z živino umikati v strmino in dalje proti za-hodu. Nedaleč od domov so si pod previsno steno uredili varno in suho zavetje. Ponoči se je pričela zemlja grozeče tresti. Strahotno je grmelo. Neznani glasovi so pretresali ozra-čje. Proti jutru se je svet umiril. Le narasle vode so vse povsod strahujo-če drvele v dolino in s seboj odnašale zemljo, skalovje in drevje. Občasno se je izpod Kurnka slišal zvok kota-lečega skalovja. Ko se je deževje po-časi umirilo in se je na zahodu poka-zal kanček jasnine, je vaški starešina poslal najpogumnejše može na ogled. Vrnili so se prestrašeni in z grozo v očeh. Knežkih hramov ni bilo več.

Kjer so še dan prej stali domovi, je bila le še gola razrita blatna zemlja, posuta z kamenjem. Pašniki in po-lja pa so ležali globoko pod nasutim skalovjem in ostanki griča, ki se je odtrgal pod Libušnjami in kot plaz pridrvel v dolino nad Sočo.

Begunci so si pod skalo v Labarju uredili začasno bivališče. Na ravnici pod Okrešljem pa so spomladi posta-vili dvanajst novih domov. Ledino in poraščen svet v bližini so očistili za nova polja in pašnike.

Pred vasjo z burno zgodovino da-nes stoji tabla z napisom »SMAST«.

PaČ

LJUDJE V POSOČJU

Knežkih hramov ni bilo več

RicetaČe nas je na štier, nucamo dva eta an pu serkuovne moke, dva eta an pu kompierju, tri ete ušenične moke, adno ice, pu eta zribanega siera grana, an eto masla, su, popar.Parvo rieč skuhamo mahno pulento. Denemo uret an litro osoljene uode; kàr uodà urieje, grede ki miešamo, varžemo počaso not serkuovno moko an kuhamo na nizkin ognju za pu ure. Natuo denemo tolo mahno pulentico tu drugo posodo an pustmo, naj se pohladi. Tentega skuhamo že oburjen kompier zriezan na kose. Kàr kompier je kuhan, ga ocedmo an zmastemo z vilcan. Tu posodo, kjer je pulenta, denemo zmasčen kompier, ušenično moko, ice an lepuo premiešamo.Sadà pomajmo se z adno žlico an napravmo njoke, ki jih denemo kuhat po nomalo usaki krat, tu urielo an osoljenò uodo. Kar njoki pridejo na varh, so kuhani, jih ocedmo, denemo u veliko posodo an na varh potrosemo zgratan ser grana. U lončicje smo že pocvarli maslo, ki ga polijemo po njokah an nesemo na mizo.

LoreTTa Primosig

NJOKI Z PULENTO

Patroni pomočniki: Klemen iz Rima U nediejo 23. novemberja je praznik svetega Klemena. Rodiu se je u rim-ski paganski družin, u sredu parvega stuolietja an zatuo zrasu z učilan pa-ganske viere. An dan je pa želeu iti poslušat pridgo apostola Barnaba. U teli pridgi Klemen je ušafu, kar je že vic cajta gledu. Prepriču se je an upra-šu Barnaba, naj bi ga lè on karstu. Po karstu, Klemen kupe z Barnaban je šu h Petru. Petar, ki je biu tu malo cajta prepričan dobruote telga mladenča, je imeu veliko spoštovanje do nejga takuo, de ga je še sam imenovau za sojga naslednika. Kàr pa u liete 64 je Petar umaru, Klemen nie teu preuzet njega prestor. Za rimskega škofa je biu parvo vebran Lin, potlè pa Anaklet. Klemen u liete 88 pod partiskan klera an viernih judi je muoru preuzet tolo funkcijo, takuo ki je želeu apostol Petar an natuo ratu rimski škof an papež.Klemen je biu napisan u zgodovino Cierkve posebno za tiste pismo, ki ga je pošju Cierkvi u Korinte, u kerin je gledu pomerit notranje probleme an kreganja. Tuole pismo je zapisano u zgodovino ku te parvo, s kerin rimska Cierku je pokazala skarb tud za Cierkve drugod po sviete.O življenju telega papeža se na pozna puno. Legenda prave, de Klemen I. je biu vegnan iz Rima od tekratnega imperatorja an pošjan u ezilijo u Krimeo, kjer je muoru dielat u veliki kavi marmorja. Tarpielo se je veliko žeje. An dan Klemen je začeu kopat z rokmi an ušafu studenac, ki je pomi-eru veliko žejo. Kàr imperator je tuole zaviedu, je stuoru ujet Klemena an ga obsodu na smart. Bluo je lieto 97. Slovanski apostol Ciril u liete 868 je parnesu spet u Rim Klemenove kosti, ki so ble podkopane na prestoru, kjer buj pozno je bla zgrajena cierku. Cierku sv. Klemena u Rime je ob ciesti, ki peje od Koloseja pruot Lateranski palači. Arheologi u liete 1857 so tan zdol arskril drugo cierku, o keri se piše že u 4. stuoletju. Relikuje velikega papeža Klemena I. so hranjene u velikin utarje zgornje cierkve.Na dan 23. novemberja se zmisnemo na parhod njega relikuji u Rim.Patron je tistih, ki obdeluvajo marmor, otruok; molemo ga pruot otroškin bolieznin pa tud' pruot veliki uodi an zlo slavi uri.

h h h

Kajšna ura boZadnj kuart lune 14. novemberja je parnesu malo jasne ure pa samuo za kajšan dan. Potlè se uarne daž an buj nizka temperatura.Nova luna sabote 22. parnese oblačno pa ne marzlo uro. Parvi kuart lune sabote 29. parnese malo daža an na koncu buj marzle dneve.

h h h

RadoviednostLietos uoda na bo parmanjkala, sa’ tel daž, ki je padu u telin zadnjin mi-esce, je napunu use, kar je bluo za napunt, takuo ki smo videl’ an čul’ po televižjone. Če pa teli slavi ur’ doložemo še buj kratke dneve, rata, de nan parmanjka dobra voja, ratamo buj žalostni an spijemo slaviš. Tisti, ki tuole študjajo, pravejo, de tele je te pravi cajt za se takuo oboliet. Zatuo, pravejo, so kauža atomi, ki imajo pozitivno al pa negativno muoc. Kàr se zberejo kupe puno pozitivnih atomu, ratamo buj nervožasti an smo brez dobre voje. Tuole more ratat tud u hiš, posebno če imamo puno makinj na letrik, ki so nimar partakane. Zatuo pomagajo tud use tiste “cariche elet-trostatiche”, ki pridejo od sintetičnega blaga. Za se tega branit, muoremo usak dan odpriet okna, tud po dažu an če od zuna je mraz, je zadost 10 minutu na dan. Kàr pa ura parpomaga, pujmo na sprehod usak dan četud za malo cajta.

h h h

Za naše zdravjeU telih zadnjih cajtah videmo po televižjone an beremo po giornalah, de za tumor plucji nie kauža samuo kajenje, čeglih je ta parva kauža. Pravejo, de zatuo parpomaga puno inkuinament ajarja an narave. Zatuo imajo veliko odgovornost makinje, kamioni an use, kar lieta po potieh, pa tud industrije, produkcja letrika an ogrevanje hiš an palaču. Zauoj tuolega nimar vic judi an posebno otruok ima probleme z azmo an slavin sapanjan. Iti živet u miesto nie ankul bluo zdravo, čeglih se ima pod rok puno vič parložnosti, ki deleč od miesta jih je težkuo ušafat. Tan pa se ušafa buj zdravi ajar!

domača kultura dom

Page 15: Giornale Dom

15. novembra 2014 stran15

besedilo: ADA TOMASETIG - risbe: MORENO TOMASETIG

naše pravcedom»VAŠA VIERA VAS JE REŠILA«

Ankrat blizu morja sta bla dva otroka. Sta bla brez mame an brez tat.

An mož je šu lovit ribe an je ujeu puno puno rib an otroka do' na kraj'

niesta mogla nič ušafat, samuo kake puže.

Anta sta vprašala moža, te velikega ribarja: »Kuo j' tiste, ki si ujeu tarkaj

rib an midva na morma ujet nič?«

»Zak vidva na znata, jest san molu.« »Midva na znama molit, nas nie

obedan navadu. Naša mama an tata sta umarla. Duo bi nas navadu

molit? Recite vi, kuo se mole.«

Anta: »Muorta guorit, kàr vstanita, kàr gresta spat, kàr 'mata cajt: Oučji,

kozji bob! Bota vidli, ki rib, an puojta ta po velikin muorju. Ušafata puno

ku jest al pa še vič.« Anta sta vprašala, če puodita an ona dva za njin.

»Ja – jau, – sa sta majhana, je zadost na daska.«

On se je pa napravu 'no lepo barko, veliko.

Anta j' paršu vietar, daž. Je bluo pru garduo.

Ona dva sta šla lepuo s tolo dasko. Jin nie ratalo nič. Moža je pa obarnilo!

Sta paršla če na zemjo, kàr se je tuole potalažlo. At sta videla 'nega

velikega moža bielega.

Anta jih j' vprašu:

»Otroc, kuo sta ostala živa?«

An sta 'miela puno rib ta' par sebe.

»Sma ostala živa, zak sma molila, kàr sma šla spat, kàr sma vstala an

po pot, kàr je bla tista garda rieč ta na muorju, sma molila. Zatuo sma

ostala živa an ribe sma ujela.«

»An kuo sta molila?«

Anta sta mu poviedala, de sta pravla: »Oučji, kozji bob!«

Anta j' jau: »Vaša viera vas je rešila, čeglih se na mol' takuo. Van povien

jest lepuo, kuo se mol'.«

Pa vse je viera, če se vierje, taka, k' če, naj je besieda.

Page 16: Giornale Dom

15. novembra 2014stran16Kaj kje kam kadà kuo

>> VABILO NA KOSILO JESENI>> do 8. dičemberja namien je stuort zapoznat tipična je-dila, ku žličnjake, štakanje, žgance, štrukje an druge napravjene z doma-čimi pardielki. Sodelujejo gostilne: Alla trota par Špehonjah, All’antica na Krasu, Gastaldia d’Antro u Lan-darju, Le querce na Klančiču, Al giro di boa par Muoste, Alla cascata in Alla posta par Hločje, Al Colovrat na Briegu (Dreka), Al Vescovo u Pod-buniescu, Da Na.Ti u Ošnijem, Da Walter u Utani, La casa delle rondini na Dugah, Ai Colli na Špesi, Monte Del re an Stara baba u Klenju, koča na Solarjeh (Dreka). Je trieba prenotat. Info:invitoapranzo.it

>> PLANINSKO DRUŠTVO CAI>> u nediejo, 16. novemberjaPohod na Mengo-re-Bučenico (Slo). Se gre iz Špietra ob 8.30, pohod je parmieran za use. Vič infor-macij ušafate na strani internet www.caicividale.it/sootsezionevalnatisone

>> PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE>> u saboto, 15. novemberjakupe s Planinskim društvom Koba-rid organiza izlet u Belo krajno (Slo), blizu Harvaške. U Beli krajini bo po-hod po lahki poti dugi 12 kilometru,

po keri boste lahko pokušal' doma-če vino u kletih an druge dobruote. Za se upisat pokličita: Joško (Pdb), 3284713118; Jožica Kutin (PdK) 00386 31705492;>> u nediejo 23. novemberja Izlet u Neznano (info: Igor, tel. 0432 727631)

>> ŠPIETAR>> usak četartak ob 17.30 u kamunski knjižnici so srečanja Co-noscere per capire: le radici e il futu-ro, ki jih darži prof. Giuseppe Mari-nig. Organiza Auser Nediške doline.

>> LIESA>> u saboto 29. novemberja, ob 20. u telovadnici bo črna komedija Nona, igra gledališka skupina Globočak Kambreško. Organiza Beneško gle-dališče.

>> GREMO V KLASIČNO GRČIJO AN V GRŠKO MAKEDONIJO>> na začetku luja za osan dniZagoda zjutra se gre iz Ažle, u An-coni se uzame ladjo antà drugi dan gresta gledat Vergina; trečji dan u Kalambaka, kjer so samostani Mete-ore, četrti dan Delfi, peti dan Atene; šesti dan Corinto, Micene, Napulia, Epidauro, Tolo; sedmi dan Argolide, Antica Sicione an Patrasso, kjer bo-

NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

Domača modruost

Najbolj brano na naši spletni straniI più letti sul nostro sito internet

Vsi na Senjam Beneške piesmi Senjam Beneške piesmi alle porte

Ljudje vredni spominaMemoria di persone meritevoli

Zagotovljen pouk slovenščineA Tarvisio garantito lo sloveno

Corsi di sloveno a UdineTečaji slovenščine v Vidnu

Da non perdere sullo SlovitNe prezrite v Slovitu

Diventa nostro amicoPostani naš prijatelj

V saboto ob 21.00in v nediejo ob 21.00OKNO V BENEČIJO tudi na internetu:www.radiospazio103.it

1.

2.

3.

4.

5.

Vsak dan ob 20.30Tv dnevnik po slovensko

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. www.sedezfjk.rai.itOb nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša.

ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCOUsako saboto: ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«; ob 14.10 »Nediški zvon« iz življenja Beneških judi. Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »Tam, kjer teče bistra Bela«. Vsako sriedo ob 9.10 pregled slovenskega tiska v Videnski provinci (Dom ob 10.40) v oddaji »Prva izmena«.

Naročnine

Abbonamenti

LETNA/ANNUALE € 20PODPORNA/SOSTENITORE € 40

SLOVENIJA/SLOVENIA € 25EVROPA/EUROPA € 30

SVET/EXTRA EUROPA € 40

Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/ČedadBančni račun/Conto corrente bancario IBAN: IT37 O086 3163 74000000 0815 095BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX

zadnja stran

Seguici!Sledite nam!

domKULTURNO VERSKI LIST

Petnajstdnevnik | Periodico quindicinaleOdgovorni urednik | Direttore responsabile

Marino Qualizza

Založba | EditriceMost società cooperativa a r. l.

Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione

33043 Čedad - cividale del Friuli

Borgo San Domenico, 78tel. - fax 0432 701455

e mail: [email protected]

Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001Stampa: centro staMpa delle venezie soc. coop.

via Austria, 19/B, 35129 PadovaRegistrazione Tribunale di Udine

n. 8 - 8. 4. 2003

Redakcijo smo zaključili 11. novembra ob 15. uri

dom

Nediške Doline

Čedad

Laške

Ljubezan nie kompier

Sveta Mašapo slovensko

Usako saboto ob 19. u farni cierkvi

u Špietru.

ste uzeli ladjo, ki te zadnji dan pride u Ancono, od kodar boste s koriero u poznih vičernih urah paršli damu. Iz-let pride 750 euro če bo 40 upisanih. Organiza Antonello Venturini, cell. 3397799442, tel. 0432 789258; mail: [email protected]

>> ŠPIETAR - AŽLADAN SLOVENSKIH CERKVENIH GLASBENIKOV>> u petak 14. novemberja na Inštitutu slovienske kulture u Špietru ob 18. bojo pozdravili učen-ci Glasbene šuole Špietar, ob 18.30 Spoznajmo Benečijo! guoriu bo Gi-orgio Banchig, ob 19. Slovenščina u Benečiji guorila bo Živa Gruden;ob 20. uri u cierkvi u Ažli bo koncert, pieli bojo: zbor Pod lipo, otroški zbor Mali lujerji, Elisa Iovele (sopran), Antonio Qualizza (orgle);>> u saboto 15. novemberja na Inštitutu slovienske kulture u Špi-etru ob 9. – 9.45 Slovenska glasba in cerkvena glasba v Benečiji – Nino Špehonja, Antonio Qualizza, ob 10. – 11. Zborovska delavnica (cerkve-ne skladbe iz Benečije, s Tržaškega in Goriškega, opus Pavleta Merkùja) Damijan Močnik, Tomaž Faganel; ob 11.30 – 11.50 – Ivan Trinko – priča in pričevalec – Lucija Trusgnach in Mi-loš Pahor; ob 12. – 12.30 – Utrip slo-venske cerkvene glasbe na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji – Marko Tav-čar, Dario Bertinazzi, David Klodič,12.30 – 13. – Slovensko glasbeno šol-stvo v Italiji – Bogdan Kralj; ob 14.30 obisk Slovenskega multimedialnega okna (vodita Antonella Ruttar, David Klodič); ob 16. pesem za slovo.

>> CIERKU S. MARIA DEI BATTUTI>> u petak 14. novemberja, ob 18.bojo odparli razstavo Memorabilia od artista Franka Vecchiet. Razstava bo odparta od pandiejka do petka od 10.30 do 12.30 an od 16. do 18, ob sabotah, nediejah an praznikih od 10. do 18. Ustop se na plača. Organiza-ta kupe kd Ivan Trinko an Čedajski kamun.;>> u nediejo, 23. novemberja, 16.ogled razstave Memorabilia z vodi-čan (guida) an srečanje z artistom;

>> VIDAN>> u četartak 20. novemberja 18.00u knjigarni Odos (vicolo della Banca 6) bojo predstavil' bukvi Slavia-Be-nečija, una storia nella Storia an Moj dnevnik g. Antona Cuffola, ki guori o drugi svetouni uiski. Giorgio Banchig je parvo napisu an drugo uredil, izda-la jih je zadruga Most. Guorila bota teolog an diretor Doma mons. Marino Qualizza, profesor slovienskega izika na Vidanski univerzi, Roberto Dapit. Parsotna bota autor an ilustrator. Vi-

čer parpravja Skupina Sv. Hieroni-ma-Slovenci v Vidnu par združenju Blankin.

u prihodnji številki boMo objavil’ prireditve do po-lovicea diČeMberja. pošjajte naM obvestila do 24. noveMberja na: [email protected] tel.-Fax 0432 701455

sul prossiMo nuMero pubblichereMo gli appunta-Menti Fino a Fine noveMbre 2014. inviateli entro lunedì 24 noveMbre a: [email protected] tel.-Fax 0432 701455

Prevodi iz italijanščinev slovenščino in obratno

Traduzioni dall’italiano allo sloveno e viceversa

348 5165977 mail: [email protected]