DOM

16
inglese. Alla marcialonga, scusate, al «Trekking marathon» è stata conservata la denominazione friulana «Su e ju pe Scla- vanie», quando nel materiale preparatorio aveva anche il nome sloveno «Gor an dol po Bene@iji» oltre a quelli in tedesco e in- glese. Chi ha fatto cancellare la lingua locale? I sindaci? Le associazioni organizzatrici? Il padrino politico della manifestazione? In realtà non è fondamentale scoprire il responsabile o mandante. Più importante sarebbe rendersi finalmente conto che sen- za l’orgoglio per la propria lingua e la pro- pria cultura, senza l’aggrapparsi alle pro- prie radici, le Valli del Natisone non hanno alcun futuro, né in campo turistico, né in nessun’altro. L’Alto Adige/Südtirol ben insegna. Po slovensko v œuoli, a je naœ jezik trieba nucati tudi doma N ella specialità podistica della mar- cia si può correre forte, ma poi ve- nire squalificati perché non si ri- spetta il passo corretto, che consiste in una progressione costante e armonica di passi eseguita in modo tale che l'atleta mantenga sempre il «contatto con il terreno». L’immagine calza a pennello con l’ori- ginale e bella idea di promuovere le Valli del Natisone attraverso le «Vallimpiadi – una kermesse a cadenza biennale che pun- ta in primo luogo sugli sport a contatto con la natura – che è partita proprio con il passo sbagliato, quello da cartellino rosso. Nell’anteprima dal 6 al 9 settembre è mancato proprio il necessario «contatto con il terreno», inteso come territorio. Dal- la manifestazione e dal grande battage pub- blicitario (si parla di 20.000 euro di investi- VIÅ UÅENCU V ÆPIETRU. V PARÅAKOVANJU NOVOSTI ZA TERSKE DOLINE IN KANALSKO DOLINO V saki@ za@etak novega œuolskega lieta ima velik pomien, zak' je povezan z dvojezi@no œuolo, ki je za Cierkvijo te narbuj pomembna ustanova v Bene@iji. Œuola in Cierku sta bili nimar tesnuo povezani, ker lahko povemo, de se je te parva œuola rodila prù v cierkvi in je posebno za nas Bene@ane ostala edina œuola tav¡int liet, zak' druge je ni bilo. Kàr pa je parœla javna œuola, tala je bila samuo po italijansko takuo, de mi smo ostali dvojezi@ni, dokier smo v cierkvi in druzini govorili, molili in pieli po slovensko. Po ustanovitvi dvojezi@ne œuole smo vsi ob@utili, de nieki œe manjka v naœi Bene@iji. Sada, ki skor nie slovenskih duhovnikov, po farah vodijo kristjanski pouk laiki. Pridni ljudjè so, a otruok na u@è vi@ moliti tudi v naœim doma@im jeziku takuo, de bojo v kratkem cajtu œle v pozabo vse naœe molitve, medtem ko v œuoli se otroci nimar vi@ u@è slovenski jezik. Naœa Cierku je zaries zaostala v telim primeru in muoramo uœafati kajœno pot, de bi reœili tele problem. Tudi slovenska œuola niema glasu v cierkvi, zak' nimamo maœe po slovensko glih v fari, kjer je œuola. #e pa pomislimo, de na bo dugo, kàr na ostane nobedan slovenski duhovnik – in tudi italjanski ne, – muoramo skarbieti, de se na izgubi prù donaœnji dan, kar smo dobili kot premo¡enje pred tav¡int liet. Hitro muoramo napraviti modro skupino katehistov, ki bojo pomagali duhovniku v bo¡jem navku tudi po slovensko in bojo skarbieli za vse druge potriebe naœe Cierkve. Muoramo œe ankrat ¡alostno poviedati, de cerkvene oblasti se ne brigajo previ@ za realno stanje bo¡jega ljudstva in se na zavedajo, de ohraniti svojo lastno kulturo ni folkloristi@na zadeva, ampak pobuda, de se na izgubi, kar je narbuj bogatega v @lovieku, tuo so duœa, pamet in sarce. Na furlanskem ali laœkem puoju se zdi, de je nekaj vi@, a na videmo velikega napredka. Tuole ima hude posledice v podobi viere, ki je v veliki nevarnosti, de postane kjek povarœnega, kjek parœtuljenega ¡ivljenju in ne izvirna muo@ ¡ivljenja, tista, ki mu daje pravo zavest in pravo povezavo z Buogam in z ljudmi. Niemamo cajta, de bomo hvalili stuolietja za nami, a se zdi, de kjek dobrega je bilo zaries usajeno, zak' je parœlo do nas. Mi na smiemo izgubiti sienja, de na zgubimo tudi drevesa. Marino Qualizza Vallimpiadi di corsa, ma col passo sbagliato L’INTERESSANTE INIZIATIVA turistico-sportiva ha occultato l’identità del territorio Potrebujemo tudi dvojezi@en pouk katekizma V TELI ÆTEVILKI BENEÅIJA Ministrica Ljudmila Novak na obisku 17. in 18. septembra • stran 6 NEDIÆKE DOLINE Mladi Beneåani se ukvarjajo tudi z moderno glasbo • stran 7 GORSKA UNIJA Sprejetje statuta se zapleta pri vpraæanju slovenskega jezika • stran 8 REZIJA Dva gradova priåata povezavo z dolino Soåe • stran 13 Redakcijo smo zakljuåili 11. septembra ob 14. uri POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALLUFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY Quindicinale - anno XLVII n. 16 15. septembra 2012 - Euro 1,00 K U L T U R N O V E R S K I L I S T dom mento a dispetto della crisi!) che l’ha prece- duta è stata completamente occultata la ca- ratteristica fondante le Valli del Natisone, cioè l’identità etnico linguistica slovena. Non una parola è stata detta uficialmente in sloveno, non una parola è stata scritta in sloveno sul materiale pubbliciatrio nel qua- le non mancavano, al contraio, termini in O troci, @e@e in puobje so se spet vsednili v œuolske klopi. Razveseljiva novica na za@etku œuolskega lieta 2012-2013 je, de je œtevilo u@encu v dvojezi@nim vi@œtopinskim inœtitutu v Œpietru zrastlo vse kupe za 11 œuolarju. In je prù teli rasti trieba parpisati zaslugo, de œtevilo vsieh vpisanih v œuolah v Nediœkih dolinah nie padlo v parmerjavi z lanskim lietam. Za tele uspeh se je trieba zahvaliti vsiem tistim, ki dielajo v dvojezi@nim inœtitutu, ki pa bo imeu tudi lietos prestorske te¡ave. Troœt je, de je zadnjo lieto, v katerim bo dvojezi@na œuola arzpartjena v vi@ hramah po Œpietru in de se bo hlietu varnila v svoj sede¡ na ciesti, ki peje v A¡lo. Tuole se bo zgodilo, @e bojo œpietarski kamun in de¡ela Furlanija Julijska krajina hitro spejali potriebne diela, de bo hram siguran za otroke, u@itelje in vas personal. Novuo œuolsko lieto pa se je za@elo brez par@akovanih novuosti v Terskih dolinah in Kanalski dolini. Se pravi, de nieso spremenili v dvojezi@ne italijansko- slovensko al’ trijezi@ne italiansko-slovensko-niemœko œuol v Tipani, v Njivici, v Ukvah in na Tarbi¡u, @etudi so tuole prosili œtierje kamuni na ¡eljo starœu otruok. Regionalni odbornik za œuolo Roberto Molinaro je poviedu, de pot do novih dvojezi@nih al’ trijezi@nih œuol na bo kratka in lahka. Obljubu je, de za za@et’ bojo pove@ali ure slovenskega jezika v œuolah, ki so sada. Pa tudi tuole se nie œe zgodilo. Upanje je, de bo ratalo v kratkim cajtu. Sigurno in arzveselijvo pa je, de intereœ za u@enje slovenskega jezika raste na cielim teritoriju vidanske province, kjer ¡ivé Slovenci. A de se ohrani slovenska podoba naœih kraju œuola nie zadost. Trieba je guoriti po slovensko tudi doma in v vsieh opravilah vsakdanjega ¡ivljenja. »V dru¡ini je gotovo parvi moment, de se otroci navadijo po slovensko – nam je potardila direktorca dvojezi@nega inœtituta, ˘iva Gruden –. Na ¡alost se dost krat dogaja, kàr adan od starœu ne zna po slovensko, de se govori dost po italijansko. Bi bluo prù pa, de v tistih dru¡inah, kjer samuo adan od starœu al’ samuo nononi znajo po slovensko, de se tel jezik nuca z otruoki. Se na smiejo bati guoriti po doma@e. Tudi sama se potrudim nomalo po Beneœko, @etudi sam doma s Krasa. Dialekt je tista baza, na kateri se potlé gradi tudi literarni jezik. #e otrok zna dialekt, se bo buj lahno navadu jezika.« UVODNIK beri na 5. strani

description

Edizione del 15 settembre 2012

Transcript of DOM

Page 1: DOM

inglese. Alla marcialonga, scusate, al«Trekking marathon» è stata conservata ladenominazione friulana «Su e ju pe Scla-vanie», quando nel materiale preparatorioaveva anche il nome sloveno «Gor an dolpo Bene@iji» oltre a quelli in tedesco e in-glese.

Chi ha fatto cancellare la lingua locale? Isindaci? Le associazioni organizzatrici? Ilpadrino politico della manifestazione?

In realtà non è fondamentale scoprire ilresponsabile o mandante. Più importantesarebbe rendersi finalmente conto che sen-za l’orgoglio per la propria lingua e la pro-pria cultura, senza l’aggrapparsi alle pro-prie radici, le Valli del Natisone non hannoalcun futuro, né in campo turistico, né innessun’altro. L’Alto Adige/Südtirol beninsegna.

Po slovensko v œuoli, a je naœjezik trieba nucati tudi doma

Nella specialità podistica della mar-cia si può correre forte, ma poi ve-nire squalificati perché non si ri-

spetta il passo corretto, che consiste in unaprogressione costante e armonica di passieseguita in modo tale che l'atleta mantengasempre il «contatto con il terreno».

L’immagine calza a pennello con l’ori-ginale e bella idea di promuovere le Vallidel Natisone attraverso le «Vallimpiadi –una kermesse a cadenza biennale che pun-ta in primo luogo sugli sport a contatto conla natura – che è partita proprio con il passosbagliato, quello da cartellino rosso.

Nell’anteprima dal 6 al 9 settembre èmancato proprio il necessario «contattocon il terreno», inteso come territorio. Dal-la manifestazione e dal grande battage pub-blicitario (si parla di 20.000 euro di investi-

VIÅ UÅENCU V ÆPIETRU. V PARÅAKOVANJU NOVOSTI ZA TERSKE DOLINE IN KANALSKO DOLINO

Vsaki@ za@etak novegaœuolskega lieta ima velikpomien, zak' je povezan zdvojezi@no œuolo, ki je za

Cierkvijo te narbuj pomembnaustanova v Bene@iji. Œuola in Cierkusta bili nimar tesnuo povezani, kerlahko povemo, de se je te parva œuolarodila prù v cierkvi in je posebno zanas Bene@ane ostala edina œuolatav¡int liet, zak' druge je ni bilo. Kàrpa je parœla javna œuola, tala je bilasamuo po italijansko takuo, de mismo ostali dvojezi@ni, dokier smo vcierkvi in druzini govorili, molili inpieli po slovensko.

Po ustanovitvi dvojezi@ne œuolesmo vsi ob@utili, de nieki œe manjkav naœi Bene@iji. Sada, ki skor nieslovenskih duhovnikov, po farahvodijo kristjanski pouk laiki. Pridniljudjè so, a otruok na u@è vi@ molititudi v naœim doma@im jeziku takuo,de bojo v kratkem cajtu œle v pozabovse naœe molitve, medtem ko v œuolise otroci nimar vi@ u@è slovenskijezik. Naœa Cierku je zaries zaostalav telim primeru in muoramo uœafatikajœno pot, de bi reœili tele problem.Tudi slovenska œuola niema glasu vcierkvi, zak' nimamo maœe poslovensko glih v fari, kjer je œuola.

#e pa pomislimo, de na bo dugo,kàr na ostane nobedan slovenskiduhovnik – in tudi italjanski ne, –muoramo skarbieti, de se na izgubiprù donaœnji dan, kar smo dobili kotpremo¡enje pred tav¡int liet. Hitromuoramo napraviti modro skupinokatehistov, ki bojo pomagaliduhovniku v bo¡jem navku tudi poslovensko in bojo skarbieli za vsedruge potriebe naœe Cierkve.

Muoramo œe ankrat ¡alostnopoviedati, de cerkvene oblasti se nebrigajo previ@ za realno stanjebo¡jega ljudstva in se na zavedajo,de ohraniti svojo lastno kulturo nifolkloristi@na zadeva, ampakpobuda, de se na izgubi, kar je narbujbogatega v @lovieku, tuo so duœa,pamet in sarce.

Na furlanskem ali laœkem puojuse zdi, de je nekaj vi@, a na videmovelikega napredka. Tuole ima hudeposledice v podobi viere, ki je vveliki nevarnosti, de postane kjekpovarœnega, kjek parœtuljenega¡ivljenju in ne izvirna muo@¡ivljenja, tista, ki mu daje pravozavest in pravo povezavo z Buogamin z ljudmi. Niemamo cajta, de bomohvalili stuolietja za nami, a se zdi, dekjek dobrega je bilo zaries usajeno,zak' je parœlo do nas. Mi na smiemoizgubiti sienja, de na zgubimo tudidrevesa.

� Marino Qualizza

Vallimpiadi di corsa, ma col passo sbagliatoL’INTERESSANTE INIZIATIVA turistico-sportiva ha occultato l’identità del territorio

Potrebujemotudi dvojezi@enpouk katekizma

V TELI ÆTEVILKI

BENEÅIJAMinistrica Ljudmila Novakna obisku 17. in 18. septembra• stran 6

NEDIÆKE DOLINEMladi Beneåani se ukvarjajotudi z moderno glasbo• stran 7

GORSKA UNIJASprejetje statuta se zapletapri vpraæanju slovenskega jezika• stran 8

REZIJADva gradova priåata povezavoz dolino Soåe• stran 13

Redakcijo smo zakljuåili11. septembra ob 14. uri

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

Quindicinale - anno XLVII n. 16 15. septembra 2012 - Euro 1,00K U L T U R N O V E R S K I L I S T

dom

mento a dispetto della crisi!) che l’ha prece-duta è stata completamente occultata la ca-ratteristica fondante le Valli del Natisone,cioè l’identità etnico linguistica slovena.Non una parola è stata detta uficialmente insloveno, non una parola è stata scritta insloveno sul materiale pubbliciatrio nel qua-le non mancavano, al contraio, termini in

Otroci, @e@e in puobje so se spet vsednili v œuolske klopi. Razveseljivanovica na za@etku œuolskega lieta 2012-2013 je, de je œtevilo u@encu vdvojezi@nim vi@œtopinskim inœtitutu v Œpietru zrastlo vse kupe za 11œuolarju. In je prù teli rasti trieba parpisati zaslugo, de œtevilo vsieh

vpisanih v œuolah v Nediœkih dolinah nie padlo v parmerjavi z lanskim lietam.Za tele uspeh se je trieba zahvaliti vsiem tistim, ki dielajo v dvojezi@nim inœtitutu,ki pa bo imeu tudi lietos prestorske te¡ave. Troœt je, de je zadnjo lieto, v katerimbo dvojezi@na œuola arzpartjena v vi@ hramah po Œpietru in de se bo hlietu varnilav svoj sede¡ na ciesti, ki peje v A¡lo. Tuole se bo zgodilo, @e bojo œpietarskikamun in de¡ela Furlanija Julijska krajina hitro spejali potriebne diela, de bo hramsiguran za otroke, u@itelje in vas personal.

Novuo œuolsko lieto pa se je za@elo brez par@akovanih novuosti v Terskihdolinah in Kanalski dolini. Se pravi, de nieso spremenili v dvojezi@ne italijansko-slovensko al’ trijezi@ne italiansko-slovensko-niemœko œuol v Tipani, v Njivici, vUkvah in na Tarbi¡u, @etudi so tuole prosili œtierje kamuni na ¡eljo starœu otruok.

Regionalni odbornik za œuolo Roberto Molinaro je poviedu, de pot do novihdvojezi@nih al’ trijezi@nih œuol na bo kratka in lahka. Obljubu je, de za za@et’ bojopove@ali ure slovenskega jezika v œuolah, ki so sada. Pa tudi tuole se nie œe zgodilo.Upanje je, de bo ratalo v kratkim cajtu.

Sigurno in arzveselijvo pa je, de intereœ za u@enje slovenskega jezika raste nacielim teritoriju vidanske province, kjer ¡ivé Slovenci. A de se ohrani slovenskapodoba naœih kraju œuola nie zadost. Trieba je guoriti po slovensko tudi doma inv vsieh opravilah vsakdanjega ¡ivljenja.

»V dru¡ini je gotovo parvi moment, de se otroci navadijo po slovensko – namje potardila direktorca dvojezi@nega inœtituta, ˘iva Gruden –. Na ¡alost se dostkrat dogaja, kàr adan od starœu ne zna po slovensko, de se govori dost po italijansko.Bi bluo prù pa, de v tistih dru¡inah, kjer samuo adan od starœu al’ samuo nononiznajo po slovensko, de se tel jezik nuca z otruoki. Se na smiejo bati guoriti podoma@e. Tudi sama se potrudim nomalo po Beneœko, @etudi sam doma s Krasa.Dialekt je tista baza, na kateri se potlé gradi tudi literarni jezik. #e otrok znadialekt, se bo buj lahno navadu jezika.«

UVODNIK

� beri na 5. strani

Page 2: DOM

Glavna tema, ki se je je med prid-go videnski nadœkof dotaknu, je bluolieto viere, ki ga je pape¡ BenediktXVI. napoviedu ob 50-lietniciza@etka Drugega vatikanskega kon-cila in se bo za@eu prù 11. otuberja,se prave na tisti dan, ko se je lieta1962 v Rimu na povabilu bla¡enegapape¡a Janeza XXIII. zbralo skor2500 kardinalu, patriarhu in œkofu izcielega sveta. Obenem se lietos kato-liœka Cierku spominja tudi 20-lietni-ce objave katekizma Katoliœke cier-kve.

»Posebno – je jau mons.

Mazzocato – prosimo Marijo, de bibla viera vsieh tistih, ki skarbijo zazdravo in pametno rast otruok, seprave starœu, duhovniku katehetu,u@itelju in odgovornih œportnih inrekreativnih druœtev, buj ¡iva inmo@na.« Nie ries, de otroci in mladiso mja@ni do viere, do molitve inzakrametu. Postanejo mja@ni, kàrrastejo med odraslimi, ki ne ¡ivijo sprepri@anjam svojo viero, je dodaunadœkof Mazzocato. Prosimo Marijo,de bi nam dala gnado buj globokeviere, œe posebe starœam in vsiem lju-dem, ki skarbijo za rast naœe mladine.

»Vsak viernik, ki ruoma k starogo-srki Mariji – je jau nadœkof, – v svo-jem sarcu hrane posebne proœnje zatelesne in duhovne potriebe, ki jihzaupa Materi Bo¡ji. Pomislimo vnaœem sarcu na gnade, ki jih potrebu-jemo v telem trenutku naœega¡ivljenja. In pomislimo tudi na ljudi,ki so nam par sarcu, ki so nas prosilezanje molit, ki potrebujejo Marijinopomuo@.«

Kot po navadi na slovesnih vier-skih sre@anjih videnske nadœkofijeberila in proœnje za vse potriebe soble v italijanskem, slovenskem, fur-lanskem in niemœkem jeziku, kar naStari gori ima œe poseban pomien,kier stoji svetiœ@e na slovenskih tlehin gleda œaroko po furlanski ravnici,@è do Karnijskih Alp, kjer medFurlani ¡ive tudi niemœke skupnosti.V slovenskem jeziku sta ble dvieproœnji: parva za Katoliœko cierku zapape¡a, za videnskega nadœkofa, zaduhovnike in za vse, ki se trudijo paroznanjevanju Evangelija; druga pa zatarpe@e, za bolnike, za reve¡e in siro-make, za imigrate, za ljudi, ki so brezdiela, za tiste, ki tarpijo zauoj vojskein nasilja in ie posebe za naœe emi-grante, de bi jim starogorska MatiBo¡ja pomagala se varniti damu.

L’anno della fede, che inizieràl’11 ottobre, vedrà una signifi-

cativa presenza dell’Arcivescovo nelterritorio della diocesi. Lo ha annun-ciato lo stesso mons. Andrea BrunoMazzocato lo scorso 3 settembre, nelcentro «Paolino d’Aquileia» a Udinenel corso dell’incontro con i direttoridei consigli pastorali.

«Penso sia un impegno del Pastoreanche farsi vicino alle persone e allecomunità cristiane», ha sottolineatol’Arcivescovo. Due in particolare gliappuntamenti nelle cinque zone delladiocesi: uno di spiritualità con i gio-vani, illustrato da don MaurizioMichelutti, direttore dell’ufficiodella Pastorale giovanile; e uno con iconsigli pastorali foraniali, presenta-to dalla direttrice del Consigliopastorale diocesano, Piera Burba.

In diocesi continuerà pure il per-corso intrapreso lo scorso anno intema di educazione e che ha coinvol-to migliaia di educatori.

L’Arcivescovo guarda in partico-lare alla «più importante e impegna-tiva azione educativa», quella delcammino di iniziazione cristiana checomincia con il battesimo e si con-clude con la cresima. Innovativa l’at-tenzione che sarà dedicata alla fasciad’età che va dagli 0 ai 6 anni e signi-ficativa la volontà di accompagnarele famiglie nel compito di trasmette-re la fede.

#ez dva tav¡int vierniku izFurlanije in Bene@ije se je vsaboto 8. œetemberja, praznik

rojstva Device Marije, udele¡ilo 37.ruomanja videnske nadœkofije naStaro goro, ki se je lieta 1976 za@elona iniciativo takratnega nadœkofaAlfreda Battistija po katastrofalnempotresu, ki je 6. maja tierju tav¡int¡ivljenj in ogromne materialneœkode. Takuo ki je nadœkof AndreaBruno Mazzocato omenu, na lietoœn-jem ruomanju nie bluo mons.Battistija, ki je umaru 1. ¡enarja lie-tos. »Vemo pa – je jau mons.Mazzocato, – de mons. Battisti je tlez nami, ki darujemo telo svetomaœo«.

2 stran 15. septembra 2012VERSKO ¡IVLJENJE

V Libanonu potekajo œe zadnje pri-prave na pape¡evo 24. mednarodno

potovanje.V de¡elo ceder bo odpotoval v petek

14. septembra dopoldne, ¡e popoldnepa bo œkofom izro@il post sinodalnospodbudo za Bli¡nji vzhod. Sinoda jepred dvema letoma potekala podgeslom »Ob@estvo in pri@evanje«.

Po besedah prefekta za VzhodneCerkve kardinala Leonarda Sandrija najbi obisk svetega o@eta predvsem razv-nel srca vernikov, da bodo praviKristusovi pri@evalci ter da bodo evan-gelij oznanjali z besedo in ¡ivljenjem.Za¡elel je tudi, da bi bil pape¡ev obiskval ljubezni in miru, ki bi prispeval hgradnji bratstva na tem obmo@ju.»Upam, da se bo po pape¡evem obiskuv srca katoli@anov naselilo navduœenjebiti Kristusovi u@enci in zanj pri@evati vsvojih skupnostih«, je poudaril Sandri.»Lahko organiziramo sre@anja, piœemodokumente, toda @e ne poznamo resni-ce in zanjo ne pri@ujemo v Kristusu, jevse zaman«, je dodal.

Zato upa, da bo posinodalna spodbu-da predvsem na@in ¡ivljenja zakatoli@ane in ne le dokument. Prispevalnaj bi k ekumenizmu z drugimi kristja-ni in sobivanju z muslimani. Slednje jenamre@ pogosto na preizkuœnji, saj kri-stjani Bli¡njega vzhoda na svoji ko¡i

do¡ivljajo strahotne posledice sovraœtvain nasilja. Sandri je zato poudarilpomen varovanja @lovekovih pravic inverske svobode.

O tem je v nedeljo 9. septembra vCastelgandolfu po molitvi Angelovega@aœ@enja tudi spregovoril tudi sveti o@e:»Razumem stiske prebivalcevBli¡njega vzhoda, ki vsakodnevnodo¡ivljajo trpljenje vseh vrst, vse doizgube ¡ivljenja. Posebno misel namen-jam vsem tistim, ki v te¡nji po miruzapuœ@ajo svoje dru¡ine in delovnamesta ter izkuœajo begunsko ¡ivljenje.Zdi se, da je te¡ko najti reœitve, vendarpa se ne smemo vdati nasilju«, je dejalsveti o@e.

SI APRE l’anno pastorale

Diocesidi Udine in cammino

NA STARI GORI 37. RUOMANJE VIDENSKE NADÆKOFIJE, ki je zaåelo po potresu lieta 1976 na iniciativo nadækofa Alfreda Battistija

Nadækof Mazzocato: Od staræu otrocipotrebujejo globoko priåevanje viere� Lieto viere je

pape¡ napovieduob 50-lietniciza@etka Drugegavatikanskegakoncila

dom

� Evangelij po Marku

Tisti cajt je œu Jezus s svojimiu@enci v vasi Cezareje Filipove.Med potjo je u@ence spraœavu:»Kaj pravijo ljudje, kaduo sam?«Odgovorili so: »Janez Karstnik;drugi: Elija; spet drugi: adan odpreroku.« In vpraœu jih je: »Kaj pavi pravite, kaduo sam?«Petar mu je odgovoriu in reku: »Tisi Mesija.« Strogo jim je prepoviedu, de bi tuokamu poviedali.In za@eu jih je u@it, de bo Sin@lovieku muoru veliko pretarpiet,de ga bojo stareœine, véliki duhov-niki in pismouki zavargli in umo-ril’ in de bo po treh dneh vstu. Oteh stvareh jim je odkrito govoriu.In Petar ga je potegnu k sebe inmu za@eu [email protected] pa se je obarnu, pogledu pou@encih in pokregu Petra: »Poberise! Za mano, satan, ker ne misliœna tuo, kar je Bo¡je, ampak na tuo,kar je @lovieœko!« Tadà je poklicu k sebe ljudstvokupe z u@enci in jim reku: »#e @èkaduo hodit za mano, naj se odpo-vie sebe in vzame svoj kri¡ terhodi za mano. Kduor namre@ @èreœit svoje ¡ivljenje, ga bo zgubu;kduor pa zgubi svoje ¡ivljenjezauoj’ mene in zauoj’ evangelija,ga bo rieœu.

7, 1-8. 14-15. 21-23

24. NAVADNA NEDIEJA»Ti si Mesija«

� R. D.

Visoki cerkveni in verski predstavniki, @lani Evropskega parlamenta in politikiiz dr¡av @lanic Evropske zveze so 7. in 8. septembra v Firencah razpravljali ogospodarski in finan@ni krizi v Evropi in njenih posledicah. 15. sre@anje vokviru izro@ila odprtega dialoga (Open Dialogue Tradition) med politiki inverskimi predstavniki je priredilo zdru¡enje evropskih ljudskih strank (krœ@an-skih demokratov) v Evropskem parlamentu. Zasedanje je slovesno odprl kardinal Giuseppe Betori, firenœki nadœkof,prireditev pa je vodil podpredsednik zdru¡enja evropskih ljudskih strank,poljski poslanec v Evropskem parlamentu Jan Olbrycht. Ekumenski patriarhatje zastopal metropolit Emmanuel iz Pariza, Konferenco evropskih Cerkva paRüdiger Noll, ki je pristojen za stike s politiko. Posveta se je udele¡il podpred-sednik Papeœkega sveta za dru¡ino, msgr. Carlos Simon Vasquez.

»Se ne smemo udati nasilju«OD 14. DO 16. SEPTEMBRA papeœev obisk v Libanonu

Evropski parlamentarci in Cerkve o evro krizi

V Sarajevu se je v torek 11. septembra zaklju@ilo zgodovinsko sre@anje pred-stavnikov razli@nih verskih skupnosti. Mednarodno sre@anje za mir je v duhu

Assisija pripravila Skupnost sv. Egidija iz Rima. Uvod v medversko konferencoje bila nedeljska slovesna sveta maœa v katedrali Jezusovega srca v Sarajevu.Dogodek je bil zgodovinskega pomena, saj so se svete maœe udele¡ili tudi srbskipravoslavni patriarh Irinej ter predstavniki Carigrajske, aleksandrijske, ruske inromunske pravoslavne cerkve. Ob prazni@nem zvonjenju zvonov sta jih na vhoduv cerkev pri@akala sarajevski kardinal Vinko Puljiæ in predsednik papeœkegasveta za dru¡ino msgr. Vincenzo Paglia. Priœli pa so tudi predstavnikievangeli@anov iz razli@nih dr¡av, anglikanci, metodisti in drugi. Kardinal Pulji@ jev nagovoru po evangeliju dejal: »Ta de¡ela in njeni ljudje so zaznamovani zvojno, ki je med nje posejala nezaupanje in negotovost… Mo@, da smo lahkopre¡iveli vse strahote vojne in zatem temo brezupa smo dobili v molitvi«, je pou-daril kardinal in za¡elel, da bi iz tega mesta priœlo sporo@ilo upanja in pozitivneenergije, sporo@ilo, da ni greh v tem, ker so si med seboj razli@ni, ampak da jemogo@e v razli@nosti graditi ¡ivljenje v strpnosti in prizadevanju za boljœi jutri.

Sre@anja v Sarajevu se je udele¡il tudi italijanski premier Mario Monti.

V Sarajevu sreåanje za mirV DUHU ASSISIJA ga je pripravila skupnost Sv. Egidija iz Rima

Page 3: DOM

1. Gre za œtudente videnskega semeniœ@a: Giu-seppe Chiabudini iz Œ@igli, Adolfo Dorbolò izLaz, Giuseppe Mucig iz Ruonca in Nino Spe-cogna iz Tar@eta, vsi rojeni l. 1933. V upnijskikroniki (IV, 10. aprila 1953) Cuffolo piœe, da sose izleta udele¡ili Chiabudini, Dorbolò in Mu-cig, katerim se je pridru¡il Emilio Battistig izPe@nijega, ki pa ni bil nabornik, saj se je rodil l.1934.2. Verjetno pri Cuffolovemu velikemu prijate-lju in vaœ@anu ¡upniku J. Cramarju. V goromenjeni upnijski kroniki Cuffolo piœe o dru-ga@nem sporedu izleta: kosilo v Gorici, nato vDoberdob, Jamlje, Devin, Sesljan, Mavhinje,Nabre¡ino. upnika Cramarja so obiskali medpovratkom domov.3. Metod Turnœek (1909-1976), liturgi@ni innarodopisni pisec, pisatelj, publicist, duhovnikcistercijanskega reda in profesor. Ve@krat jeobiskal g. Cuffola, ki mu je posredoval narodnoblago in opis doma@ih verskih ter ljudskihobi@ajev in navad. Veliko tega materiala jeTurnœek objavil v knjigi Rod za mejo (Trst1954).4. Verjetno gre za Trinkov koledar 1954.5. La vita cattolica.6. Gre za Trinkova prane@aka Valentina Trinka- Tina Piernovega s Tar@muna (1922-1991).

Bil je kmet, zidar, elektri@ar, mizar in tudi ama-terski sicer u@inkovit fotograf (glej Tin Piernu,fotograf s Tar@muna, Œ.c. Nedi¡a, Œpietar2010).7. Po vsej verjetnosti gre za pravnika, @asnika-rja in politika Josipa Bite¡nika (1891-1960).Bil je u@enec Krekove œole in se zelo zanimal zasocialno-gospodarske probleme na Goriœkem.8. Peter Virgil Cernoia (1890-1965) s Krasa(Podbuniesac). V duhovnika je bil posve@en l.1914. Bil je nekaj mesecev kaplan v Kosci; obvstopu Italije v 1. svetovno vojno je bil vpokli-can kot vojaœki kaplan.V tej vlogi je skrbel tudiza duhovnijo Dolenje (Go). Po vojni je bil ime-novan za kurata v Osojanih (Rezija) in tri letakasneje pa za ¡upnika v #elih (Prapotno), kjerje ostal do l. 1939, ko mu je bila zaupana ¡upni-ja Rualis (#edad). Od l. 1955 do smrti je bil¡upnik v Briœ@ah (Podbuniesac).9. Landarski ¡upnik g. Walter Zaban.10. Podsekretarja na ministerstvu za kmetijstvoin gozdarstvo sta bila Luigi Gui (1914-2010) izPadove in Mariano Rumor (1915-1990) iz Vi-cenze, oba iz vrst KD. Iz Cuffolovega pisma nijasno, kater od dveh je bil v Œpietru.11. Predsednik videnske pokrajine je bilkrœ@anski demokrat Agostino Candolini (1885-1973).

1. F. Coronini, I sepolcri dei patriarchi d’Aquile-ia, Udine 1888, pp. 189-190 (Trad. di G. Loschi).2. F. di Manzano, Compendio di storia friulana,Udine 1876, p. 122 n.1, C. von Czoernig, Gori-zia, Milano 1969, pp. 372-373 3 n. 1 (Trad di E.Pocar), G. Banchig, Un processo d’appello del1306, «Dom» 10/1996.3. Crf. M, Zoppi, Ob respectum gentium barba-rorum - Per timore delle genti barbare. La SlaviaVeneta 1420-1797, Coop. Most, Cividale 2012,pp. 76-77.4. F. di Manzano, Compendio di storia friulana,cit., p. 122 n. 1.5. Incaricati alla compilazione del Codice mar-quardiano furono i due vicari patriarcali Giovan-ni Monticoli da Udine e Iacopo della Porta daGemona coadiuvati dal canonico di Udine Rai-mondo Pavona e dai nobili Simone di Cuccagnae Andrea di Attimis nonché dai rappresentantidelle città Margherito d’Algherio, Agostino Gu-bertini ed Ettore Miuliti da Udine, Francesco No-taio, Iacopo Fabbro da Cividale e Meinardo Sa-vio da Gemona. Il Codice fu sanzionato dal Par-lamento friulano radunato l’11 novembre 1366(F. Coronini, I sepolcri dei patriarchi d’Aquileia,cit., p. 190).6. Il Codice marquardiano del 1366 fu stampatoper la prima volta in italiano a Udine nel 1484,

poi a Venezia nel 1497 con le riforme apportatenel 1429 dal Dandolo e ancora ristampato, ma inlatino, a Venezia nel 1566. Di nuovo corretto nel1672 nel testo latino, fu ristampato in italiano nel1785 a Udine coll’aggiunta di varie Terminazio-ni e dell’Elenco delle Giurisdizioni e dei Giuri-sdicenti del Friuli (F. Coronini, o. c. eStatuto del-la Patria del Friuli rinnovato e con aggiunte,stampati a Udine nel 1785).7. P. S. Leicht, Breve storia del Friuli, Tolmezzo1970, p. 210 (a cura di C. G. Mor).8. P. S. Leicht, Breve storia del Friuli, cit., p. 193.9. G. Zordan, Per lo studio delle banche giudizia-rie nel Cividalese d’età moderna. Indirizzi, meto-dologie e spunti di riflessione, in «Rivista di sto-ria del diritto italiano», anno LXV, vol. LXV,Roma 1992, p. 25.10. P. Paschini, Storia del Friuli, vol II, Udine1954, p. 280.11. G. Zordan, Per lo studio delle Banche giudi-ziarie…, cit., p. 40.12. P. Paschini, Stora del Friuli, cit., p. 280.13. G. Zordan, o. c., p. 48. P. Paschini, o.c., pp.280-281.14. P. Paschini, o. c., p. 280. - 1326, 24 luglio (…) investiverunt D. Fulche-rium de Zucula de Gastaldia Tulmini (G. Bian-chi, Collezione, sub anno, ms Bcu).

da gastaldi.7 Per il governo della gestioneamministrativa e giudiziaria v’era il ga-staldio contratae, dal quale dipendevanogli altri gastaldi dei vari possessi patriarca-li, secondo le Costitutiones Patriae Fo-riiulii, approvate nel 1366 dal Parlamentofriulano.8

Con l’avvento della Repubblica venetale gastaldie di confine si denominaronobanche giudiziarie e amministrative,mentre le altre capitanati. Le gastaldie diLandro (Antro), Manzan, Nebola (Braz-zano), Tolmin, nonché Buri (Buttrio), pernon omettere Cividale, in regime patriar-cale assumevano connotati sia ammini-strativi come giudiziari, compreso il jussanguinis, cioè il diritto di giudicare anchei più gravi crimini che importavano la pe-na capitale, diritto che fu preservato anchein regime veneziano.9

Le gastaldie di frontiera:Gastaldia d’Antro. Si vendeva per

due marche di denari. In periodo venezia-no si suddivise nelle due banche giudizia-rie di Antro e Merso (San Leonardo), giu-

3stran15. septembra 2012 ZGODOVINA - KULTURA

LE ANTICHE CONSUETUDINI GIUDIZIARIE DELLA SLAVIA nel quadro dei codici patriarcali in vigore nella Patria del Friuli

Quando si amministrava la giustiziaal banchum iuris e sub tileo

Fondamento del diritto penale eprivato del Patriarcato di Aquile-ia erano gli editti dei re longobar-di: Rotari (a. 643), Grimoaldo (a.

668), Liutprando (a. 713, 724), Ratchis (a.746), Astolfo (a. 754). Oltre ad essi erasempre in vigore il diritto romano e il pa-triarca Bertoldo (1218-1251) per la suapersona, come ecclesiastico, dichiarò diriconoscere il diritto romano.

Nel Medioevo dappertutto, e ancor piùin Friuli, avevano piena forza di legge leantiche consuetudini, che in parte devonoessere state scritte per cura del patriarcaWolfger o Wolchero di Erla (1204-1218),già vescovo di Passau.1 Perciò i tribunalinel proferire le sentenze erano costretti aricorrere alla nazione, cioè alla nazionali-tà dei giudicandi, rappresentata dagliastanti, cioè di chi assiste od è presente, aiquali veniva domandato: Quid juris?… e,sentite le consuetudini relative al caso indiscussione, veniva dai giudici pronuncia-ta la sentenza. Ma, essendo le costituzionipatriarchine confuse e male ordinate, nerisultava incertezza e talora si verificavacontraddizione nei giudicati stessi: non dirado davasi ragione ad ambe le parti, op-pure a chi aveva torto.2

La forma della giudicatura era quellagermanica, sia per diritto penale che pri-vato, ossia usavasi il tribunale degli scabi-ni (gli assessori chiamavansi arrenghi oastanti), ma nel 1367, dietro i richiami delpontefice Urbano V, il patriarca Marquar-do di Randeck (1365-1381), già vescovodi Augusta, abolì gli astanti.3 Nondimenol’antico uso prevalse e gli astanti giudica-rono ancora tanto che il patriarca AntonioCaetani (1395-1402), originario di Romae già vescovo di Concordia, per necessitàdovette riammetterli.4 Tale era lo stato del-

la giurisprudenza nel Friuli alla venuta delpatriarca Marquardo il 24 dicembre 1365.

Fu pertanto questo patriarca che nel1366, per deliberazione del Parlamento,ordinò quell’importante riforma delle leg-gi patrie friulane contenute nello Statutoche da lui prese il nome di marquardiano,compilato da undici giureconsulti friulani,basato quasi esclusivamente sulla leggeromana e posto in armonia con la medesi-ma.5 Del resto per quanto possa essere sta-ta fin qui controversa e complessa la giuri-sprudenza del Friuli, non pertanto l’ordinecostitutivo del governo era il più adatto aibisogni del tempo, e forse il solo possibile;e fece sì che il Friuli presentasse un aspet-to di nazionalità più distinta e avesse uncorso più regolare di politica esistenza,giacché non soggiacque ad alcuno dei tan-ti mutamenti nell’ordine pubblico e civilealtrove avvenuti.6

La Patria del Friuli si divideva in variecircoscrizioni di cui la maggior parte eraretta da feudali, altre erano amministrateda ufficiali patriarcali detti alla longobar-

Jakopija, 28. januaria 1953

[…] Letos kar 4 naœi kozli@ki so nabor-niki in jutri bodo œli na obi@ajni zdravniœkipregled v #ed[ad]. Oba tukajœnja, iz Ron-ca, iz [email protected] Da ne bodo hodili z osta-limi »mulci« in s harmoniko, bom œel tudijaz z njimi: Program: v #ed[ad], pokon@anem fizi@nem obredu (medtem bomjaz izmolil brevir v @ed[ajski] veliki cer-kvi) bomo z avtom œli v Premarjag, kjerbomo skromno pokosili.2 Od tam pa v Na-bre¡ino, kjer se bomo oglasili pri dokt.Turnœku3 in ogledali ondotne kamnolome,od tam na Op@ine itd., dokler nas ne bono@ zalotila. Po poti bomo obiskali soroja-ke. Uporabimo to izredno in ugodno prili-ko za seznam [seznanitev ?] z Julijsko Be-ne@ijo. Jaz bom opravi@il jutriœnji … pusts tem, da tudi jaz imam 20+43 let!

Odobravam vaœ na@rt za bodo@i Evan-gelij.4 V farmacijo @imve@ trav in ro¡ =@imve@ imen, naslovov, anedokt poberitena vaœih romanjih. Ne bolj dolgo kot lan-sko leto. Pisajte kar po vaœem, bom ¡e jaz»ponedi¡il«.

Mat[ajur] je obljubil, da bo pameten,druga@e ga bomo oklofutali. Tudi izpopol-nil se je precej in postal trn v peti velikimin malim gospodom. Da bi zajezili, oziro-ma prepre@ili upliv, so si izmislili tudi to,da kat[oliœki] tednik5 naœe prestolnice bo

vsaj mese@no posve@al celo stran proble-mom Bera@ i je . Za@e tek je b i l zvelikono@no œtevilko. Gospodarsko bodostroœki pokriti z bogatimi sredstvi velikegaposvetnega gospodarja. Œtevilka gre brez-pla@no v vsako hiœo. Tudi zanje je Bera@ijapostala »pla@ilni bon«. Hvala Bogu!

Evangelij je napravil najboljœi vstih[vtis?] in od vseh krajev povpraœujejo ponjem. Ubrana je bila prava pot, da bo zani-mal kmeta in kulturnika.

Vnuk 90-letnika mi je obljubil, da mi bonapravil (slikal je namre@ on, preprostikmet) œe tr@munskih slik, ampak rekel mije, da moram potrpeti, ker on mora skrbetine samo za slike, ampak tudi za krave.6 Kojih bom dobil, vam jih bom poslal in vi jihboste poslal stricem Kal [?].

Glede @lanka za Stricev kol[edar] 1954najbolj zmo¡en in pripravljen za to bi bildokt. Bite¡nik7 v Gorici. #e imate kakœne-ga poznanca tam, naro@ite mu, da naj go-vori z njim. Bo gotovo sprejel. Jaz ga nepoznam. […]

Sosedje z rde@o duœo nas ne bodo spra-vili na led, saj jih poznamo in tudi vemo,da rabijo jude¡eve groœe in so pripravljeniprodati vse Bera@e za $. Sedaj je tukaj vsev cvetju in veseli bomo, @e vam bo uspelospraviti mamo @ez, da se bomo œe enkrat»marnjali« [!] pri svetem Antonu. […]

Stric Jakob

Mogoåno ploskanje Ivanu Trinku na åastje presenetilo prisotne oblastnike

PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji

dom

La «lastra» della Banca di Antro a Biacis

G. Peter Cernoia (1890-1965)

dicate ognuna da dodici giudici (dvanaj-stija), in modo che gli appelli della secon-da andavano alla prima. Si radunavano in-sieme nella casa di San Quirino e custodi-vano il passo della strada che veniva dallaGermania. In periodo patriarcale la bancasi riuniva a Biacis o presso la misteriosa la-stra di Tarcetta.10 La locuzione banca risa-le al germanico Bank = panka longobar-do, cioè banco dove si esplicavano le atti-vità giudiziarie: banchum iuris.11

Gastaldia di Manzano.Si vendeva per14 marche di denari. Sotto il dominio ve-neziano costituì la banca di Manzano dovegiudicavano nove giudici; comprendevaManzano, San Giovanni di Manzano (oraal Natisone), le Case e Soleschiano.12

Gastaldia di Nebola. Si vendeva per

tre marche di denari. Sotto il dominio ve-neto si chiamò di Brazzano e comprende-va: Brazzano, Giassico, Santandrat, Visi-nale, Nebola (ora Neblo, Slo), Cursò (oraHruœevlje, Slo). Il diritto di giudicare spet-tava ai possessori di tre mansi, che sceglie-vano i tre giudici. In sloveno il termine¡upan, significa, oltre che sindaco, anchegiudice locale.13

Gastaldia di Tolmino. Si vendeva percinque denari e aveva la custodia di duecastelli. Fino al 1509 il paese fu sottopostoa Cividale insieme con le ville; poi l’arci-duca d’Austria vi mise un capitano, comefaceva prima Cividale. Erano consorti diTolmino i nobili friulani Cusani, Formen-tini, Attimis, Cotis, Canussio e Puppi.14

(1. continua)

Odgovor na pismo 9. 5. 1953

[…] Pre@[astiti] moj soœolec Peter #er-noja,8 ¡upnik v Rualisu, si je vzel nekolikomesecev po@itka in je priœel na svoj dom vBija@a. Tako za nekoliko mesecev ne bomizoliran. Moj desni razbojnik9 je hud, da jepriœel v svojo ¡upnijo, ampak … po¡retiga bo moral.

Pred par tedni je priœel v Œpietar podtaj-nik ministerstva za »agricoltura e fore-ste«10 in znjim vse de¡elne in dr¡avneoblasti. Vsi ¡upani, ob@inski odborniki,duhovniki in nabito polna velika dvorana

� Tarcisio Venuti

¡upnijskega kina. Vse polno govoranc insamohvale. Na koncu je de¡elni predsed-nik11 zahvalil duhovœ@ino, ki se ¡rtvuje zaljudstvo in kadar je œe posebej omenilTrinkota ga je vsa dvorana prekinila z mo-go@nim ploskanjem, katerega ni hotelo bi-ti konca, kar se ni zgodilo pri drugih govo-rih.

To ploskanje je presenetilo tudi obla-stnike. Tudi poslanec Carron je v nekem@lanku [v tedniku] »La vita cattolica« poh-

valil duhovœ@ino.Vsega tega nasprotniki niso mogli pre-

boleti in v dolgim @lanku lokalnega œovini-sti@nega dvomese@nika »Paesi tuoi« napa-dajo z vso silo slov[venske] duh[ovnike],ki œirijo slov[enski] tisk, Trinkov koledar,slovenske @asopise in … izdajajo tudi ci-klost[iliran] listi@ Slov[enski] gl[as] zaemigr[ante] v Belg[iji] in prevaja par stav-kov iz œtev. Nov-Dec 1951. Reve¡i! […]

Jakob

Page 4: DOM

Slovenski minister za izobra¡evan-je, znanost, kulturo in œport dr.˘iga Turk je bil glavni govornikna œtudijskih dnevih Draga 2012

v nedeljo 2. septembra na Op@inah priTrstu. V predavanju z naslovom Iskanje iz-gubljenega moralnega kapitala je analiziralsedanje dru¡beno-politi@no stanje v Slove-niji z vidika teorije moralnih temeljev ame-riœkega znanstvenika Jonathana Haidta, kije svoje raziskovanje tega vpraœanje osre-doto@il na pojmovanja vrednot pripadni-kov levice in desnice.

Po ministrovem predavanju sode@, je te-meljni vzrok za to, da Slovenija sedaj go-spodarsko nazaduje in ima velike te¡ave naraznih podro@jih, prav ta izginjajo@i moral-ni kapital. To pa ni od osamosvojitve na-prej, ampak se dogaja od za@etka drugesvetovne vojne, oz. izrabe te za revolucio-naren boljœeviœko krvav, celo tajni geno-cidni prevzem oblasti, zavit v osvoboditevizpod okupatorja in socialnih krivic teruvedbo odkrite in prikrite diktature.

Iz zelo spravnega tona predavanja lahkosklepamo, da Turk vidi osnovo, na kateri jepotrebno graditi na moralnem kapitalu, vjasni obsodbi revolucije, v priznanju do-movinske pravice »konservativnim« mo-ralnim temeljem, v medsebojnem prizna-nju, da smo dobri ljudje, ki lahko delamoskupaj.

V predavanju o moralni nujnosti nemiraspraœevanja je dr. Branko Klun, profesorsodobne filozofije na ljubljanski Teoloœkifakulteti, med drugim poudaril, da je @love-kovo ¡ivljenje zaznamovano s temeljno ra-dikalno vpraœljivostjo, da ta lahko postavipod vpraœaj vsako zavedanje o sebi. Tudivera (celo dogme) ne ukinja te vpraœljivo-sti. Mora biti izziv tudi za danaœnjo krœ@an-sko religioznost in Cerkev. Ti dve ne smetazapasti (dru¡beno odzivno okosteneti) v la-

NA OP#INAH NAD TRSTOM so potekali 47. œtudijski dnevi »Draga«

V SPODNJI IDRIJI so po@astili svojega nekdanjega ¡upnika msgr-ja Franca Rupnika

godni skuœnjavi ustaljenosti. Morata bitinenehno na tej poti, ne smeta se predati lo-giki mo@i, ampak logiki zaupanja. Prav ta-ko se ne smeta predati avtoritarnosti vede-nja, ampak se prepustiti dialoœkosti spraœe-vanja. Vpraœati se morata, kaj je pristno inse razbremeniti izgovarjanja na tradicijo inda cerkveni mlini meljejo premiœljenopo@asi.

V soboto dopoldne pa je potekala okro-gla miza v okviru 21. Drage mladih. Teo-log Ivan Œtuhec ter novinarja Ivo Jevnikarin Andrej #ernic so spregovorili o idejni invrednotni. Vsi trije govorniki so opozorilina precejœnje razlike med @asom, ko je Pe-terlin zbiral mlade za kulturno in dru¡benodelovanje (to je bilo od 50. do 70. let prej-œnjega stoletja) in danaœnjim @asom, ko jedru¡ba v velikem iskanju in zmedi. Mladi,ki so bili neko@ avantgarda miselnega inidejnega ¡ivljenja, pa so danes avantgardau¡ivanja, poleg tega so veliko bolj mobilniin nimajo nekdanjih gotovosti. Dialog tervrednote povezovanja tako mati@ne kot tu-di zamejske in zdomske Slovenije pa so da-nes œe vedno mo@ne, mladega @loveka pa jetreba pritegniti s kakovostno in edinstvenoponudbo.

Tradicionalno so œtudijski dnevi Drage2012 potekali v parku Fin¡garjevega domana Ob@inah pri Trstu. V nedeljo 2. septem-bra se je, pred predavanjema, za@el ¡e do-poldne z maœo, v œotoru pa so si udele¡enci

VSpodnji Idriji je Franc Rupnikslu¡boval kot duhovnik v letih 1948– 1972. Potem je œel za ¡upnika v

Kobarid, kjer je deloval 30 let. Ploœ@o sopostavili ob 40- letnici njegovega odhoda vzahvalo za vse, kar je naredil v ¡upnijiSpodnja Idrija. Na predve@er praznika Ma-rijinega vnebovzetja je bilo v cerkvi preda-vanje s predstavitvijo Rupnikovega¡ivljenja in delovanja. V programu je sode-loval Komorni ansambel harmonikarjevGlasbene œole Idrija s koncertom. Rupni-kovo ¡ivljenje je bilo predstavljeno tudi sfotografijami na power pointu. O Rupnikuin njegovem pogumnem delovanju po 2.svetovni vojni so spregovorili œtevilni¡upljani Spodnje Idrije in na koncu œe di-rektor vladnega urada za odnose z verskimiskupnostmi Silvester Gaberœ@ek. Omenilje, da bi bilo dobro napisati knjigo o obœir-nem delovanju g. Franca Rupnika.

Na sam praznik je bilo po sv. maœi, ki sejo je udele¡ilo veliko œtevilo ¡upljanov, od-

Odkrili spominsko ploœ@ovelikemu prijatelju Bene@anov

kritje spominske ploœ@e. Pri odkritju je so-deloval Oktet pr farci, ki ga je pred davni-mi leti ustanovil Rupnik. Ploœ@o je odkrilprelat in arhidiakon za Gorenjsko AntonSlabe, ki je pred tem daroval slovesno sv.maœo.

Msgr. Franc Rupnik je veliko pisal vDom in gojil prijateljske stike med

Poso@jem in beneœko Slovenijo. Na mno-gih podro@jih je bil @lovek dejanj. Œtevilnise spominjamo, kaj vse je naredil v svojemustvarjalnem ¡ivljenju. Umrl je leta 2004 inpo@iva na doma@em pokopaliœ@u v #rnemvrhu. Zelo si je zaslu¡il, da so mu postavililepo spominsko ploœ@o.

Izginjajo@i moralni kapitaltemelj za te¡ave v SlovenijiS

arà stata un buon’anima o un ente minoritario o la politica del quotidiano«Primorski dnevnik», sta di fatto che ricevevo a casa il quotidiano dellaminoranza cui appartengo.

Brutta cosa essere minoranza. Una volta si diceva «small is beautiful, picco-lo è bello», ma a quanto pare, a guardare dal punto di vista del «piccolo» la co-sa non quadra. La beatitudine evangelica «Beati gli ultimi» viene opportuna-mente ridimensionata aggiungendovi l’amara condizione: «Se i primi sonoonesti!».

Ho citato il quotidiano Primorski, che, sebbene mi venisse recapitato per po-sta a plichi di tre o quattro con un ritardo medio di tre giorni, mi portava comun-que a portata di mano il senso della vitalità e delle problematiche della comuni-tà slovena cui appartengo. Ora questo «favore» non ce l’ho più. Giustamente,direte. Pàgatelo, finalmente! A parte l’onere finanziario non indifferente, sfidochiunque a leggere con interesse notizie regionali e provinciali con tre o cinquegiorni di ritardo. Ho perso comunque una preziosa fonte di informazione relati-va alla comunità cui ho dedicato quasi tutti gli anni del mio periodo lavorativo.Questa è una bazzecola, si capisce, rispetto ai problemi che deve affrontare lacomunità slovena nel suo insieme in questo periodo di magra.

I finanziamenti che di dirittospetterebbero alla nostra comunità,oltre ad essere ridotti unilateral-mente in maniera, a dir poco, igno-bile, vengono anche procrastinaticon cavilli burocratici anche quan-do sono stati deliberati. La legge38 del 2001 è una legge dello Statoed esso gioca con noi come il gattocol topo. Appunto. Magari non più«scarafaggi» come venivamo defi-niti dai fascisti ai tempi del rogo del

«Balkan», come ci ricorda Boris Pahor nei suoi libri, ma poveri topini sì. Alme-no tale è la sensazione quando si ha che fare con situazioni, come «minoranza»,come «ultimi» come fossimo handicappati. Eppure, siamo cittadini italiani, atutti gli effetti. O no?

A tutti gli effetti, sicuramente no. Chissà, forse cambiando nome, qualcosapotrebbe cambiare. Ho sentito di recente in una trasmissione radiofonica defi-nire le persone anziane altro che «vecchi» o «di terza età». No, troppo negativacome immagine. «Diversamente giovani». Ecco la nuova definizione: diversa-mente. Che sia il caso di definirci «diversamente italiani»? Troppo forte chia-marci sloveni. Per l’opinione pubblica e soprattutto per le forze politiche mag-gioritarie siamo, di fatto, una componente secondaria e marginale della società,persone in qualche modo malate, da recuperare. Appunto.

La definizione generica di «diversamente italiani» ci farebbe per lo menopassare ufficialmente per cittadini italiani, magari un po’ handicappati, ma ita-liani. Si capisce che sto dicendo idiozie: un non-senso come rinunciare al pro-prio nome per affermare il diritto alla propria identità. Però, quasi quasi invidiogli italiani della minoranza sulla costa istriana in Slovenia. La vicina Repubbli-ca sa mantenere le promesse e, se volessimo fare paragoni tra spilorceria e ge-nerosità, tra diritto e sopruso la nostra amata Italia farebbe una ben magra figu-ra. I miliardi di euro per aerei da guerra si trovano; gli spiccioli per una comuni-tà che, privata com’è di mezzi essenziali, sta perdendo di fatto i suoi diritti uma-ni, civili e costituzionali, non ci sono. Beati gli ultimi se i primi sono onesti, di-cevo. E qui è un problema di onestà. La crisi fa tagli a tutti. Giusto. Tagliare viaun pezzetto di pane a chi ne ha in abbondanza fa nulla; tagliarne a chi già soffrela fame non è che la giustizia del boia.

Iz Nedelje, cerkvenega lista Krœke œkofije na avstrijskem Koroœkem, prepiœe-mo apel, ki ga je 22. julija letos na starœe slovenskih otrok naslovil pedagogmag. Anton Schellander. Menimo namre@, da primeren tudii za Slovence v

videnski pokrajini.»Danes, ko perfidno koroœko nasilje

nad slovenskim jezikom dejanskoob@utno popuœ@a in si marksido s pre-cejœnjim naporom v jezikovnih te@ajihskuœa pridobiti, kar mu ni bilo ali mo-glo biti podarjeno, bi si kot u@itelj slo-venœ@ine, ki res dobro vem, koliko tru-da je treba pozneje vlagati v u@enje,¡elel, da se vsi, ki to morete, in ni vastako malo, o@etje in matere, babice indedje, strici in tete, znanci, prijatelji inprijateljice, sosedje, opogumite inzgrabite vsako prilo¡nost, da otrokompoklanjate slovensko besedo v pristniobliki, kot jo pa@ sami poznate.

Z otrokom je treba samo govoriti, ni@ ve@. Tudi @e zaenkrat œe ne odgovarjapo slovensko, bo s @asom pridobil govorno navado in z njo prebil zvo@no mejo.In tudi @e vsah dan iz kratkih jezikovnih stikov odnese samo eno novo besedoali eno dodatno mo¡nost izra¡anja, jih bo na leto ¡e 365. In pozneje nikomur nebo treba biti ¡al zamujenih prilo¡nosti.

Prosim, marnvite, ¡ebarite, mornvajte, povnajte in pravhajte se z otroki, œo-larji, dijaki, z dekeleti in fanti po slovensko. Hvala!«

Non più sloveni, ma«diversamente italiani»?

Z otrokom je trebasamo govoriti, ni@ ve@!

� Minister ˘iga Turk:To se dogajaod za@etka drugesvetovne vojne

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

4 stran 15. septembra 2012POGLOBIMO IN PREMISLIMO

lahko ogledali razstavo o umetniœkem indru¡benem ¡ivljenju Jo¡eta Peterlina obstoletnici njegovega rojstva. Na ogled sobile tudi fotografije o obisku tr¡aœkih kul-turnikov pri msgr-ju Ivanu Trinku naTar@munu maja 1951. Na ogled in na pro-daji so bile tudi œtevilne drobne publikacijein knjige ustvarjalcev iz Videmske pokraji-ne, Tr¡aœkega in Goriœkega. Mnoge so bilehitro razprodane

Pred za@etkom predavanja je ministerTurk podelil prvo Peterlinovo nagrado vspomin na stoletnico rojstva ustanoviteljaœtudijskih dni Draga Jo¡eta Peterlina. Vsa-ko leto jo bodo na Dragi podelili kulturnimdelavcem iz zamejstva, zdomstva in mati-ce, ki ustvarjajo prav na temelju peœajo@ihvrednot moralnega kapitala dru¡be sloven-stva, demokracije in krœ@anstva, kar so tudisploœno priznane temeljne vrednote v EU.Letos sta bila nagrajena Milan Gregori@,znani publicist iz slovenske Istre, za dolgo-letno delo na podro@ju ozaveœ@anja sloven-ske javnosti o zahodni meji in zamejstvu terProsvetno druœtvo Ma@kovlje pri Trstu zadolgoletno delovanje in zvestobo slovenskibesedi in pesmi.

Na letoœnji Dragi so predstavili tudi Pe-terlinov zbornik. V njem je prikazano deloJo¡eta Peterlina. Objavljena pa so nekateraizvirna besedila, gledaliœko ustvarjanje,sploœno kulturno, dru¡beno in politi@no de-lovanje, dru¡insko ¡ivljenje...

dom

� Peter Stres

� Miran Miheliå

Moderator Marijan Kravos in minister Œiga Turk na Dragi

Page 5: DOM

5stran15. septembra 2012 V OSPREDJU

Otroci, @e@e in puobje so se spetvsednili v œuolske klopi. Razve-seljiva novica na za@etku œuolske-ga lieta 2012-2013 je, de je œtevilo

u@encu v dvojezi@nim vi@stopinskim inœtitu-tu v Œpietru zrastlo vse kupe za 11 œuolarju. Inje prù teli rasti trieba parpisati zaslugo, de œte-vilo vsieh vpisanih v œuolah v Nediœkih doli-nah nie padlo v parmerjavi z lanskim lietam.Za tele uspeh se je trieba zahvaliti vsiem ti-stim, ki dielajo v dvojezi@nim inœtitutu, ki pabo imeu tudi lietos prestorske te¡ave. Troœtje, de je zadnjo lieto, v katerim bo dvojezi@naœuola arzpartjena v vi@ hramah po Œpietru inde se bo hlietu varnila v svoj sede¡ na ciesti,ki peje v A¡lo. Tuole se bo zgodilo, @e botaœpietarski kamun in de¡ela Furlanija Julijskakrajina hitro spejala potriebne diela, de bohram siguran za otroke, u@itelje in vas perso-nal.

Oglasili smo se par ivi Gruden direktori-ci dvojezi@nega inœtituta, de nam povie, s ka-terimi ob@utki za@enja novo œolsko lieto

ZZaakkii ssttee zzaa@@eellii ddvvaa ddnnii pprriieett kkuu ttee ddrruuggii??»Za@neli smo priet, zak’ smo se uzel’ dva

dni za po@itak na za@etku novemberja obVsieh svetih in buj naprej, takuo de nardimodva majhana mosti@ka in se otroci med lie-tam odpo@ijejo.«

ZZaa@@eellii ssttee œœee aannkkrraatt nnoovvuuoo œœuuoollsskkoo lliieettoo uuzzaassiillnniihh,, pprreekkaarrnniihh pprreessttoorraahh……

»V œtudentskim domu je vrtac in ‘an ra-zred primarne œuole, v te starim u@iteljiœ@u sopa malomanj vsi razredi primarne œuole.Sriednja œuola za ankrat ostane na Gorskiskupnosti in @aka, de se nardijo potriebnadiela na œuoli Dante Alighieri, kamor naj bise potlè preselili.«

POGOVOR Z DIREKTORICO DVOJEZI#NEGA INŒTITUTA v za@etku novega œuolskega lieta. Œtevilo vpisanih je zrastlo

IL NUOVO ANNO SCOLASTICO è partito senza l’annunciato aumento di ore di lezione della lingua slovena

TTeellee ddiieellaa nniissoo œœee zzaa@@eellee……»Se ne vidi, de bi za@eli. Kamun je pa za-

gotoviu, de bojo ¡enarja tisti prestori parpra-vljeni.«

KKaarr ssee ttii@@ee ppaa sseeddee¡¡aa ddvvoojjeezzii@@nnee œœuuoollee nnaacciieessttii,, kkii ppeejjee vv AA¡¡lloo??

»Biu je odobren definitivni projekt. Mi-slim, de muora iti skuoze vsa dovoljenja, sepravi gasilci, sanitarna slu¡ba in takuo na-prej, de se nardi potlè podroben, esekutivniprojekt. Tuole naj bi trajalo dva miesca inpotlé se troœtam, de za@nejo dielati. Mi smose tolo poletje lepuo potrudil’, zak’ je bluo vhramu ostalo puno materiala, malomanj cie-la naœa knji¡nica. Imieli smo dvie mlade, kiso slu¡ile civilni rok (servizio civile) in jihmuoram pohvaliti. Elena Rucli in Dora Cic-cone sta nardili ries veliko dielo, zak so popi-sale vso knji¡nico in so jo porazdelile.«

##eettuuddii ssttee œœeellee vv pprreekkaarrnniihh pprreessttoorraahh jjeevvppiiss oottrruuookk vv ddvvoojjeezzii@@nnii iinnœœttiittuutt zzrraassttuu……

»Tuole nas sevieda veseli in nam ka¡e, dezanimanje za naœo œuolo je ries zanimanje zanje program, za nje didati@en model in ne zakake druge pratik@ne re@i. Ugotovili smo, deso starœi parpravljeni tudi nomalo potarpietzatuo, de njih otrok pride v naœo œuolo. Vœe@je, de gledamo buj, ki se more, bit povezanis teritorjam in de otroke vozimo iz œuole natiedne v naravi v Sloveniji, na smu@anje intakuo naprej.«

� Ezio Gosgnach

Nessuna novità nelle Valli del Torre e in ValcanaleI

l nuovo anno scolastico nelle Vallidel Torre e in Valcanale è iniziatosenza le tanto attese novità sull’in-

segnamento della lingua slovena.Non è partito, infatti, l’insegnamen-

to bilingue nei plessi di Vedronza eTaipana, nonché quello trilingue (te-desco, oltre lo sloveno e l’italiano) nel-l’istituto comprensivo «Bachman»,cui fanno capo tutte le scuole dellaValcanale. E questo già si sapeva.L’assesore regionale all’Istruzione,Roberto Molinaro, già da tempo avevaanticipato che le condizioni non eranoancora maturate.

Ma non è partito nemmeno l’au-mento delle ore di sloveno nelle attua-li scuole con lingua di insegnamentoitaliana promesso alle amministrazio-ni comunali di Lusevera, Taipana,Malborghetto-Valbruna e Tarvisio.L’incontro tra la Direzione scolasticaregionale e gli istituti comprensivi diTarcento e Travisio, in cui si sarebbedovuto dare il via libera al progetto,non è ancora avvenuto. L’auspicio èora che si tenga al più presto e che lasperimentazione possa partire durantel’anno.

I sindaci di Lusevera e Taipana,

˘iva Gruden: »Prù je, de domastarœi in nononi guoré v dialektu«� Doma@a

slovenœ@inaje tista baza,na kateri se potlègradi tudiliterarni jezik

domKKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � Vpraœanje financiranja slovenskihmanjœinskih organizacij s strani Italijan-ske republike je bila poglavitna temasre@anja na Uradu RS za Slovence v za-mejstvu in po svetu 7. septembra. Pred-sednik Slovenske kulturno gospodarskezveze Rudi Pavœi@ in predsednik Svetaslovenskih organizacij Drago œtoka staministrici Ljudmili Novak predstavilaproblematiko neizpla@evanja finan@nepodpore slovenski manjœini in jo seznani-la z nadaljnjimi aktivnostmi pri Italijanskidr¡avi. Ministrica Ljudmila Novak jepredsednikoma krovnih organizacij slo-venske manjœine v Italiji zagotovila, da sebo Urad Vlade RS za Slovence v zamej-stvu in po svetu skupaj z drugimi organi,predvsem Ministrstvom za zunanje zade-ve in diplomatsko konzularnimi predstav-niœtvi tvorno vklju@eval v problematikoreœevanja vpraœanja financiranja sloven-ske manjœine v Italiji. Urad Vlade RS zaSlovence v zamejstvu in po svetu z izred-no pozornostjo in odgovornostjo rednospremlja problematiko, s katero se soo@aavtohtona slovenska narodna skupnost vItaliji, in si ¡eli, da bi v skladu z dobrimimedsosedskimi odnosi med RepublikoSlovenijo in Italijansko republiko tudi vprihodnje ta odnos œel v pozitivni smeri.

� � »˘aljenje ministrice Ljudmile Novakna spominski slovesnosti ¡rtvam na bazo-viœki gmajni nad Trstom je nesprejemlji-vo izrabljanje spominske slovesnosti zanestrpno izra¡anje dnevno-politi@nih sta-liœ@.« Urad Vlade RS za Slovence v za-mejstvu in po svetu s temi besedamiob¡aluje incident ob udele¡bi ministriceza Slovence v zamejstvu in po svetu Ljud-mile Novak na osrednji slovesnosti v spo-min na bazoviœke junake. Svet slovenskihorganizacij (SSO) izreka ministrici Ljud-mili Novak in generalnemu konzulu vTrstu Dimitriju Ruplu solidarnost v zveziz vse obsodbe vrednimi izgredi. »Posebejministrica Novakova, ki je zastopala s@astno stra¡o vso slovensko vlado, je bilatar@a tipi@no faœisti@nega kri@anja, pso-vanja in ¡vi¡govanja in to s strani ve@jeskupine zastavonoœev, ki so v glavnempriœli sem iz onkraj dr¡avne meje,« je na-pisano v sporo@ilu za medije. »SSO sezahvaljuje ministrici Ljudmili Novak zavsestransko konstruktiven govor, ki ga jeimela na proslavi, govor poln vere v bo-do@nost in obsodbe faœisti@nega re¡ima,ki se je dvajset let iz¡ivljal nad Slovenci vItaliji. Ti grobi v naprej pripravljeni napa-di s strani ve@je skupine agitatorjev nisobili uperjeni samo proti slovenski vladi inslovenski dr¡avi sami, ampak proti vsemdemokrati@nim Slovencem, kjerkoli ¡ivi-mo, delamo in ustvarjamo. SSO ob¡alujetudi, da je ve@ji del proslave potekal bolj vpolitikantskem stilu raznih napisanih slo-ganov in so nekateri govorci, oz. govorni-ki zamejski prostor pred spomenikom œti-rim junakom zamenjali s kakœnim krajev-nim shodom predvolilnega zna@aja. SSOkon@no ob¡aluje, da se je vse to zgodilo nakraju, ki je nam Primorcem svetel kraj,kraj trpljenja in upanja v naœo svetlejœobodo@nost. Tovrstni izgredi so dejanskooskrunili svetost kraja, ki je kraj spominana œtiri junake, ki so leta 1930 padli za ide-al slovenstva in demokrati@nih vrednot, kinam morejo vsem biti visoko nad vsakimpolitikantstvom in pritlehno volivno ideo-loœko propagando.«

Solidarnost SSOministrici Novakovi

Podpora manjœinis strani Slovenije

Œiva Gruden

La Provincia ha messo a normail convitto a San Pietro

Rinnovati e perfettamente in linea con i parametri previsti dalle normativesulla sicurezza. Così si presentano gli spazi del convitto «Paolo Diacono»a San Pietro al Natisone, che ospitano anche una parte dell’Istituto com-

prensivo statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano. L’assessore provin-ciale all’Edilizia scolastica, Adriano Ioan, rende noto che sono stati ultimati i lavo-ri, per un ammontare complessivo pari a 180 mila euro, che hanno interessato, du-rante l’estate, interventi di adeguamento sul versante della sicurezza e del supera-

mento delle barriere architettoni-che. «Il cronoprogramma dei lavoriè stato organizzato in modo tale dariuscire a restituire alla scuola, pri-ma del suono della campanella, glispazi, debitamente riadeguati, giàutilizzati lo scorso anno, rispettandoil calendario scolastico», precisal’assessore. I lavori che prosegui-ranno, inerenti prevalentemente gliaspetti impiantistici, non inficeran-

no il regolare svolgimento dell’attività didattica.Le opere realizzate in questi mesi, finalizzate all’ottenimento del Certificato

prevenzione incendi, hanno riguardato la realizzazione di rampe per il superamen-to delle barriere architettoniche, incluse le rampe esterne; la messa in opera di ser-vizi igienici per diversamente abili al piano terra e al primo piano, di una piattafor-ma elevatrice per superare la differenza di livello e garantire l’abbattimento degliostacoli; oltre ad interventi riguardanti l’impianto di rilevazione fumi, l’adegua-mento delle vie di fuga, la sostituzione delle porte dei vani compartimentati e ditutte le porte delle camere al primo piano, le modifiche ai serramenti esistenti pergarantire l’areazione permanente dei locali interrati, mentre nei vani scale nord esud si è provveduto a sostituire i serramenti esistenti con serramenti antisfonda-mento.

Guido Marchiol ed Elio Berra, sonocontenti che le loro scuole siano restateaperte e confidano che l’insegnmentodello sloveno possa essere aumentatodall’attuale ora settimanale.

Resta un’ora anche nelle scuole del-la Valcanale, con l’eccezione del ples-so scolastico di Ugovizza, dove le ore

di sloveno anche nel nuovo anno scola-stico saranno due.

VV PPooddbbuunniieessccuu kkuuppee zz oobb@@iinnoo KKoobbaarriidd sseebbrriiggaajjoo,, ddee bboojjoo ooddppaarrllii ddvvoojjeezzii@@nnee jjaassllii((aa¡¡iilloo nniiddoo)).. AA bboo ttuuoollee ppoommaalloo ddvvoojjeezzii@@nniiœœuuoollii??

»Velika pomuo@ bo za naœe dielo, zak’ @ese otroci navadejo ¡e, kàr so majhani majha-ni na dva jezika tu adnim okolju, tuole punopomaga par u@enju jeziku.«

PPoommeemmbbnnoo ppaa jjee,, ddee ttuuddii vv ddrruu¡¡iinnii ssttaarrœœiiaallii nnoonnoonnii ggoovvoorréé zz oottrruuookkii ppoo sslloovveennsskkoo……

»V dru¡ini je sigurno parvi moment. Na¡alost dost krat v naœih krajah se dogaja, dese, kàr adan od starœu na zna po slovensko,govori dost po italijansko. Prù pa bi bluo, de

v tistih dru¡inah, v katerih samuo adan odstarœu zna po slovensko, alpa samuo nononiznajo po slovensko, de se slovenski jezik nu-ca z otrokam, zak’ se otroci, kàr so majhani,naglih navadijo in niemajo nobednih proble-mu.«

AA jjee ddoobbrroo,, ddee zz oottrruuookkii gguuoorréé ppoo ddoommaa@@ee??»Prù je, de se govori v dialektu. Tudi sama

se potrudim nomalo po beneœko, @etudi samdoma s Krasa. Dialekt je tista baza, na katerise potle gradi tudi knji¡ni jezik. #e otrok znadialekt, se bo buj lahno navadu jezika in bobuj bogat, zak’ bo ‘meu dva na@ina, za seizrazit po sloviensko.«

VVPPIISSII VV ŒŒOOLLSSKKOO LLEETTOO 22001122--22001133

PPRRIIMMAARRNNAA ŒŒOOLLAA II IIII IIIIII

II IIII IIIIII

IIVV VV SSKK

SSKK

NNjjiivviiccaa ((BBaarrddoo)) 22

99 88 99 1100 77 4433

66 55 33 66 2200

UUkkvvee ((NNoobboorrjjeett//OOvv@@jjaa vvaass))

TTiippaannaa 33

2255 2233 2244 2222 3300 112244

99 55

II IIII IIIIII

TTrrbbii¡¡ 2277 4411 3377

44 33 2244

SSKK

110055

TTrrbbii¡¡

NNjjiivviiccaa ((BBaarrddoo))

UUkkvvee ((NNaabboorrjjeett//OO.. vv..))

TTiippaannaa

˘aabbnniiccee ((TTrrbbii¡¡))

TTrrbbii¡¡

1111 1100 44

99 44 22

2266 3322 2244

2255

1144

1155

88

8822

VVRRTTEECC

SSRREEDDNNJJAA ŒŒOOLLAA

Page 6: DOM

6 stran 15. septembra 2012IZ NAŒIH DOLIN

LJUDMILA NOVAK, ki je tudi podpredsenica Vlade, bo na obisku v nediœkih in terskih dolinah 17. in 18. œetemberja

Dvodnevni obisk podpredsedniceslovenske Vlade in ministrice zaSlovence v zamejstvu in po sve-tu Ljudmile Novak v Bene@iji bo

pomemban politi@ni in kulturni dogodekza Slovence v videnski provinci.

Novakova, ki bo parœla v naœe kraje napovabilo naœega petnajstdnevnika Dom inbo gost krovnih organizacij SSO in SKGZ,¡eli namre@ natan@no spoznati BeneœkeSlovence, njih polo¡aj, uspehe, problemein par@akovanja ter teritorij, na katerim¡ivijo. Zatuo ne ¡eli le formalnih sre@anjampa odpart in konkretan stik z ljudmi, kidielajo na kulturnim, poltiti@nim, social-nim in ekonomskim podro@ju.

Ministrico bojo spremljali sodelavciUrada Republike Slovenije za Slovence vzamejstvu in po svetu ter predstavniki slo-venskega generalnega konzulata v Tarstu.

Obisk bo za@eu v pandiejak 17. œetem-berja v #edadu. Ob 9. bo na sede¡u Svetaslovenskih organizacij (Borgo San Dome-nico 78) sre@anje s pokrajinskim odboramSSO, vodstvo zdru¡enja E. Blankin inuredniœtvo Doma. Ob 10.15 bo na sede¡ukulturnega druœtva Ivan Trinko (ul. IX

Ministrica za Slovence v zamejstvunamerava dobro spoznati Bene@ijo

� R. D.

Podpredsednica slovenske vlade Ljudmila Novak

agosto 8) sre@anje s pokrajinskim svetamSKGZ, z vodstavam druœtva Trinko inuredniœtvam Novega Matajurja. Ob 11.30bo obisk dvojezi@nega œolskega centra vŒpietru.

Zato ki se ¡el i ogledat i narbujzapuœ@ene kraje in spoznati te¡ave, ki jihimajo doma@i ljudje, bo ministrica œla vDreko, ki je narbuj majhan in demograf-sko ogro¡en kamun. Sparjeu jo bo œindikMario Zufferli. Povabljeni so tudi tolmin-ski ¡upan Uroœ Bre¡an, kobariœka ¡upanjaDarja Hauptman, na@elnik Upravne enoteTolmin Zdravko Likar, direktor Urada zaverske skupnosti pri MIZKS Silvester Ga-berœ@ek in drugi.

Ob 15.30 bo na pokopaliœ@u poklonmsgr.ju Ivanu Trinku, katerga bo hlietu150-lietnica rojstva. Vesako gostjo bosparjeu sauonski œindik Germano Cen-dou. Polo¡li bojo ro¡e na grob in zmolili.Sledilo bo sre@anje s famoœtri in drugimiduhovniki, ki dielajo v œpietarski foraniji.Novakova se bo potlè spustila v dolino.Ob 17. se bo ogledala znamenito Landar-sko jamo. Sparjeu jo bo podbunieœki œin-dik Piergiorgio Domenis.

Zadnji part dnevnega programa bo vŒpietru. Ob 18.00 bo na sede¡u Gorske

� ˘eli ne le formalni, ampa odpartin konkretan stik z ljudmi, ki dielajov kulturi, politiki in ekonomiji

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � #etudi smo œele na pou œetemberja, sepravi v polietju, Bo¡i@ v Nediœkih dolinah¡e tarka na vrata. V Rakorjovim hramu vBija@ah je do konca otuberja razstava ar-tisti@nih jaslic (pre¡epiju), ki jih je nardilaManuela Iuretig. Razstavo z naslovan»Jaslica iz narave-Presepi dalla terra alcielo« je parpravlo druœtvo Srebarna ka-plja. Razstava je odparta vsako nediejo od10. do 12. ure. Za ogled v drugih urnikahlahko pokli@ete umetnico na telefon3482964586. Na odpartju v saboto 1. œe-temberja je biu tudi podbunieœki œindakPiergiorgio Domenis, ki je @estitu umetni-ci in Srebarni kaplji ter za¡eleu œe punodrugih kulturnih iniciativ v svojim kamu-nu. Manuela Iuretig se je rodila v Œvici vbeneœki dru¡ini iz Marsina. Sama se je na-vadla. Sada ¡ivi in diela v vasi Log .

Razstava jaslicv Bija@ah

skupnosti sre@anje z za@asnim upravite-ljem Gorske skupnosti Ter, Nedi¡a inBrda, ki je Giuseppe Sibau, in z vsiemi œin-daki Nediœkih in Terskih dolin. Ob 19.15bo v slovenskem kulturnim centru sre@an-je s predstavniki slovenskih kulturnihdruœtev.

Drugi dan obiska v torak 18. œetemberjabo ministrica Novakova za@ela v #edadu,kjer jo bo ob 9. na kamunu sparjeu œindikStefano Balloch, natuo se bo preselila vTerske doline. Ob 11. se bo v Bardusre@ala s œindakam Guidam Marchiolamin kulturnimi dieluci ter se ogledala etno-

grafski muzej, ki so ga pred kratkim obno-vili. Ob 12.30 bo v Tipani ministrico spar-jeu œindik Elio Berra, natuo bo delegacijaœla v Prosnid, kjer se bo dvodnevni obiskzaklju@u.

Ljudmila Novak bo parvi@ v [email protected] naœim teritorju je bla le ankrat ku pred-sednica stranke Nova Slovenija 28. voœta2011 na varhu Matajurja.

˘enarja lietos je ku podpresednicaDr¡avnega zbora v Tolminu pa imielaslavnosti govor na 42. Novolietnimsre@anju Slovencu iz videnske pokrajine inPoso@ja.

Page 7: DOM

7stran15. septembra 2012 IZ NAŒIH DOLIN

Venerdì 7 settembre a Livek c’èstata la prima edizione di Liwk-stock, il concerto transfrontalieroche ha visto a confronto band

provenienti da entrambe le parti del confi-ne. L’evento ha avuto molto successo. Da-vanti a un numeroso pubblico hanno suo-nato: Bk evolution, The fishkillers, EvilKevil, Pomorac, FunkULoveI, Shape eSons of a gun.

Abbiamo intervistato Davide Tomase-tig, musicista attivo in ben tre gruppi (Bkevolution, FunkULoveI e Evil Kevil) chehanno partecipato all’evento.

CCii pprreesseennttii ii ggrruuppppii iinn ccuuii ssuuoonnii??«Il gruppo più conosciuto è sicuramen-

te quello dei Bk evolution. È nato nel2007, quando ci siamo trovati per la primavolta alla Stazione di Topolò per suonarequattro pezzi di Checco. Lo stesso anno

� Al prossimo «Senjam beneœke piesmi» si andrà dalle canzoni popolari al punk.Del resto, punto di forza del festivalè conciliare modernità e tradizione

«La musica moderna valorizzaal meglio la nostra parlata slovena»

SULLA SCIA DEL SUCCESSO DI «LIWKSTOCK» Davide Tomasetig racconta l’impegno delle band giovanili

ALL’UNIVERSITÀ DI UDINE si è tenuto un interessante convegno nell’ambito del progetto europeo «Jezik/Lingua»

� Ilaria Banchig

� I. B.

Il plurilinguismo non è un’eccezione, ma la regolaI

l nesso tra riflessione e pratica scientificaè stato l’argomento principale del conve-gno dal titolo «Plurilinguismo ed educa-

zione tra Italia e Slovenia», svoltosi al-l’Università degli studi di Udine il 6 e 7 set-tembre. In questa sede, si sono confrontatistudiosi italiani e sloveni per capire qualesia la condizione attuale del plurilinguismonella nostra regione e quali provvedimentidebbano ancora essere presi, affinché ven-ga valorizzata e messa in pratica in ogni set-tore la ricchezza linguistica che caratterizzaquesto territorio. Ad aprire i lavori i salutidel magnifico rettore dell’Università deglistudi di Udine, Cristina Compagno, e di IvoCorva, project manager del progetto Je-zik/Lingua.

«Dal punto di vista legislativo, la mag-giore differenza tra Italia e Slovenia – hadetto il prof. Vincenzo Orioles – è che, seb-bene entrambi i paesi abbiano sottoscritto laCarta europea delle lingue regionali e mi-noritarie, l’Italia a causa della mancanza dirisorse non ha mai messo in atto nessunprovvedimento». Eppure, il plurilinguismoè la regola, non l’eccezione. Per quanto ri-guarda la Slovenia, l’idea di una nazionemonolingue, ha ricordato il prof. MarkoStabej dell’Università di Lubiana, è natanel 1848 durante i moti nazionali. È stata,infatti, proprio la lingua a definire l’identitànazionale slovena nell’Impero austrounga-rico prima e nel Regno di Serbi Croati eSloveni poi. Solo in questi ultimi anni si ècominciato a vedere il plurilinguismo comeun fattore non solo positivo, ma necessario.

Plurilinguismo che, come ha ricordato lalinguista slovena Vera Smole, comprendeanche le numerose varietà dialettali che ca-ratterizzano la Slovenia e che sono state peranni vittime di pregiudizi. Ultimamente inSlovenia vengono organizzate sempre piùiniziative volte alla valorizzazione dei dia-letti.

Devan Jagodic, direttore dello Slori (Isti-tuto sloveno di ricerche), ha presentato i ri-sultati dell’indagine sull’insegnamentodello sloveno agli adulti in Friuli-VeneziaGiulia. Nella nostra regione l’interessa-mento per la lingua d’oltreconfine è in co-stante crescita, anche se le condizioni nonsono ottimali. Dalla ricerca è infatti risulta-to che la maggior parte delle persone che

frequentano i corsi si accontenta spesso diun livello di apprendimento molto basso. Adifferenza di Trieste e Gorizia, nella pro-vincia di Udine, inoltre, le occasioni perl’utilizzo della lingua slovena sono scarse,cosa che non spinge i partecipanti ai corsi disloveno a un impegno maggiore.

Durante la seconda giornata del conve-gno, i relatori hanno fornito una panorami-ca della pratica dell’insegnamento delle lin-gue straniere. Il prof. Cristiano Crescentini,esperto di neuropsicologia, ha affermatoche il bilinguismo è un fattore protettivocontro il declino cognitivo.

«Negli ultimi anni – afferma SusannaPertot, coordinatrice del progettoJezik/Lingua –, la tipologia degli alunni che

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � Considerato il notevole interesse su-scitato dalla mostra fotografica di DaniloDe Marco «Il sentiero dei nidi di ragno»allestita nel Castello di Zucco a Faedis,l'amministrazione comunale, l'Anpi loca-le e soprattutto i tanti volontari che in que-sti mesi vi si sono impegnati hanno decisodi prorogarne l'apertura fino a domenica30 settembre.

� � V nediejo 2. œetemberja je biu v Koscisenjam Svetega Egidija. Popudan je blasveta maœa. Molili so jo msgr. MarinoQualizza, doma@i famoœtar g. FedericoSaracino, œpietarski famoœtar in dekanmsgr. Mario Qualizza, podutanski famo-œtar g. Rinaldo Gerussi, saverijanski misi-jonar p. Carlo Primosig, ki je iz Puoœtaka,in p. Raja iz Indije. Biu je tudi oufar zacierku. Po maœi je bla skupna [email protected] se je bluo puno ljudi, ki so se lepuoveselili v bratskim duhu. Lieœka fara imabogat pastoralni program. V nediejo 9. œe-temberja je bla na Liesah Bandiminca zmaœo, precesijo in skupnim kosilam. Vnediejo 16. bo na Svetim Martinu Kuata-rinca. Maœa bo v cierkvici opudan. Natuopaœta za vse in veselica. #e bo slava ura bomaœa na Liesah ob 11. V nediejo 23. bosenjam svetega Mateja v Hostnem. Ob11.30 bo pieta sveta maœa, natuo skupnokosilo in praznovanje. V saboto 29. bo vTapoluovim senjam svetega Mihiela. Ob18. uri bo pieta sveta maœa, potlé skupnavi@erja in praznovanje. 7. otuberja bo naLiesah misijonska nedieja. Ob 11. bo ma-œavu p. Raja iz Indije.

Bogat pastoralniprogram v lieœki fari

«Il sentiero dei nididi ragno» prorogata

� � Svet slovenskih organizacij je zza@udenjem vzel na znanje novico osre@anju med SKGZ in nekaterimi slo-venskimi organizacijami. Za@udenjeizhaja iz dejstva, da so med temi vse t.i.skupne organizacije. (Slovenski razisko-valni inœtitut, Slovensko stalno glediliœ@e,Narodna œtudijska knji¡nica, GlasbenaMatica, Zdru¡enje slovenskih œportnihdruœtev, Inœtitut za slovensko kulturo)Zaradi nekaterih govoric, da se SSO na tosre@anje ni odzval, je potrebno, da se stva-ri izjasnijo. SSO ni bil nikoli seznanjen inniti vabljen na omenjeno sre@anje. SSO ¡eli pri tem poudariti, da dr¡i, kar jepredsedniku Dragu Œtoki posredoval ve-leposlanik Republike Slovenije v RimuIztok Miroœi@. Na podlagi zagotovil itali-janskega zakladnega ministrstva bodosredstva za delovanje slovenskih organi-zacij nakazana konec septembra oziromav za@etku oktobra.SSO je tako kot zmeraj vedno pripravljen,da se s skupnimi mo@mi in vzajemno po-mo@jo naredi vse potrebno za pozitivenrazplet vpraœanja glede finan@nih sred-stev, ki jih je Republika Italija dol¡na iz-pla@ati na podlagi zaœ@itnega zakona38/2001.

Pojasnilo SSO

Ivo Corva, Cristiana Compagno e Roberto Dapit

abbiamo registrato alla Rai di Trieste il no-stro primo cd dal titolo Kekko Bergnachunplugged, in onore dell’indimenticatocantautore della Benecia. Col tempo sia-mo cresciuti come gruppo e come musici-sti, cominciando a proporre anche canzoninostre. I testi vengono scritti da Igor Cerno(cantante, ndr) e Davide Clodig (tastieri-sta, ndr). Gli altri gruppi in cui suono sonoi FunkUloveI, anch’esso nato nel 2007che propone pezzi funk jazz e strumentali,e gli Evil Kevil, che qualcuno chiama ‘Iltrio transfrontaliero’. Da un anno, infatti,siamo rimasti in tre: io e due fratelli di Li-vek, Jani e Miha Sko@ir».

CCoommee ssii ccoonncciilliiaa nneell vvoossttrroo mmooddoo ddii ffaa--rree mmuussiiccaa iill rraappppoorrttoo ttrraa mmooddeerrnniittàà ee ttrraaddii--zziioonnee??

«Da questo punto di vista penso che iBk evolution siano l’esempio più signifi-cativo. Il punto di contatto più evidente èl’uso del dialetto. Cerchiamo di valorizza-

re al meglio la nostra parlata, privandoladei frequenti italianismi, che non fanno al-tro che impoverirla. Dal punto di vista mu-sicale, invece, il rapporto tra modernità etradizione avviene tramite l’uso della fi-sarmonica che, in qualunque modo vengausata, rimanda alla musica popolare. Sullamelodia costante della fisarmonica si in-nesta poi uno strumento più moderno: lachitarra elettrica».

CChhii èè iill vvoossttrroo ppuubbbblliiccoo??«Devo dire che il nostro pubblico è ab-

bastanza eterogeneo. Certo, per quanto ri-guarda i Bk evolution, si tratta soprattuttodi persone che hanno conosciuto e amatola musica e i testi di Kekko. Ci ascoltano,però, anche i più giovani a cui piacciono inostri testi originali. Il nostro pubblico èprincipalmente composto da persone del-le Valli che conoscono la nostra storia ecapiscono i nostri testi, ma durante il Fol-kest, tenutosi a Spilimbergo (il 27 luglioscorso, ndr), ad ascoltarci nella piazza pie-na c’erano anche friulani che hanno dimo-strato di apprezzare la nostra musica. Que-sto vuol dire che con il tempo il pubblico sipuò allargare anche a persone che non co-noscono la realtà della Benecia».

IInn cchhee ooccccaassiioonnii vveenniittee cchhiiaammaattii aa ssuuoo--nnaarree??

«Io suono in tre gruppi molto diversi tradi loro, per cui, ovviamente, le occasionisono molto differenti. Per quanto riguardai Bk evolution, che è anche il gruppo piùconosciuto, per la sua storia più legata allatradizione, veniamo invitati a suonare so-prattutto durante gli eventi ufficiali legatialla minoranza slovena. Gli altri gruppi,invece, per la scelta del genere musicale, siprestano di più a suonare nei locali o aqualche festival».

SSaappppiiaammoo cchhee sseeii mmoollttoo aattttiivvoo aanncchheeppeerr qquuaannttoo rriigguuaarrddaa iill ««SSeennjjaamm BBeenneeœœkkeeppiieessmmii»»,, cchhee ssii tteerrrràà aa LLiieessssaa qquueesstt’’aauuttuunn--nnoo.. PPuuooii ssvveellaarrccii qquuaallcchhee aanntteepprriimmaa??

«A parte i soliti ritardi nell’organizza-zione, direi che procede tutto regolarmen-te. Tra gruppi e solisti ci sarà una decina dinuove canzoni. Come sempre i generi sa-ranno molto vari: dalle canzoni popolari alpunk. Del resto è questo uno dei punti diforza del festival: la capacità di conciliaremodernità e tradizione. Modernità che siesprime con diversi generi musicali e tra-dizione che viene mantenuta attraverso ilnostro dialetto».

frequentano le scuole bilingui è cambiata».Se all’inizio si trattava soprattutto di bambi-ni provenienti da famiglie di origine slove-na o matrimoni misti, oggi è in sensibile au-mento il numero di bambini ‘non sloveni’,che però fuori dalle mura scolastiche nonhanno occasione di utilizzare la lingua slo-vena. «A questo proposito – afferma Ales-sandra Boselli dell’Università di Udine –,dovrebbe cambiare il ruolo degli insegnan-ti che dovrebbero tenere conto anche dellerisorse che il territorio può offrire agli alun-ni per l’apprendimento della lingua, riu-scendo a comunicare così anche ai bambininon sloveni una dimensione linguistica piùaffettiva e quotidiana». Maria Bidovec, do-cente di letteratura slovena all’ateneo udi-nese, ha affermato che per quanto riguardagli studenti universitari, abitare in questa re-gione aiuta loro ad avere un contatto più di-retto con la realtà e gli scrittori sloveni, fat-tore fondamentale per una conoscenza piùapprofondita della lingua e della culturaslovene.

Roberto Dapit, coordinatore e organiz-zatore del convegno, ha messo a confrontola pianificazione linguistica dello sloveno edel friulano, sottolineando che a differenzadello sloveno, il friulano non ha un sistemaeducativo organizzato. Sebbene ci siano iprincipi legislativi che permettano la tutela,l’uso e lo sviluppo delle lingue minoritarieè molto limitato. La sfida è pertanto inten-dere il plurilinguismo come principio basedella pianificazione linguistica.

Page 8: DOM

Avrà anche la denominazioneslovena «Gorska unija Nediœkedoline» la nascente Unione deicomuni delle Valli del Natiso-

ne? E i sette comuni che la compongonosaranno indicati in forma bilingue: Dren-chia/Dreka, Grimacco/Garmak, Pulfe-ro/Podbuniesac, San Leonardo/SvetLienart, San Pietro al Natisone/Œpietar,Savogna/Sauodnja e Stregna/Sriednje?

In base all’esito dell’ultima riunionedei sindaci, il sindaco di Drenchia, Ma-rio Zufferli, ne è convinto: «L’accordopreliminare c’è ed è un accordo presso-ché unanime, considerato che ci sonoperplessità solo da parte del sindaco diStregna. Per la fine di settembre contia-mo di avere pronto lo statuto».

Tira il freno, però, l’amministratoretemporaneo della Comunità montana esindaco di San Leonardo, Giuseppe Si-bau. «Lo scoglio identitario è ancora dasuperare – afferma –. La questione dellaminoranza slovena non rappresenta unostacolo, mentre resta un problema la de-finizione della lingua locale».

Ma andiamo per ordine. È stata pro-prio l’amministrazione del Comune piùpiccolo ad indicare la soluzione, dopoche il rappresentante delle opposizioni,Fabrizio Dorbolò, aveva emendato labozza di statuto tenendo conto delle ri-chieste delle organizzazioni più rappre-sentative della comunità slovena, laConfederazione delle organizzazionislovene (Sso) e l’Unione culturale eco-nomica slovena (Skgz). I loro presidentiprovinciali, Giorgio Banchig e LuigiaNegro, come anticipato dal Dom già a fi-ne luglio, avevano scritto ai componentidelle assemblee delle Unioni montanedel Natisone, del Torre e del Canal delFerro-Valcanale nonché all’assessoreregionale alle Autonomie locali, Elio DeAnna, esortandoli a evidenziare negli

� Secondo Mario Zufferli l’accordopreliminare positivo è statoraggiunto. Ma Giuseppe Sibau frena

Identità slovena nello statuto?C’è maretta nell’Unione del Natisone

IL NUOVO ENTE SOVRACOMUNALE sta approntando lo statuto. Grande dinamismo dell’amministrazione di Drenchia

� J. H.

statuti in fase di redazione l’identità slo-vena del territorio, adottando la denomi-nazione bilingue. Il documento è statoesposto dettagliatamente dai rappresen-tanti di Sso e Skgz anche in un confron-to con gli amministratori di centrosini-stra dell’Unione del Natisone, tenutosilo scorso 4 settembre, prima della riu-nione dei sindaci e del rappresentantedelle opposizioni per la stesura dello sta-tuto che ha avuto luogo a San Pietro,nella sede della Comunità montana, ve-nerdì 7 settembre.

«Nel corso del dibattito dell’ultimariunione (26 luglio) – si legge nel pro-memoria per la seduta scritto dall’am-ministrazione di Drenchia – si è da subi-to evidenziato che l’argomento più dif-ficoltoso da affrontare per la stesura del-lo statuto riguarda l’aspetto collegato al-la comunità slovena del territorio. Al fi-ne di evitare ulteriori perdite di tempo sipropone di attenersi alle disposizioni le-gislative in vigore vale a dire la Legge482/1999, la Legge n. 38/2001, la LeggeRegionale n. 26/2007 ed il decreto delPresidente della repubblica 12.09.2007(Tabella comuni nei quali si applicanole misure di tutela della minoranza lin-guistica slovena). Questi strumenti legi-

�� »Puojmo na Œtajersko gledat, kaj dela-jo,« pravi poznana piesam. Sada pa vsiemtistim, ki so radoviedni, kakuo na Œtajer-skem bandimajo in napravljajo dobro vi-no, ponuja pravo parlo¡nost druœtvo Sre-brna kaplja, ki je parpravla izlet v miestaPtuj in Maribor v nediejo 30. œetemberja.Tele je program: ob 6. odhod iz Œpietra(pred kamunam), ob 8.30 kava na avtocie-sti, ob 11. v Mariboru targateu (bandima)te narbuj stare tarte (vinjike) na svietu; ob13. kosilo; ob 15. ogled Ptuja; ob 17.odhod pruoti domu s parhodam okuole22. ure. Vse kupe koœta 45 evru. Rezerva-cije sparjemajo do 22. œetemberja na pa-tronatu Inac v #edadu (telefon 0432703119).

� � Le linee telefoniche vanno spesso intilt a Pulfero. Lo denuncia il sindaco, Pier-giorgio Domenis, che ha raccolto moltesegnalazioni da parte della popolazione eha scritto una lettera di protesta a Tele-com. «Il problema delle reti Telecom èmolto serio – dice Domenis –; le connes-sioni non funzionano con costanza e perogni minimo inconveniente, da un tem-porale a un vento forte, la rete collassa». Idisagi riguardano anche l’ufficio postale:«Gli sportelli non sono più in grado di ero-gare servizi e persino la stazione dei cara-binieri non è più in grado di operare al me-glio: ormai oggi tutto funziona per via te-lematica e se le connessioni non reggononon è possibile operare. La questione –spiega il sindaco – colpisce sopratutto lepersone anziane che scendono a valle persbrigare le loro incombenze e si trovanocostrette a tornare indietro quando le retitelefoniche non vanno. Ciò con tutte ledifficoltà del caso: si tratta, molto spesso,infatti, di uomini e di donne senza licenzadi guida, o troppo anziane per poter con-durre un veicolo».

� � Se la zona franca si farà, questa deveinteressare tutti i comuni della fascia con-finaria. È la posizione espressa dal Comu-ne di Drenchia ai componenti l’assembleadella nascente Unione montana del Nati-sone. «Nella riunione del 26 luglio – silegge nel promemoria letto il 7 settembre– si è affrontato anche l’argomento “Zonafranca”. Si concorda sull’indicazione diPiergiorgio Domenis (sindaco di Pulfero,ndr) quale referente per tutto il territoriodell’argomento “Zona franca”. Si eviden-zia che è necessario seguire attentamentel’iter della questione (a metà agosto il sin-daco di Tarvisio ha incontrato il ministrodella Cooperazione internazionale, Ric-cardi). Il coinvolgimento deve riguardaretutti i comuni delle Valli del Natisone. Perquanto riguarda il disegno di legge(S.2255 – XVI legislatura), a firma dei se-natori Giulio Camber e Vanni Lenna, de-nominato “Istituzione di zone franchenelle aree di confine con la Repubblica diSlovenia e la Repubblica di Austria”, siesprime totale contrarietà in quanto lostesso disegno di legge prevede una zonafranca solo per il comune di Cividale delFriuli (oltre ad altri grossi comuni) trala-sciando totalmente il territorio delle Vallidel Natisone».

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke brevibrevi kratke(

Disservizi telefonici,Domenis denuncia

Srebrna kapljagre na Œtajersko

La zona francaincluda la Slavia

8 stran 15. septembra 2012IZ NAŒIH DOLIN

� P. T.

dom

NELLA FRAZIONE DI FAEDIS l’ex canonica è stata trasformata in un centro comunitario a servizio di tutta la popolazione

«Dom skupnosti» inaugurato a CanebolaG

li abitanti di Canebola hanno fe-steggiato insieme l’apertura uf-ficiale della nuova «Casa della

comunità/Dom skupnosti». L’edificio,che sorge nel centro della frazione mon-tana, è stato completamente ristrutturatoe messo a norma con fondi erogati dallaComunità montana del Torre, Natisonee Collio e in parte con fondi attinti dallecasse del Municipio di Faedis.

È stato necessario uno sforzo econo-mico di circa 100 mila euro per trasfor-mare quella che era l’ex canonica delpaese in struttura a servizio delle asso-ciazioni di Canebola. «Questa comunità– ha detto il sindaco, Cristiano Shaurli,durante la cerimonia del taglio del na-stro, tenutasi sabato 8 settembre – è unadelle più vivaci e numerose dei borghimontani delle Valli del Torre e del Nati-sone. Conta più di 80 residenti forte-mente attaccati al loro luogo d’origine.Uomini e donne di ogni età che si dannomolto da fare per mantenere vive le tra-dizioni, organizzando eventi, momentidi aggregazione, incontri culturali e difesta. Per questo abbiamo ritenuto im-

portante mettere loro a disposizione unospazio attrezzato, dignitoso e sicuro chegestiranno per promuovere sempre me-glio le loro iniziative».

La Casa della comunità conta al pianoterra una cucina, stanze per riunioni, iservizi igienici e dà sulla piazza, a pochipassi dalla chiesa. Al piano superiorel’area accoglienza per la notte, con tre

slativi riconoscono, tutelano e proteggo-no la comunità slovena del territorio, an-che riguardo gli aspetti dialettali conl’importante caratteristica di non preve-dere alcun obbligo. Per quanto riguardalo statuto e la denominazione dell’ente sipropone che la stessa sia bilingue comesegue: Unione montana Valli del Natiso-ne – Gorska Unija Nediœke doline».

Quindi Drenchia ha sostenuto la pro-posta di Dorbolò per quanto riguarda ladenominazione dei comuni che, tra l’al-tro, valorizza la forma dialettale e haespresso parere favorevole sulla necessi-tà di dotare il nuovo ente sovracomunaledi stemma e gonfalone. E ha concordatoanche che nella scelta del direttore del-l’Unione nonché dei responsabili degliuffici e dei servizi venga data preferenzaa figure professionali che dimostrino laconoscenza del dialetto o della linguaslovena.

«Si ritiene che questa proposta siaequilibrata – si legge nel documento diDrenchia –. È finalizzata a garantire il re-ciproco rispetto dei diritti per la popola-zione del territorio. Una corretta applica-zione della normativa vigente da partenostra permette di conseguenza di segui-re le indicazioni e raccomandazioni del-la Regione Friuli Venezia Giulia in ma-teria di tutela delle minoranze linguisti-

Mario Zufferli

camere con una decina di posti letto, perchi vuole trascorrere una fine settimanao qualche giorno nella pace e nel verdedella frazione montana.

«Il complesso ospiterà anche una pic-cola biblioteca. L'intervento riveste unaparticolare importanza. Canebola hamantenuto il senso della comunità e del-l'attaccamento al proprio paese che ren-

derà sicuramente viva e funzionale lanuova struttura. All'inaugurazione sonostate invitate autorità italiane e slovene, atestimonianza che non solo i confini so-no definitivamente caduti ma che orapossono diventare straordinarie opportu-nità a partire dai valichi, come quello vi-cino di Robedischis, sempre più fre-quentati», ha sottolineato Shaurli.

La struttura sarà utilizzata dai quattrosodalizi attivi nel borgo: il gruppo AnaCanebola, coordinato dal factotum RinoPatrigh, l’associazione «Chei dal MagoNik», composta da tanti giovani e presie-duta da Fabio Topatigh, la «Monte Joa-nes» e la pro loco «Lipa».

Domenica 9 settembre, in occasionedella «Bandinica», il parroco, don Gian-ni Molinari, ha celebrato la messa ac-compagnata dal coro «Pod lipo» e, nelpomeriggio, la statua della Vergine è sta-ta trasportata in processione per le vie delpaese, accompagnata dalla Banda citta-dina di Cividale. Prossimo appuntamen-to di festa sulle alture di Faedis il 16 set-tembre, a Clap, dalle 10.30.

che del territorio che in più occasioni haevidenziato l’importanza della caratteri-stica quadrilingue (italiana – slovena -tedesca e friulana) determinante per ilmantenimento dell’autonomia e specia-lità».

Per far passare la linea di quanto pre-sentato da Zufferli si sono battuti anche isindaci di Pulfero, Piergiorgio Domenis,e di Savogna, Germano Cendou, oltre aDorbolò. In modo tale è rimasto isolatala posizione estremistica del sindaco diStregna, Mauro Veneto. Questi, infatti,non vuole la denominazione «Gorskaunija» e chiede l’introduzione nello sta-tuto del fantomatico «Natisoniano-Ne-diœko», cioè di uno sgorbio culturale escientifico. «Ma qual è questa lingua?»,gli ha replicato Domenis. «Quella che siparla a Montefosca, quella che parliamoa Rodda o quella che si parla a Tribil?».

Ora però Sibau sembra volerlo rimet-tere in gioco. «Secondo me, lo statutodeve passare all’unanimità, non con unvoto risicato», afferma. Infatti, calcoli al-la mano, col voto ponderato, Drenchia,Grimacco, Pulfero, Savogna e minoran-ze consiliari avrebbero i voti necessari(51,99 per cento) per far passare lo statu-to da soli.

La prossima puntata si scriverà nellariunione di venerdì 14 settembre.

VOTO PONDERATO PER LO STATUTO

UNIONE DEL NATISONE/NEDIŒŒKA UNIJA

Drenchia Dreka 4,10%

Grimacco Garmak 7,74%

Pulfero Podbuniesac 20,02%

San Leonardo Svet Lienart 19,45%

San Pietro al Natisone Œpietar 20,02%

Savogna Sauodnja 10,13%

Stregna Sriednje 8,53%

Opposizioni Opozicije 10,00%

Page 9: DOM

9stran15. septembra 2012 IZ NAŒIH DOLIN

Gorski praznik na varhu Mata-jurja je v nediejo 2. œetembe-rja poteku v svojim zna@ilnimduhu meru in parjateljstva.

»Sre@an sam, kàr vidim sre@ne ljudi,« jev svojim pozdravu reku tolminski pre-fekt ZZddrraavvkkoo LLiikkaarr.

Sre@anje je potekalo tudi v ¡elji, de bivalorizirali velik potencial, ki ga ima telagora. »Donas sam vesela, de sam tle. Œebuj bom vesela, kàr bomo kupe napravi-li in uresni@ili turisti@ni projekt za Mata-jur,« je poudarila kobariœka ¡upanja DDaa--rrjjaa HHaauuppttmmaann. Le tiste pameti je biu tudisauonski œindik GGeerrmmaannoo CCeennddoouu. »Die-lali bomo vsi kupe na italijanski in slo-venski stani brega, de bi naœi ljudje buojœ¡ivieli in na vi@ zapuœ@ali rojstnih kraju,«je jau.

Lietos je 50 liet, odkar so na varhu Ma-tajura po¡egnili v @ast Kristusu Odreœe-niku kapelo. Tuolega se je zmisnuza@asni administrator Gorske skupnostiTer, Nedi¡a in Barda GGiiuusseeppppee SSiibbaauu, kije po@astiu mmssggrr--jjaa.. PPaasskkvvaallaa GGuujjoonnaa ob10. oblietnici smarti, saj je pru ranjik ma-tajurski famoœtar dau pobudo, dau inicia-tivo, de bi zazidali kapelo.

»Msgr. Gujon – nam je poviedu Likar– je biu o@ak Matajurja in se ga bomospomnili, dokjer bomo ¡ivi. On je biu tle60 liet in je skarbeu ne samuo za svojo fa-ro, je skarbeu za cieu teritorij in je pravu,de Matajur muora biti tist prestor, kjer seljudje lepuo zastopijo in bo nimar mier.«

Kapelo na varhu Matajurja je po¡egnuvidenski nadœkof msgr. Giuseppe Zaffo-nato 2. œetemberja 1962. »Videnski@asopis je tekrat pisu, de je Matajur tistdan imeu patriotsko oblieko. Havala Bo-gu pa je tela cierkuca postala simbol me-ru in bratstva med narodi. Siti smo sovra-œtva in vojske,« je poviedu matajurski fa-moœtar gg.. BBoo¡¡oo ZZuuaanneellllaa, v sveti maœi.

Pred 50 lieti pa so bla mra@na lieta Be-ne@ije in je tekla umazana kampanja

� Sauonski œindik Cendou: »Dielali bomovsi kupe na italijanski in slovenskistrani, de bi naœi ljudje buojœ ¡ivieli«

TRADICIONALNI GORSKI PRAZNIK je ob 50. oblietnici kapele poteku v svojim zna@ilnim duhu meru in parjateljstva

� Ezio Gosgnach

� B. P.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

pruoti Slovencam. Kàr so zidali cierku-co, so poskriuœ, de bi na zviedu msgr.Gujon, zakopali v fondo kaman iz starekapele iz lieta 1901, na katerim je biuvklesan slovenski napis Brezmade¡ni.Tuolega se je zmisnu v govoru œindikCendou. Lieta 1996 je Planinska dru¡inaBene@ije popravila karvico in v cierkupostavila ploœ@o z napisom KristusuOdreœeniku in Brezmade¡ni.

Po maœi, ki je bla v treh jezikah – slo-vensko, italijansko in furlansko – in parkateri je pieu zbor Sv. Lienart, sta poz-dravila tudi predstavnik @edajskega CaiPPiieerroo BBooggaa in podpredsednik Planinskedru¡ine JJoo¡¡kkoo CCuuccoovvaazz. »Veseu sam, deso tle kupe predstavniki kamunu z obiehstrani – je jau –. Biu sam tle na varhu tu-di 50 liet odtuod in ¡alostno je, de tudidonaœnji dan nekateri imajo œele v pame-ti sovraœtvo. Naj Matajur zdru¡uje vsenarode v Evropi in zuna nje,« je jau.

Vsakolietni praznik na varhu Matajur-ja so parpravli Gorska skupnost Ter, Ne-di¡a in Brda, Sauonski kamun, Planinskadru¡ina Bene@ije, Cai in pro loko Mata-jur. Predpudnem sta bla pohod iz Gore-njega Barnasa na varh in kolesarska dir-ka (gara z bi@ikleto) iz Œpietra do ko@ePelizzo. Popudan je biu na Lazeh kultur-ni program. Nastopili so Accordion or-chestra 4-8-8-16, zbor Matajur in zborSvet Lienart. Veselo je bluo tudi par ko@iPlaninske dru¡ine Bene@ije Dom na Ma-tajure.

Il «Gruppo speleologico Valli del Na-tisone» nasce ufficialmente il 31 gen-naio del 1995 ed ha per fondatori alcu-

ni tra gli ex aderenti del disciolto «Circo-lo speleo ecologico Valli del Natisone».È iscritto alla Società speleologica italia-na, aderisce alla Federazione speleolo-gica del Friuli Venezia Giulia. Ne fannoparte attiva istruttori di speleologia dellaSsi, di alpinismo del Cai e membri delCorpo nazionale del soccorso alpino espeleologico in tutte le sue specialità,nonché di altre associazioni di volonta-riato e guide speleologiche titolate.

Il Gruppo fa parte della Scuola di spe-leologia di Cividale, che organizza corsidi tecnica speleologica con cadenza an-nuale, fornendo poi agli allievi il suppor-to didattico, tecnico e logistico durantetutto l'arco dell' anno, con frequenti eser-citazioni.

Oltre a questo, l’associazione si occu-pa di tutto ciò che riguarda la ricerca,l’esplorazione, il rilievo e il deposito acatasto di nuove grotte e, già da qualche

IL GRUPPO SPELEOLOGICO VALLI DEL NATISONE opera nel sottosuolo e in superficie fin dal 1995

Grotte, che passione. E nelle Valli non c’è solo Antro

Sre@ni ljudje na varhu MatajurjaKamuni na dielu, de bi rastu turizem

dom

� � FilmVideoMonitor je prireditev, vsklopu katere se ¡e ve@ let v #edadu pred-stavljajo najbolj zanimive slovenske fil-mske produkcije. V letoœnji izdaji so or-ganizirali poseben ve@er v Nediœkih doli-nah z naslovom Bene@ijnema: pregledfilmov v treh etapah, ki se odvija medŒpietrom in Sauodnjo. Vsi filmi v pro-gramu tematizirajo Bene@ijo, izhajajo paiz zelo razli@nih izkuœenj, namenov inpripovednih tehnik. Kot ¡e v prejœnjih le-tih, tudi letos je posebna pozornost na-menjena ponovno odkritim amaterskimfilmom. Potovanje v slikah se je za@elo zdvema ve@eroma, posve@enima video in-tervjujem dokumentarca Cronaca perdu-ta (Izgubljena kronika) iz leta 2011, kate-rega avtorja sta Paolo Comuzzi in An-drea Trangoni. Govor je o ¡ivljenjskihzgodbah starejœih ljudi, ki sta jih avtorjasre@evala v teku enega leta, ki ¡ivijo v do-mu za ostarele v Œpietru. Prvi del doku-mentarca je bil premierno prestavljen v@etrtek 6. septembra v ob@inski dvorani vŒpietru, drugi del filma bo na sporedu pav @etrtek 13. septembra, ob 21. uri, vve@namenski dvorani osnovne œole v Sa-uodnji. V @etrtek 27. septembra, ob 21.uri, v Slovenskem kulturnem centru vŒpietru, bo na vrsti fiction: posebni ve-s te rn z nas lovom Avventura(Pustolovœ@ina), ki so ga pred 40 leti po-sneli na super8 filmski trak dijaki ni¡jesrednje œole v Œpietru. Potovanje se bozaklju@ilo s filmom Alvara Petriciga Pro-stor v tej galaksiji (Un posto in questa ga-lassia, 2011), ki meji na filozofsko raz-pravo in analizira kompleksen odnosmed spominom in podobami.

»Bene@ijnema«v Sauodnji in Œpietru

decennio, anche e soprattutto per quellache può senz’altro definirsi come il piùimportante monumento naturale e stori-co delle Valli, cioè la Grotta di San Gio-vanni d’Antro, cercando anche di dareun supporto a tutte le iniziative tese a va-lorizzare il sito, in quest’ ambito, degnedi nota quelle attuate in questi anni dal-l’amministrazione comunale di Pulfero.Si organizzano a questo scopo varie ini-ziative, come ad esempio periodiche vi-site guidate alla parte non turistica dellagrotta, le quali riscuotono da sempre unvivissimo interesse, dimostrato anchedal gran numero di partecipanti.

Sempre nell' ambito dell'attività con-nessa alle suddette iniziative, fin dall' an-no 2003, con la collaborazione dei colle-ghi degli altri gruppi, gli speleologi valli-giani hanno ripreso e diretto le esplora-zioni della grotta, dando a queste notevo-le impulso e conseguendo risultati estre-mamente incoraggianti; per quanto ri-guarda lo sviluppo planimetrico, daglioriginari 2700 metri si sono ad oggi rag-

giunti i 5400.Dopo più di 10 anni di duro lavoro, sia

in grotta che a tavolino, è stata realizzatadal socio Fabrizio Bosco la monografiacompleta sulla grotta di Antro, compren-dente i rilievi, anche tridimensionali ditutta la parte speleologica finora esplora-ta, e che, a breve tempo, verrà data alle

stampe.Nel 2004 i soci Bruno Pocovaz e Mar-

co Osgnach hanno conseguito la qualifi-ca di Guida speleologica del Friuli Vene-zia Giulia, entrando a far parte dell' omo-nimo Collegio regionale. Notevole an-che l' attività dei soci per quanto riguardamolte altre discipline di natura affine, siaper la parte pratica, sia anche per la partedidattica, anche nell' ambito e/o in colla-borazione con le diverse realtà e associa-zioni presenti sul territorio, come adesempio la Planinska druzina Bene@ije,la sezione e sottosezione del Cai, nellequali la quasi totalità dei soci è tesserata,o come la Scuola di alpinismo di Civida-le del Friuli, nella quale molti soci fannoparte attiva dell' organico istruttori; disci-pline come l'alpinismo su roccia e sughiaccio, lo sci e lo scialpinismo, il tor-rentismo o «kanjoning», nonché l'arram-picata sportiva in falesia, per le quali ilgruppo vanta una vera tradizione, con all'attivo molte belle imprese.

Proga za mountain bikein tekaœko smu@anje

Parvi projekt, de bi na novo zagnali turizem na Matajurju, bi lahko bla@ezkonfinska kro¡na pot vesako 1500 metru, po ciesti iz parve svetov-ne vojske, ki bi slu¡ila za gorsko kolesarjenje (mountain bike) in pozi-

me za tekaœko smu@anje (fondo), saj na tisti viœini pade nimar snieg.Tele pameti je sauonski œindik GGeerrmmaannoo CCeennddoouu. »Smo ¡e imieli parve sti-

ke s podbunieœkim in kobariœkim kamunam, de bi kupe dielali. Ideja je obno-vit straro ciesto, ki ve¡e vasi od Livka do Matajurja,« nam je poviedu.

»Matajur je velikega pomiena takuo za nas na posoœki strani, kakor za naœebeneœke parjatelje – nam je potardila kobariœka ¡upanja DDaarrjjaa HHaauuppttmmaann –.Puno se je ¡e guorilo o razvoju Matajurja, o ureditvi kolesarske poti in tekaœ-kih prog o zimskih in polietnih œportah, ki bi se jih dalo tle nardit. Besied jebluo ¡e zadosti in mislim, de je parœu cajt, kàr se muormo usest, zdru¡it mo@iin resni@no kupe napisati projekte. ˘e nekaj krat sam se poguarjala z mojimiparjatelji beneœkimi ¡upani. Ciesta, od katere se guori, je ¡e nareta. Nie triebapuno sudu. Bi bluo trieba samuo povezati dve strani kupe, de rata krog in je ¡ekolesarska proga, pozime smu@arska. Samuo za@eti je treba. Mislim, de dobravolja je. Vsi smo navduœeni nad tem, de zdru¡imo mo@i, de kupe dielamo na-prej. Lepo se zastopimo in jest na vidim nobenih ovir. Pa upam, de bi resni@nokmalu parœli do adnega konkretnega cilja.«

Kje pa uœafati potriebni denar? »V naslednji razvojni perspektivi lieta2014-2020 bo Europska unija podperjala prù projekte vi@ ob@in. Tle smo Ko-barid, Sauodnja in Podbuniesec. Vsi kupe si ¡elimo, de bi ustvarli resni@nonieko dobro navezo. Mislim, de tudi do denarja bomo lahko parœli, @e bomozdru¡ili mo@i.«

Idejo o kolesarski in smu@arski progi na Matajurju je parvi dau tolminskiprefekt ZZddrraavvkkoo LLiikkaarr, ki zelo dobro pozna telo goro na vsaki strani.

»O teli iniciativi ¡e vie tudi regionalna odbornica za turizem Federica Se-ganti. Poviedali so mi, de je pokazala velik intereœ – nam je jau –. Matajur jeadna velika bogatija na obieh straneh. Na slovenski strani imamo cieste, ima-mo mulatiere, imamo tudi tri planine, kjer se paœe ¡vina. Glih takuo bi morlobit tudi na italijanski strani, de bi puno turistu parvabili poliete in pozime. Sa-muo tela je prihodnost Matajurja.«

� � Quest’estate i sindaci della Comunitàmontana del Torre Natisone e Collio, e unrappresentante del consorzio «DolceNord Est» si sono riuniti a San Pietro alNatisone per trovare una soluzione alcomparto turistico che permetta il ricono-scimento da parte dell’Agenzia TurismoFvg, quindi, di conseguenza, la possibilitàdi usufruire dei benefici e finanziamentiregionali. La Comunità montana ha orga-nizzato diversi incontri allo scopo di veri-ficare le problematiche del settore, la fatti-bilità e la condivisione di un progetto chepromuova le potenzialità turistiche diun’area vasta: Valli del Torre, dove giàopera il consorzio «Dolce Nord Est», Val-li del Natisone e Cividale del Friuli. Ilcoinvolgimento del territorio sloveno èstato accolto da tutti positivamente. «So-no emerse diverse necessità – spiegal’amministratore temporaneo della Co-munità montana del Torre, Natisone eCollio, Giuseppe Sibau –: quella, adesempio, che ogni area si doti di una strut-tura quale punto di riferimento per il turi-sta, come già avviene nelle Valli del Tor-re». Tra gli altri obiettivi da raggiungere, èemersa la necessità di creare una strutturaunica che omogeneizzi le proposte dellediverse aree e di un gruppo di lavoro com-posto da 2 o 3 referenti individuati perogni area, che poi si confrontino con glialtri amministratori. «Indispensabile ilrapporto paritario tra tutti i soggetti coin-volti come base di partenza del nuovo or-ganismo – dice Sibau –. Ogni ambito ela-borerà un proprio pacchetto riguardo aisuoi siti di interesse turistico, col coinvol-gimento degli enti pubblici e dei privati».

Turismo per Slavia, Cividale e Poso@je

Page 10: DOM

10 stran 15. septembra 2012TERSKE DOLINE

Il museo etnografico di Lusevera/Bar-do «è la materializzazione del nostropassato, spirituale e materiale: testimo-

nianze che cerchiamo di non perdere e acui ci sentiamo fortemente legati».

Così il parroco, don Renzo Calligaro,nella sua omelia, domenica 2 settembre,durante la messa celebrata in sloveno,friulano e italiano prima del taglio del na-stro della rinnovata «Muzejska zbirka»del paese. «Se perdiamo la nostra cultura,la lingua, la nostra storia, il passato – hasottolineato –, allora perdiamo l’anima ea quel punto non si torna più indietro.L’inaugurazione del museo, tutti insie-me, è un segno importante: rappresentaconcretamente la volontà della popola-zione di continuare a crescere nel rispettodelle sue radici, in una terra che sta diven-tando sempre più ultima».

È stato ancora don Calligaro che, dopoi discorsi ufficiali e di presentazione deglispazi espositivi, cerimonia accompagna-ta come la messa dai canti del coro «Gal-lus» di Kranj, ha benedetto l’edificio,

IN ALTA VAL TORRE è stato messo definitivamente in sicurezza il percorso dalla statale di Uccea a Villanova delle Grotte

«Se perdiamo il passato, perdiamo la nostra anima»

Strade comunali, ora Lusevera ridementre la vicina Taipana piange

� Paola Treppo

� P. T.

INTENSA OMELIA DI DON RENZO CALLIGARO per l’inaugurazione del rinnovato museo etnografico di Lusevera/Bardo

Most na Nadiœi/Ponte Vittorio povezuje tipajski kamun s Slovenijo

Lavori pubblici in corso tra Luseve-ra e Taipana in estate. In Alta Valdel Torre, dopo tanti anni d’attesa,è stata definitivamente messa in si-

curezza la via che conduce dalla statale «diUccea» alla frazione di Villanova delleGrotte.

Sfruttando un contributo messo a dispo-sizione dalla Comunità Montana del Tor-re, Natisone e Collio, la carreggiata è stataasfaltata per un tratto di circa quattro chilo-metri.«Si tratta di un intervento fortemen-te voluto dall’amministrazione municipa-le - spiega il sindaco di Lusevera/Bardo,Guido Marchiol - e da tempo sollecitatodalla popolazione residente, in particolaredal Gruppo lavoratori-esploratori delleGrotte di Villanova. La porzione di stradapubblica rimessa a nuovo conduce, infatti,da Tarcento all’area delle cavità ed è im-

� Un cedimento della carreggiataha portato alla chiusura della viada Prossenicco a Ponte Vittorio

Non è comune trovare una famiglia tanto numerosa e affiatata, unita dagli stessiobiettivi: valorizzare il territorio natio, farlo conoscere , rispettare la tradizionelocale e crescere, insieme, a livello personale e affettivo, stando uno accanto al-

l’altro, nel rispetto delle capacità e disponibilità di ognuno. È la storia della famigliaCerno e Molaro, di Pradielis di Lusevera, che dal 14 agosto scorso gestisce l’albergotrattoria «Ai Ciclamini» di Tanamea, un complesso per anni «spaccato» a metà tra po-lo accoglienza e area informativa del Parco naturale regionale delle Prealpi Giulie. Og-gi la struttura, di proprietà del Comune di Lusevera, per volontà della stessa ammini-strazione comunale e dell’Ente parco, sarà portata avanti da un unico soggetto, al mo-mento rappresentato da Giada Molaro, 32 anni, una volenterosa giovane dell’Alta Valdel Torre, laureata in economia e gestione dei servizi turistici.

Giada ha trascorso sette anni all’estero maturando una vasta e importante esperien-za nel settore: per 5 anni ha lavorato a Parigi e, di recente, ha scelto di tornare nella suaterra per cercare di realizzare il suo sogno nel cassetto: lavorare insieme alla famiglia efare qualcosa di importante per promuovere la terra cui si sente, intimamente, di appar-tenere. «Tra breve - spiega seduta a un tavolino del locale - creeremo una nuova socie-tà per la conduzione del centro. Ne faranno parte le mie tre sorelle e mia madre».

Cinque donne, quindi, tutte giovani e determinate: Morena, 26 anni, da poco mam-ma, laureata in psicologia dello sviluppo e dell’educazione, che ha frequentato ancheun corso per la terapia della riabilitazione da fare con gli asini; Camilla, di 21 anni, di-ploma conseguito presso un istituto alberghiero, già impegnata da tempo nelle stagio-

ni balneari lignanesi; Veronika, la più giovane, di 16 anni; la mamma delle quattro so-relle, Mara Cerno, che si dà da fare da sempre per promuovere l’aggregazione e lo svi-luppo culturale in Alta Val del Torre. Non entrerà in società, ma darà una mano, suomarito, Giordano Molaro, attivo a Lusevera con un’impresa di utilizzazioni boschive.«È lui – spiega Giada – che da metà agosto ha dato avvio a una vasta pulizia tutto in-torno del centro, affinché si presenti nelle migliori condizioni. Abbiamo tanti progettiche vogliamo portare avanti insieme: la terapia con gli animali, la cucina tradizionalecon i piatti tipici della zona, tutta fatta in casa dal primo al dolce, le ciaspolate notturnee lo sfruttamento ottimale della pista di sci da fondo, gli incontri a tema e tanto altro».

«Ai Ciclamini» dispone anche di una sala congressi e 38 posti letto tra i locali dellatrattoria e quelli della foresteria. L’infopoint del Parco si è spostato dagli spazi retro-stanti al vano centrale che ospita il banco bar, con maggiore facilità di accesso. (p. t.)

Ciclamini per 5 donne

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

portante per un ottimale accesso al polo tu-ristico. Per realizzare le opere, è vero, è sta-to necessario chiudere temporaneamenteal traffico la via ma si è trattato di appena 5giorni. L’asfaltatura è stata fatta in estate eciò può aver creato difficoltà di accesso al-le grotte ma è anche vero che, da adesso inpoi, non ci sarà più alcun problema. Ricor-do, inoltre, che per arrivare alle splendidecavità, esiste anche una strada alternativa,che parte da Chialminis di Nimis, peraltrodi grande interesse naturalistico. Ringraziocomunque il Gelgv, il suo staff e il suo pre-sidente per l’ottimo lavoro di promozionee gestione di questo affascinante mondoipogeo che attira ogni anno migliaia di visi-tatori in Alta Val Torre. Un grazie partico-lare per le opere sulla via all’architettoCampestrini della Comunità Montana chesi è dato molto da fare per la buona riuscitadei lavori, e a Giuseppe Sibau, amministra-tore temporaneo».

dom

� � Per la prima volta, nella lunga storiadel raduno degli alpini sul monte Berna-dia, sopra Tarcento, hanno preso parte,con invito ufficiale, gli amici della vicinaRepubblica di Slovenia. Lo scorso 2 set-tembre, infatti, innanzi al monumento Fa-ro, simbolo della fratellanza, eretto a me-moria dei caduti di tutte le guerre e comesimbolo di pace tra le nazioni, si sono in-contrati gli amministratori regionali, pro-vinciali e comunali del Friuli VeneziaGiulia e dei paesi contermini della Slove-nia, tra cui i rappresentanti del Comune diBovec, paese gemellato da qualche annocon Tarcento. Alla festa alpina anche rap-presentanze dei Comuni confinari e ge-mellati dell’Austria.

� � Si chiude nel nome dell’internaziona-lità la stagione 2012 dei pellegrinaggi esti-vi alla Madone de Sesule di Porzûs di At-timis. Per scelta lungimirante di don Vitto-rino Ghenda, rettore del Santuario, dettatada motivi storici e dalla volontà di creareuno stretto legame coi fedeli della vicinaSlovenia, le celebrazioni di quest’estatehanno compreso, per la prima volta, mes-se e incontri in lingua slovena, con stampadi un santino tradotto per i pellegrini slo-veni. Un segno di grande apertura, natoanche dal riconoscimento di un fatto stori-co: la Vergine, quando apparve alla giova-ne veggente, Teresa Dush, si rivolse neldialetto sloveno locale.

� � Nimis e Tarcento uniti in una festa sen-za confini l’1 e il 2 settembre scorsi. Accan-to al tradizionale «Festival dei cuori», cheporta ogni anno nella Perla del Friuli colori,musica e sorrisi di tutti i popoli del mondo,quest’anno si è rinnovato anche l’«Incontrointernazionale dell’amicizia», giunto allasua 8ª edizione. Hanno partecipato i danze-rini sloveni della «Folklorna skupina Ka-jer» di Bu@e@ovci - Kri¡evci pri Ljutomeru,con i loro costumi tipici e un’orchestra perla musica suonata dal vivo. Con loro ancheballerini greci, siciliani, lombardi e friulani.La festa è stata organizzata da «Lis Ziran-dulis» di Nimis sotto la direzione artistica diMariagrazia Mattiussi.

Anche dalla Sloveniaal raduno degli alpini

Problema ancora da risolvere, invece, aTaipana, sul tratto che va da Ponte Vittorio– punto di contatto con la Slovenia - fino aProssenicco. Il cedimento di un versantecausa non poche preoccupazioni all’am-ministrazione comunale che, per tutelare lapubblica incolumità, ha deciso di chiuderela via al traffico.

«Il monitoraggio è costante - dice il sin-daco, Elio Berra - attendiamo l’arrivo delleprecipitazioni di fine estate per capire

Chiusa la stagionedei pellegrinaggi

Folklore slovenoa Nimis e Tarcento

struttura che ospita, in quattro stanze alprimo piano, centinaia di oggetti perfetta-mente restaurati gratuitamente dal «Go-riœki muzej Kromberk» di Nova Gorica.Dalla stanza dedicata alla lavorazione etrasformazione del latte, a quella incen-trata sui mestieri nei campi, alla tessitura,al taglio della legna, fino a un intimo spa-zio centrato sulla fede e religiosità dellacomunità. E ancora ferri da stiro, imma-gini d’epoca e scritti della Lusevera di un

quanto grave sia la situazione, per procede-re poi con gli interventi più adeguati. Losmottamento, silente e costante, si è verifi-cato in un punto già in passato dimostrato-si vulnerabile».

Se la frana si rivelerà meno pericolosadel previsto, la giunta Berra, unitamente aitecnici della Protezione civile regionale,valuterà la possibilità di riaprire il tratto altraffico veicolare ma a senso unico di mar-cia alternato.

tempo.Un gioiello, lo spazio espositivo, che

presto sarà messo in rete insieme agli altrimusei etnografici di confine, grazie a unprogetto europeo di cooperazione tran-sfrontaliera. Una storia, quella del suo re-cupero, come hanno spiegato GuglielmoCerno, presidente del Center za kulturneraziskave/Centro ricerche culturali, e laprofessoressa di storia dell’arte MilenaKo¡uh, che ha preso avvio già nel 1973.

Per il Comune era presente l’assessoreLuca Balzarotti, per l’Istituto culturalesloveno la presidente, Bruna Dorbolò,mentre per il «Goriœki muzej Kromberk»c’era il direttore, Andrej Malni@. «È statoun vero piacere per noi aiutare la comuni-tà dell’Alta Val Torre nel recupero diquesti preziosi oggetti. Una testimonian-za che ha grande valore».

Page 11: DOM

11stran15. septembra 2012 REZIJA/KANALSKA DOLINA

Na Trbi¡u je 28. avgusta de¡el-na dru¡ba Fvg Strade uradnozaupala gradnjo novega mo-stu na potoku Trebi¡a (rio

Bartolo) podjetju Cimenti iz vasi Ova-ro v Karniji. Slovesnosti so se udele¡ilitudi de¡elni odbornik za infrastruktureRiccardo Riccardi, trbiœki ¡upan Rena-to Carlantoni, de¡elni svetnik FrancoBaritussio in predsednik dru¡be FvgStrade Giorgo Santuz.

V mesecih pred za@etkom zime bopodjetje poskrbelo za dela, ki so po-trebna pred ureditvijo gradbiœ@a, in po-trebno nadomestno pot. Gradbena delase bodo za@ela œe pred pomladjo 2013,tako da bo novi most predvidoma do-kon@an pred poletjem naslednjega leta.

Po Riccardijevih izjavah, gradnjamostu dokazuje, da de¡ela Furlanija Ju-lijska krajina posve@a pozornost bodisive@jim bodisi manjœim gradbenim de-lom, ker ravno s slednjimi postanejocestne povezave bolj sodobne in varne.Za most @ez potok Trebi¡a bodo pora-bili 700.000 evrov.

Mappa del XVIII secolo.

Tarbi¡, novi most na potoku Trebi¡abo stal œe pred naslednjim poletjem

DRU˘BA »FVG STRADE« je podietju Cimenti izro@ila gradnjo objekta na povezavi med cestama za Slovenijo in Avstrijo

Tutti gli storici concordano sul fattoche a, partire dal VII secolo, anchenella Val Resia, si insediarono sta-

bilmente da popolazioni di origine slava epiù precisamente dagli «slavi alpini» o slo-veni. Ma bisogna attendere il XVI secoloper avere notizie dei due castelli o «giro-ni», come appunto vengono chiamati dalValvasone di Maniago che, in occasionedella nomina ad abate commendatario diMoggio di San Carlo Borromeo, predispo-se una mappa corredata di una relazione ri-guardante tutto il territorio dell’abbazia.

Eccone, dunque, la puntuale descrizio-ne: «E nel canale di Resia trovasi un altroPasso verso levante che dalla Porta di Plez-zo… si arriva a Risiutta nella strada prin-cipale per pedoni e cavalli solamente, dovevicino a Stolovizza ed a S. Giorgio appari-scono ancora i vestigj di due Gironi edifi-cati per custodia di quel passo». Le duestrutture fortificate erano state costruite,quindi, per vigilare i percorsi che, attraver-so le selle del Monte Guarda e di Carnizza,portano alla valle dell’Isonzo. La primaopera fortificata analizzata è situata su un

DOCUMENTI DEL XVI SECOLO testimoniano la presenza di fortezze a Stolvizza-«ta na (g)Rado» e S. Giorgio-«Gra@iœæe»

Due castelli smentiscono l’isolamento di Resia

Kot smo v Domu poro@ali ¡e mesecajanuarja letos, se most na Trebi¡i naha-ja proti vzhodu s Trbi¡a, ob povezavi zdr¡avno cesto œt. 13 »Pontebbana« – kipelje proti Avstriji – in dr¡avno cestoœt. 54 »del Friuli« – ki pelje proti Slo-veniji. Ravno zaradi tega je promet namostu zelo gost.

Obstoje@i most na Trebi¡i so zgradi-li med œtiridesetimi in petdesetimi letiprejœnjega stoletja in je mo@no potre-boval obnovitvena dela – predvsemzaradi hudih klimatskih razmer na temobmo@ju, ki so ga hudo poœkodovale.Na@rt predvideva, da bodo v celoti po-ruœili stari most. Pri tem bodo poskuœa-l i @ imbo l j oh ran i t i po lo¡a j ¡eobstoje@ih cevi.

Novi most bo dolg 8,45 metrov.Ohranili bodo sedanjo traso ceste in œi-rino cestiœ@a, ki bo merila 6,12 metrov.Ob cestiœ@u bodo zgradili tudi nabre¡ijoziroma bankini (0,74 m) in plo@nika(1,38 m), tako da bo novi most œirœi vprimerjavi s starim.

Med obnovo bo obvoz potekal poulicah Alighieri, Cadorna, Manzoni inPriesnig.

rilievo a nord dell'abitato di Solbica/Stol-vizza ad un'altitudine di circa 1000 metri.Il luogo è denominato «ta-na (g)Rado»che corrisponde al sostantivo della linguaslovena «grad» (castello, fortificazione).In cima a questa altura si trovano le traccedi una costruzione che, secondo alcunefonti locali, era un monastero di frati. An-che alcune fonti documentarie del XVIIsecolo conservate presso l'archivio storicocomunale di Resia per questo luogo ripor-tano la dicitura «demora fissa de frari».

I frati in questione erano quelli della po-tente abbazia mosacense di San Gallo. Imonaci di Moggio, come ampiamente do-cumentato, detennero la cura spirituale etemporale di Resia per secoli con la loropresenza stabile in valle fino al 1400.

Il secondo apprestamento difensivopreso in esame è una modesta altura pres-so Bila/San Giorgio designato con il topo-nimo «Gra@iœæe». Anche questo nomecorrisponde al sostantivo sloveno «gra-diœ@e». Questo luogo è noto per il fatto cheun tempo in questo sito avveniva la fase fi-nale del pust/carnevale ovvero veniva � Sandro Quaglia

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� Luciano Lister

dom

� � Ci vorrà ancora una decina di giorniprima che i versanti a monte e a valle del-la strada fra Coccau Alto/Gornja Kokovaa Coccau Basso/Spodnja Kokova venga-no messi in sicurezza. A seguito della ca-duta di massi avvenuta nella notte dell’1settembre, i tecnici della Protezione civileregionale hanno effettuato un sopralluogocon i colleghi comunali e col vicesindacodi Tarvisio/Trbi¡ Renzo Zanette. L’asses-sore regionale alla Protezione civile, Lu-ca Ciriani, ha fatto sapere che sarà la Pro-tezione civile ad occuparsi della risiste-mazione, mettendo sul piatto 25.000 eu-ro. Limitatamente al tratto tra l’imboccodella pista ciclabile e la curva nei pressidella segheria Martinz, la strada resteràchiusa fino al 20 settembre circa. Gli in-terventi prevedono sia la rimozione delmateriale a rischio di caduta sui versantisopra la strada, sia il posizionamento di unsistema di reti paramassi. Si interverràinoltre sul versante a valle, in corrispon-denza di alcuni segni di cedimento dellacarreggiata, risistemando i canali di scolo.

� � Fino al 14 ottobre è aperta nel munici-pio di Pontebba/Tablja la mostra «Lagrande guerra in un paese di confine».Promossa dal Comune in collaborazionecon il Museo etnografico di Malborghet-to/Naborjet e col sostegno dell’assessora-to regionale alla Cultura, la mostra si inse-risce nell’ambito delle iniziative in vistadel centenario dello scoppio della primaguerra mondiale. Le immagini provengo-no dagli archivi del museo di Malborghet-to e del Landesarchiv di Klagenfurt, non-ché da collezioni private. La mostra è vi-sitabile da lunedì a venerdì tra le 9 e le 18,sabato e domenica tra le 9 e le 20.

To jë bilu tu-w lëtë 1338, 21 fa-vrarja, ko na prïdna roka jë bila

napïsala kej od mlïna tu-w Barmanëtu-w lïbrinu Regesti bianchi. Nan tonin pla¡a mïslit, da du vi kaku isa ro-ka po@asu anu po@asu jë napïœala isö,itadej ka malu jeh so znali pïœat. Ma-lu sa jë pïœalu anu köj te wridne rë@iso se napiœüwale.

Za wöjo isagä sa mörë lehku mï-slit, da te pärvi mlen tu-w Reziji tomara bi bil te mlen ti tu-w Barmanë.Itadej isi mlen an mël dvi köli, ka tognüwalu dvi piæe za mlët anu no sjë-jo, ito blïzu. Mlen jë dëlal karjë nih litanu jë pomagala ta prawa barmana-wa wöda.

Tu-w lëtu 1911, ko jë se nardila@entral, mlïnu jë zmanæala wöda,karjë wode. #en@e wode isi mlenpo@asu jë injäl dëlat anu tu-w lëtu1984 ni so ga walili za naredit te növimust. Neœnji din ka sa mörë wsë na-pïsat, nan ostajë malu za napïsat odisaga mlïna: köj sidïn od hïœe od mlï-narja.

Si pumïslit injän itö ka jë ostalu odmlïna to ni na di nikar ma æi bomo sespomanüli, da kaku köli so hudïliökul, da kaku muka anu lis to löpu dï-halu, to nan ni bo te¡ku kapet ito ro-ko, ka 21 din favrarja 1338 po@asu jëitaku löpu napïsala. (s. q.)

Lavori sulla stradadi Coccau

La prima guerra mondiale a Pontebba

bruciato il «babac», il pupazzo che in quel-la frazione personifica il carnevale. Un si-to dunque fortemente simbolico all'internodella comunità.

Come si può notare, questi luogi vengo-no designati con nomi che rilevano la baseslovena «grad e gradiœ@e» nel significatodi fortezza, fortificazione, castello. Comegià detto, possiamo benissimo supporre unloro collegamento già in epoca antica, in-fatti è probabile che la valle dell'Isonzo edil Canal del Ferro fossero collegati già intempi remoti e queste testimonianze ci aiu-tano a capire che la Val Resia, per certiaspetti, non è mai stata una valle isolata,ma un luogo di transito e pertanto soggettoa controlli.

Pärvi mlentu-w Barmanë

� Porabili bodo 700.000 evrov.Med obnovo bo obvoz potekal po ulicahAlighieri, Cadorna, Manzoni in Priesnig

� La loro costruzione avvenne in epoca patriarcale in funzione del collegamentotra Canal del Ferro e Valle dell’Isonzo

L’epoca dell’erezione dei due forti civiene riferita, un secolo più tardi, da un al-tro documento, la relazione del rettore Gi-rolamo Foscarini: «…da Patriarchi…lacostruttione de due forti nel Canal di Resiasopra le ville di S. Giorgio, di Stolvizza, dequali tuttavia se ne conoscono le vesti-gie…». A partire dall’XI secolo lungo lospartiacque del monte Canin correva ilconfine tra Patriarcato e il feudo vescoviledi Bamberga, confine che si mantiene tut-tora tra gli stati italiano e sloveno.

L’erezione dei due forti in epoca patriar-cale ha il suo motivo nella funzione chesvolgevano, ossia di controllo del territorioe della viabilità, pur secondaria, che colle-gava alla valle dell’Isonzo. Va ricordato,anche, che il sistema montuoso del Caninfu più volte conteso a causa della ricchez-za dei pascoli e dei boschi che venivanodati in concessione. La funzione di zonaosmotica e di cerniera della Val Resia tra idue maggiori comprensori vallivi del Fel-la e dell’Isonzo è ribadita alla fine del XVIIsecolo, quando, a causa della diffusionedella peste, vennero creati ulteriori punti dicontrollo, chiamati «restelli»; in Val Resiaerano ubicati lungo i «trozi» che metteva-no in comunicazione con il dominio impe-riale.

L’Unione montana ha giàdefinito il proprio statuto

Lo scorso mese di agosto, l’Unione montana di Valcanale e Canal del Fer-ro ha, per prima in regione, definito il proprio statuto. I sindaci dei sei co-muni interessati – Renato Carlantoni (Tarvisio/Trbi¡), Alessandro

Oman (Malborghetto-Valbruna/Naborjet-Ov@ja vas), Isabella De Monte(Pontebba/Tablja), Gianfranco Sonego (Dogna), Luigi Marcon (Chiusaforte)e Sergio Chinese (Resia/Rezija) – ed il rappresentante delle minoranze consi-liari, Boris Preschern, lavorano già da tempo al documento che definisce ca-ratteristiche e dinamiche alla base della futura Unione. In base alla legge re-gionale 14/2011, con cui si riorganizzano gli enti montani, fra le funzioni de-legate obbligatoriamente figurano: gestione dei rifiuti solidi urbani; sportellounico delle attività produttive; edilizia scolastica e diritto allo studio; servizifinanziari, contabili e tributi; personale; e-government; ufficio espropri; cani-le e macello comprensoriali; servizio affissioni e pubblicità. A ciò vanno ag-giunti la gestione della polizia municipale e le funzioni di valenza sovra-co-munale come politiche energetiche, turismo e le attività culturali e di valoriz-zazione dei beni culturali. I singoli Comuni continueranno ad approvare i pro-pri bilanci per le loro competenze e disporranno di sportelli dell’Imu, patri-monio e finanze.

Il sindaco Carlantoni sottolinea al «Dom» come si sia ritenuto importantefar figurare tra le condivisioni le politiche comunitarie: risulta, infatti, fonda-mentale avere un apposito ufficio, dal momento che la nuova Unione si trove-rà a confinare con Slovenia e Austria. Rispetto alle peculiarità linguistichedella zona lo statuto si mantiene volutamente vago. «Si parla genericamentedi minoranze linguistiche riconosciute: all’interno del territorio dell’Unionedei comuni ci sono quella slovena, quella austriaca e quella friulana. Le abbia-mo ricomprese tutte pur non menzionandole», fa sapere Carlantoni.

Seguirà, ora, la fase due, ossia l’effettiva divisione fra le nuove Unioni deicomuni (dal momento che l’attuale comunità montana riunisce Tarvisiano eGemonese) di beni, finanze, eccetera. Circa il personale bisognerà invece ve-rificare quanti si sposteranno e quanti resteranno.

«Siamo stati bravi a trovare una convergenza – sottolinea il primo cittadinodi Tarvisio – perché è molto difficile che i sindaci lascino a terzi gestioni fino-ra dirette. Questa legge trova condivisione, ma a mio parere la sua applicazio-ne non porterà a risultati molto diversi rispetto al decreto Monti, che prevedel’associazione obbligatoria dei comuni sotto i 5000 abitanti. Ma senza una ri-forma complessiva, che era stata garantita entro il 30 giugno, rischiamo che icomuni di montagna diventino semicomuni, mentre i comuni in pianura resti-no tali e quali. Riteniamo giusto che l’associazione prevista in montagna esi-sta anche in pianura, come prevede anche un documento unitario dell’Anci».

La nuova U’nione, la cui sede centrale è fissata in quella dell’ex comunitàmontana a Pontebba, si estenderà su 716 kmq, con una popolazione di circa10 mila persone. (l. l.)

Page 12: DOM

Slovensko Ministrstvo za gospo-darski razvoj in tehnologijo(Organ upravljanja za evropskestrukturne sklade in Kohezijski

sklad), je izdalo odlo@bo o dodelitvisredstev, s katero omogo@a izgradnjo9,27 kilometra dolgega odseka dvo-smerne kolesarske steze med Solkanomin Plavami, v vrednosti 4,9 mio evrov.Projekt je del dr¡avnega Operativnegaprograma razvoja okoljske in prometneinfrastrukture za obdobje 2007-2013.Sofinanciran bo iz Evropskega sklada zaregionalni razvoj v viœini 3,4 milijonaevrov.

Gre za del, kakih 34 kilometrov dolgekolesarske povezave med Mirnom,Vrtojbo, Novo Gorico in Kanalom. De-nar za prvi odsek, ki bo predvidomazgrajen do konca leta 2014, je bil zagoto-vljen ¡e avgusta. Sodobna kolesarskasteza med Solkanom in Plavami bo meddrugim povezala tudi razvijajo@i se œpor-tni park Solkan s spodnjo Soœko dolino,zato ga bodo zgradili ob pravem @asu, sajse na tem obmo@ju pri@akuje pove@anje

� Kolesarjenjepostaja vse boljturisti@naponudba

Evropska sredstva za kolesarskostezo po dolinah So@e in Nadi¡e

MINISTRSTVO ZA RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO je izdalo odlo@bo za izgradnjo odseka med Solkanom in Plavami

� Miran Miheliå

Vvasi Svino pri Kobaridu se je v @asuod 25. avgusta do 1. septembra odvi-

jala prireditev »Teden kulture Svino Ko-barid« s œtevilnimi prireditvami. Tako jeves teden potekala slikarska kolonija»Ex tempore Svino 2012«, ki so se jeudele¡ili priznani akademski slikarji iztreh dr¡av. Ob 300. obletnici postavitvezvonika pri vaœki cerkvi je bil organizi-ran odmeven koncert meœanega pevske-ga zbora Sv. Anton iz Kobarida, foto-grafske delavnice sta se poleg doma@egaumetniœkega fotografa Bineta Kurin@i@audele¡ila Jose F. Santiago in Esther Prie-go iz Katalonije v Œpaniji, ki sta se pred-

stavila tudi na »Ve@eru Katalonije«. Po-leg tega sta potekali tudi dve tematskipredavanji z diapozitivi na temo »Zahod-na Sahara« in »El Kamino«. Otroci pa soves teden slikali na svojem ex temporu.Prireditve so ves teden ¡ivele z vaœ@ani indrugimi obiskovalci iz Kobarida ter vne-sle nek nov pozitiven odnos do tovrstne-ga dogajanja v okolju. Osrednji dogodekje bilo celotedensko ustvarjanje medna-rodno priznanih akademskih slikarjevJane Dolenc in Franceta Slane iz Slove-nije, Giacinta Jusse iz Bene@ije in Gora-na Mitrovi@a ter Œarka Drin@i@a iz Srbije.Slikarji so v slikovitem okolju gora, ki

obdajajo Kobarid, prelepe So@e in ves@as prisotne ustvarjalne energije ustvarili32 platen. Razstavo je v prisotnosti vsehslikarjev ter œtevilnih ljubiteljev umetno-sti in kulture 31. avgusta 2012 odprla¡upanja Kobarida Darja Hauptman.Razstavljena dela odra¡ajo raznolikostmotivov, stilov, kolorita in razpolo¡enjaavtorjev v @asu in prostoru, hkrati pa jemed njimi, kljub razli@nosti mogo@e poi-skati rde@o nit in nek skupni ustvarjalninaboj, ki je rezultat celotedenskegadru¡enja in ustvarjanja. Skratka vrhun-ska predstavitev slikarskega ustvarjanja,ki je bila obiskovalcem na voljo v prosto-rih Fundacije pot miru do 13. septembra.

VVllaaddiimmiirr DDeejjaann (foto: Mihael Urœi@)

Teden kulture na Svinem

kolesarskega prometa. S tem bo omo-go@eno varnejœe kolesarjenje, izboljœalase bo opremljenost kolesarskegaomre¡ja v dolinah So@e in Nadi¡e; pro-jekt bo prispeval k zagotavljanju pogo-jev za nadaljnji razvoj in ponovnega po-vezovanja turizma in ljudi v regiji. Ko-lesarska povezava med Mirnom, Vrtoj-bo, Soœko in Nadiœko dolino kli@e kkro¡ni kolesarski povezavi med NovoGorico, Nadiœko dolino, Predelom, Ka-nalsko dolino in njej vzporednimi doli-nami ob meji po Bene@iji do Gorice inN. Gorice. V œirœem pogledu je del kole-sarske povezave v notranjost Italije inAvstrije.

Kolesarjenje je primeren in pocenina@in turizma mladih, ki je obenemskladen z energetskim var@evanjem. Tobo œe dodatno pove@alo turisti@no pri-vla@nost obmo@ja. Povezava z osrednjo

� � Sedmo leto je bilo sre@no za Lukatel-ce, s katerimi se zaklju@uje poletje vVol@ah pri Tolminu. Prizoriœ@e v toplihavgustovskih ve@erih o¡ivi v zgodovin-skih predavanjih, razgibajo ga razprave oproblemih sodobnega sveta, o¡ivijo gle-daliœke in filmske podobe, obarvajo gazvoki priznanih glasbenikov in nastopidoma@ih ustvarjalcev. Œtevilo obiskoval-cev se stalno pove@uje – nekoliko tudi pozaslugi odlo@itve organizatorja, Kulturne-ga druœtva Myra Locatelli, da tradicional-no prireditev preplete z iztekom pogovo-rov Ob knjigi ob So@i. Ti potekajo bolj alimanj na istem mestu, publiko pa priva-bljajo z znanimi imeni iz knji¡evnega inznanstvenega sveta. Letos je bila posebnapozornost namenjena knjigam in cd-ju, kiso izœli pri Myri Locatelli, in filmom, prikaterih je druœtvo sodelovalo. Sodelovan-je Krajevne skupnosti in posameznikovter neposrednost gostov ¡e dajejo Luka-telcam posebno mesto med dogodki vSoœki dolini. (z. d.)

� � KUD Krn Dre¡nica je letos ¡e 11. tra-dicionalni delavnici Lepota v lesu in kam-nu nadel novo preobleko. Prireditev se jezgodila zadnji vikend v avgustu in je pote-kala v no@nem @asu, saj so bile vse skul-pture, ki so v desetih letih nastajale na Po-ti miru, prijateljstva in ustvarjalnosti raz-svetljene. Med skulpturami pa so bile po-stavljene video-projekcije z naslovomVojna in mir. Avtorja video-projekcij stamlada umetnika, kipar Vasja Kav@i@ infotograf Jernej Humar. Slavnostno je do-godek otvorila ¡upanja ob@ine Kobarid vpetek, 24. avgusta, ponovitev je bila tudi vsoboto. Prva projekcija je bila pri Lazarje-vem mlinu v Dre¡nici, kjer so se prikazo-vale fotografije obi@ajev, zgodb, ljudi innarave, ki so povezane z dre¡niœkimi va-smi in kako so se le-te spreminjale skozi@as. Ta projekcija je bila uvod v naslednjidve, ki sta bili v nadaljevanju poti na Ko-se@. Avtorja sta ¡elela prikazati boj meddvema poloma, med dobrim in zlim, ki jesestavni del naœih ¡ivljenj in bivanja na-sploh ter kritiko sedanje dru¡be. Osvetlje-ni kipi iz naravnih materialov, na drugistrani pa video-projekcija kot kibernetskiprostor tvorijo na abstraktnem nivoju ce-loto. Izsek iz video-projekcije kot kon@namisel: »Ni u@iteljev in ni u@encev. …Vsismo u@itelji in vsi u@enci. Sprejeti, razu-meti, … pomeni spremeniti se.«

UUrrœœkkaa KKrraannjjcc

� � Evropska komisija je v evropskemuradnem listu objavila registracijo bov-œkega sira. To je ¡e œtirinajsti slovenskiproizvod, registriran pri komisiji. Bovœkisir je danes v prete¡ni meri narejen iz@istega ov@jega mleka, nekateri izdelo-valci pa mu primeœajo do 20 odstotkovkravjega ali kozjega mleka. Ov@je mlekoza proizvodnjo Bovœkega sira je prirejenood avtohtone pasme Bovœka ovca. Regi-stracija proizvoda pri Evropski komisijipomeni, da je ime proizvoda na celotnemobmo@ju EU-ja zaœ@iteno pred ponareja-njem, zlorabami, posnemanjem in drugi-mi praksami, ki potroœnika lahko zavajajoo resni@nem poreklu proizvoda.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke brevibrevi kratke(

V Dre¡nici lepotav lesu in kamnu

Vol@e, knji¡evnostin umetnost

Bovœki sir registriranpri Evropski Uniji

12 stran 15. septembra 2012POSO@JE

� Ivan Cepanec

dom

FESTIVAL OB SOTO#JU SO#E IN TOLMINKE je potekal med 5. in 12. avgustom in imel do 12.000 obiskovalcev na dan

»Metalcamp« je privabil tudi Kitajce in AvstralceM

ed 5. in 12. avgustom letos se jev Tolminu odvijal 9. festivalMetalcamp, ki je v marsikate-

rem pogledu predstavljal eno najboljœihedicij tega festivala.

Festival na soto@ju rek So@e in Tol-minke je namre@ bil razprodan, œtevilkeobiskovalcev pa so se dvignile celo do12.000 ljudi v enem dnevu, kar pomeni,da so dosegli maksimalno kapaciteto.Okrog festivalskega podro@ja so se ta-ko, koder je uzrlo oko, vile mno¡ice œo-torov, iz katerih so se sliœali zvoki zaba-ve, pomeœani z glasno metalsko glasbo.Obiskovalci so priœli od povsod: odJu¡ne Afrike do Kitajske, od Kanade doAvstralije. #eprav je Metalcamp vosnovi slovenski festival, je dele¡ slo-venskih obiskovalcev bil okrog 10 %,tako da je ob slovenœ@ini na Metalcam-pu prevladovala predvsem angleœ@ina.

Metalski ¡ivelj je v œestih dneh lahkou¡ival v hladnem pivu in bogati gostin-ski ponudbi, ki je obsegala vse – od do-

bre doma@e ¡upe in sadja do raznih po-slastic z ¡ara. Pred vro@ino so se obisko-valci skrivali na bo¡anski pla¡i nasoto@ju, ki je gostila marsikatero razgre-to telo. Temperature zraka so namre@ do-segle tudi do vrtoglavih 35 stopinj Celzi-ja, kar pa metalcev in metalk sploh niustavilo, tako da sta So@a in Tolminkapredstavljali reœitev za vse, ki so se hote-li ali le ohladiti ali pa tudi plavati, se po-tapljati, morda tudi veslati. Prostega @asana najdaljœih svetovnih metalskih po@it-nicah pa obiskovalci niso pre¡ivljalizgolj na pla¡i, temve@ tudi v neœtetih tol-minskih gostilnah, marsikoga pa je naizlet povabila s turisti@nimi znamenito-stmi bogata okolica. Znano je, da so vtem @asu skorajda vsi tolminski hostli,hoteli, apartmaji, bungalovi in kampi za-sedeni do zadnjega kvadratnega centi-metra, vrste v @rno oble@enih metalskihturistov pa so se vile iz vseh tolminskihprodajaln ob katerikoli uri dneva.

Seveda pa so se metalci in metalke iz

Slovenijo in Hrvaœko bo œla iz Kobaridain Kranjske gore. Odlo@be o dodelitvisredstev so izdane za vse projekte, njiho-va izvedba pa je ¡e v teku. Direkcija Re-publike Slovenije za ceste, ki je tudi pri-pravila vso dokumentacijo za pridobitevevropskih sredstev za kolesarske projek-te in njih vzdr¡evanje.

Smiselno bi bilo obenem na@rtovatitudi cestni predor Log- Rabelj, da se se-danjo dr¡avno cesto @ez Predel razbre-meni prete¡no za lokalni promet in takoomogo@i po njej prijetnejœe in varnejœekolesarjenje, po drugi strani pa resnejœopovezavo srednje in gornje Soœke dolinez avtocesto pri Trbi¡u, ter tako dotok tu-ristov iz severne in severovzhodne Evro-pe. Iz obmo@ja gospodarskih kriz juga,kmalu ne bo realno pri@akovati kaj dostituristi@nega denarja, ker ga tam enostav-no zmanjkuje.

Mnoœica na Metalcampu

V septembru in oktobru, najlepœihmesecih za pohode, dolina So@e

gosti ¡e @etrti Festival ohodniœtva.Lepote narave in spomenike prete-klosti lahko odkrivate pod vodstvomizkuœenih vodnikov. Festival pohod-niœtva zajema preko dvajset organizi-ranih pohodov primernih tako zadru¡ine, kot tudi za zahtevnejœe ljubi-telje gora. V @asu festivala si lahkoogledate tudi razstave, muzeje, filmeali pa obiœ@ete razna predavanja inprireditve. Dovolj je, da se prijavitein se nau¡ijete lepot doline So@e. Ot-voritev festivala je v petek 21. sep-tembra ob 19.30 na vrtu hotela Hvalav Kobaridu, ko bodo obiskovalci po-leteli preko »modrega planeta« zMatev¡em Lenar@i@em. Zaklju@il pase bo 7. oktobra ob 13.00 na muzejuna prostem Kolovrat z dobrotami tu-risti@ne kmetije Jelenov breg.

#etrti Festivalpohodniœtvav dolini Œo@e

vseh vetrov zbrali predvsem zaradiodli@nih glasbenih zasedb, med katerimiso prednja@ile svetovno znani MachineHead, Amon Amarth, Sabaton, Hatebre-ed, At The Gates, Testament, Hell, Mu-nicipal Waste, Paradise Lost, Dark Fu-

neral in celo Korn. Seveda se je ob tujihimenih predstavila tudi marsikatera slo-venska metal zasedba, kot na primerNoctiferia, Negligence, Eruption, Me-phistophelian, Brezno, Avyen in œe kdo.Glasbena ponudba se je predstavljala nadveh odrih, ki so gostili glasbenike tudipozno v no@, zabava pa se je vedno na-daljevala na pla¡i ob metalskih DJ-ih.Zvok na vseh lokacijah je bil izjemen,prav tako lu@i, vsak nastop je predsta-vljal svojevrsten glasbeni in vizualnispektakel.

Organizatorji festivala pa so letos tudiobjavili novico, da bodo naslednje letoza 10. obletnico predstavili novo podobo– Metalcamp naj bi se namre@ preimeno-val v Metaldays, v ¡e ute@enih sedmihdneh pa bi po bolj prijaznih cenah pred-stavil œe bolj privla@no in predvsem gla-sbeno bolj zanimivo ponudbo. Odvijalse bo v Tolminu med 22. in 29. julijem2013.

Page 13: DOM

13stran15. septembra 2012 ŒPORT

La Valnatisone subito sconfittaTorna in campo il Real Pulfero

NEL CAMPIONATO DI PROMOZIONE la principale squadra calcistica valligiana è stata battuta in trasferta dal Vesna

� P. C.

La Valnatisone ha concluso legare eliminatorie di Coppa Ita-lia dei dilettanti, con una scon-fitta a Manzano, un pareggio a

Buttrio ed una vittoria a Corno di Ro-sazzo con la Virtus. I ragazzi del presi-dente Andrea Specogna domenica 9settembre hanno poi iniziato il lorocammino nel campionato di Promo-zione a Sant’Andrea/Œtandre¡ ospitatidalla locale Vesna. Non si può dire chel'inizio sia stato dei migliori, infatti do-po soli 10' mister Flavio Chiacig ha do-vuto rinunciare per infortunio all'attac-cante sloveno Campolunghi e al punte-ro Pisu.

Al 12’ Cano ha portato in vantaggioi padroni di casa con un colpo di testa.Nella ripresa la squadra valligiana hafatto il gioco, ma non ha avuto grandioccasioni, mentre il Vesna ha avuto unaltro paio di buone occasioni. È finita1-0. La Valnatisone cercherà un pron-to riscatto domenica 16, quando rice-verà il Caporiacco, anch’esso sconfittoall’esordio.

Prenderanno il via sabato 22 settem-bre i campionati Juniores regionali che

vedranno laValnatisone guidata daPietro Dorigo affrontare la trasferta diTolmezzo. Lo stesso giorno a Podpo-lizza di Pulfero il Real ospiterà per lagara di andata della Coppa Regioneamatoriale il Pieris.

Per quanto riguarda il settore giova-

I Pulcini dell’Audace, vincitori del torneo giovanile di Cosizza

Tonino Primosig alza il trofeo I Pulcini della Valnatisone al torneo di Cosizza

nile, l'Audace e la Valnatisone sarannoentrambe al via nei campionati Esor-dienti e Pulcini che dovrebbero iniziarealla fine di settembre.

Nell'attesa del campionato, le duesquadre locali hanno dato saggio dellaloro bravura nel Memorial «Andrea,

dom

Pravlji@no desetletje kobariœkega futsala3311.. AAVVGGUUSSTTAA SSOO SSLLOOVVEESSNNOO OOBBEELLEE˘IILLII UUSSPPEEHHEE DDOOMMAA##EE EEKKIIPPEE OOPPLLAASSTT

Kobarid je bil 31. avgusta pri@a pra-vemu futsal prazniku, saj je tam-kajœnji Klub malega nogometa

Oplast praznoval deseto obletnico svoje-ga delovanja. Klub je ustanovila skupinaœportnih zanesenjakov in v desetih letih jedosegel meteorski vzpon med najboljœefutsal klube v dr¡avi, œe vedno pa temeljina prostovoljnem delu in veliki podporilokalnega okolja.

Deseto obletnico so obele¡ili s slove-snostjo, ki je imela dva dela. Prvi del se jeodvijal v Kulturnem domu, kjer so podeli-l i œ t i r i s imbolne zahvale – vsemnavija@em, prostovoljcem, ki delajo v klu-bu, lokalni skupnosti in sponzorjem. Poskromnih za@etkih je klub ¡e v drugem le-tu svojega obstoja (kot @lan 2. lige) priœeldo finala pokalnega prvenstva Slovenijein nato uspehe œe stopnjeval. #lanska eki-pa KMN Oplast je v sezoni 2009/10 po-stala dr¡avni prvak, osvojila pa je tudi dvanaslova pokalnega prvaka, mlade ekipepa so doslej nabrale 6 naslovov. Kako ne-verjetni uspehi so to, so se mnogi zaveda-li œele, ko je klub nastopal v evropskempokalu prvakov v Bratislavi, kjer se jesre@al z ekipami iz treh evropskih prestol-nic: Lizbone, Bratislave in Skopja.

Slavnostni del praznovanja se je za-klju@il z novostjo v svetu SLO futsala – 30minut dolgim dokumentarnim filmom znaslovom »Kobariœkih deset« ki na zani-miv, atraktiven in na trenutke tudi œaljivna@in predstavi klju@ne akterje in dogodkedesetletne zgodovine kluba. Polna dvora-na nekdanjih in sedanjih igralcev kluba terœtevilnih drugih obiskovalcev, je izdelekpriznanega œportnega novinarja in velike-ga poznavalca futsala Sandija Œkvar@e tersnemalcev oz. monterjev Andreja in Œte-fana Rutarja, sprejela z navduœenjem in

� � Il 48° Rally del Friuli e delle AlpiOrientali si è svolto come di consueto nel-la fantastica cornice delle Valli del Natiso-ne e Torre, con partenza da Cividale saba-to 1 settembre. Le tre prove speciali, da ri-petere due volte ciascuna, erano le classi-che «Subit», «Tribil» e «Trivio», per untotale di 120 km, e hanno decretato la vit-toria del Comasco Paolo Porro su FordFocus Wrc, in coppia con il friulano PaoloCargnelutti. Tra i locali ottimo 23° postodel veterano Franco Codromaz, alle notedel cividalese Massimiliano Cudiz; con laloro piccola 106 Rally sono giunti a Udineprimi di gruppo FN nonché primi di clas-se 1600. In ordine di classifica troviamopoi al numero 30 la coppia formata da Da-vid Komar di Kobarid e Andrea Chiuch diSan Leonardo; nonostante alcuni proble-mi con le gomme patiti durante la gara, ilduo è comunque giunto secondo di classeA5, primo in divisione 1 (riconfermando ilsuccesso del Lavanttal Rally in Austria) equinto assoluti nella classifica di campio-nato sloveno. In 41ª posizione l'oborzeseVeronica Caleca, alle note di FabrizioColja su Peugeot 106 Gti, splendidi terzidi classe FA6. Cinquantesimi i CividalesiDaniele Venica e Denis Piceno, secondidella loro classe e così come nella classifi-ca «Younger Time» della Mitropa Cup,che vede il bravo Daniele al comando incampionato a soli due appuntamenti al ter-mine. Generosa quanto sfortunata parteci-pazione per Matteo Ermen di Cividale e diDenny Quarina di San Pietro al Natisone,giunti al traguardo 66mi su 120 equipagginonostante numerosi guai tecnici. Perquanto riguarda le auto storiche, da segna-lare il 13° posto dell'inossidabile coppiaCorredig-Borghese, in gara con la loro fi-da Bmw 2002. Prossimo appuntamento diuna stagione 2012 agli sgoccioli l'imman-cabile cronoscalata Cividale-Castelmon-te, che sta riscuotendo grandi consensi daipiloti mitteleuropei, data la validità per icampionati sloveno ed austriaco.

LLoorreennzzoo PPaauussssaa

� � Domenica 9 settembre i Giovanissimidel Velo club Cividale Valnatisone/Kole-sarski klub Bene@ija si sono destreggiatibrillantemente sul circuito cittadino di1200 metri della località balneare di Bi-bione, con numerose curve a 90 gradi peri 180 miniciclisti. Fra i nostri c’erano Ja-copo Qualizza, G2; Alex Mattaloni, G4;Nicola Malisani e Alessandro Favia, G5;Alessandro Vignato, Samuele Belgrado eThomas Macorig, G6. Il 9 settembre è sta-ta una giornata importante anche per unaltro appuntamento: «La LeggendAria2012, pedalata d’altri tempi», fra borghi,fiumi e castelli, con partenza e arrivo aOsoppo, alla quale ha partecipato anche lasocietà biancorossa. Il prossimo appunta-mento per i Giovanissimi è domenica 16settembre a Villanova di Prata. Nella foto(da sin.) il direttore sportivo Denis Maco-rig, Nicola Malisani, Thomas Macorig eAlessandro Vignato.

Al Rally del Friuliok Codronaz-Cudiz

KK Bene@ijaa Villanova di Prata

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

Corrado, Gianni», svoltosi la scorsasettimana a Cosizza di S. Leonardo.Hanno acquisito la forma campionato iragazzi guidati da Pecchia, che hannovinto la manifestazione, mentre per larinnovata Valnatisone c'è ancora moltoda lavorare.

Ha chiuso i battenti, sempre nellapiccola frazione di S. Leonardo, la 15ªedizione del torneo Over 40 delle fra-zioni della Valli, che ha impegnato perdue settimane gli amatori valligiani equelli di Livek. Dopo la lunga serie diincontri la squadra di Grimacco, supe-rando la valida antagonista Togliano aicalci di rigore si è aggiudicata il titolo.Nella finale della fascia B giocata traLivek e Oborza, il successo di misura èandato alla formazione slovena, chegrazie al titolo conquistato la prossimaedizione potrà giocare nella fascia su-periore, la A.

A conclusione delle manifestazioni,seguite da un numeroso e competentepubblico ci sono state le premiazioni, el'arrivederci a tutti i protagonisti allaprossima edizione. Da segnalare l'otti-ma organizzazione curata da RemigioCernotta e dai suoi preziosi collabora-tori.

� Il 22 settembreriprendonoanchegli Juniores.Pronti al viaEsordientie Pulcinidi San Pietroe San Leonardo.A Cosizzaha vintoGrimacco

aplavzi celo med samim filmom. Sevedapa so bili œe bolj zanimivi komentarji pokoncu, saj so posnetki na platnu œtevilnimpriklicali v spomin nepozabne trenutke.Kar nekaj rosnih o@i je bilo opaziti pri obi-skovalcih, da o veselih nasmehih niti negovorimo.

V preddverju Kulturnega doma so @lanikluba pripravili tudi prilo¡nostno razstavopokalov in priznanj ter medijskih objav ouspehih kluba, ki so jih œportni poznavalcipoimenovali tudi Kobariœki @ude¡. Sliœatije bilo tudi izjavo, da je »@ude¡ pri Koba-

ridu« v Evropo pripeljal Kobariœki muzej,s Kobariœkim @ude¡em pa se je v Evropouvrstil KMN Oplast.

Veselje se je nato preselilo v œportnodvorano in kasneje v œotor na parkiriœ@upred njo, kjer je bila ¡iva muzika. Klub seje s prilo¡nostno tekmo in darilci na dosto-jen na@in poslovil od treh igralcev, ki sozaklju@ili z aktivnim igranjem – Saœa Le-ban, Bojan Kova@ in Luca Talotti kot prvi(in doslej edini) Italijan, ki je postal slo-venski prvak v futsalu.

Naslednji dan, 1. septembra, pa je klubponovno dokazal svojo organizacijskomo@ – brezhibno so organizirali Dan SLOfutsala, na katerem je cca 150 trenerjev,sodnikov, delegatov in kontrolorjev izve-dlo svoje testiranje, izobra¡evanje in li-cen@ne seminarje pred za@etkom nove se-zone. Uvod vanjo je predstavljala tekmaza superpokal med KMN Oplast in FC Li-tijo, ki jo je slednja dobila s 5 : 2 in s tempokazala dobro formo pred tekmami vevropskem pokalu, ki jo (kot lanskega slo-venskega prvaka) @akajo ¡e ta teden.

KMN Oplast je torej dostojno obele¡ilsvojo desetletnico, pozitivna energija, kijo je bilo mo@ @utiti ves @as prireditve, panapoveduje, da to ni bila zadnja obletnica.

Page 14: DOM

Unediejo, kàr je Van@i@ ku usi ho-du u Kravar h maœ’ an h ¡egnu,za nas otroke je bluo naobarnoga preletiet, kier, @e je mù, nas

nie ku zajeu s palco. Mene me je klicu»œiencjato prolungato«.

Usaka dru¡ina je tistih cajtu redila ¡vinoan mi, Zad tih, smo muoral’ hodit le po pot,ki jo je prehodu Van@i@, de bi krave napa-jal’ par koritu. Kàr so se najedle, smo jih miotroc’ uozil’ napajat an je vi@ krat ratalo, desmo se uœafal’ kupe z njin par korritu. ej-ne krave je bluo te¡kuo parda¡at, kier so si-lile h koritu. Pa takuo k’ so se parbli¡ale huodi »juœke«, Van@i@ jin nie ku dau s œkor-jo po nuosu, kier nie pustu, de bi druge kra-ve pile, dokier se nieso njega mernuo na-pojile. #e je uœafu druge krave ¡e par kori-te, jih je zvestuo naœuorku an pro@ zagnu.

‘An dan naœa Bi¡a ga je videla pred sabogor po klancu. Brez, de bi jo ist mù udar¡at,ga je za@ela lovit po vasi. Mislu san, de gapopeœta an ubije. Lovila ga je celuo gor poœtengah pred Tama¡ovih an ga potiskalagu urata. Bruozar nan, de nie ratalanesre@a. Vi@ ku kajœan pa je jau, de je kra-va imiela use ra¡one.

Kàr je ankrat Van@i@ zboleu za influen-co, naœ miedih Trainit mu je dau mede¡inean punture, za runat. Po navadi so u takihokuolestavah usi vasnjani hodil’ klicat na-œega o@i Duarduna, ki je znu punture dielat.Zvi@er so ga poklical’ h buniku. Van@i@ jepoviedu, de mu je Trajnit dau pru garjupoan ¡autivo mede¡ino. »Usaki krat, ki tuolepod¡gerjan, mi gre pru na metanje, muojDuardo,« se je pokumru. »Ku¡i, poka¡’,kaj ti je dau takuo strupenega?« ga je upra-œu naœ o@a.

14 stran 15. septembra 2012DOMA@A KULTURA

� Jur Zad tih

Dreœka Ro¡inca je velika an druga@

Kàr mu je dau œkatulco, tata nie uagu sepred njin zasmejat na œobe: »Ah poja, demuorajo bit garjupe. Tele nieso piergule,za popit, tele so kugle, ki se kladejo tu rit.«

»Kuo od zad? Paœ, ki storejo od zad, zauojo bo¡o?«

»Ben, pa jej ijh, ma na stuoj me vi@ pra-œat ni@, @e vieœ lieuœ ku ist.« Œelè nie biuprepri@an, de je takuo, dok’ mu se niesosmejal’ tudi doma@i, ki so tuole poslu-œal’.

Mimo je œlo œe kajœno lieto, kàr jeVan@i@ nazaj oboleu an biu puno cajta uœpitale. Miedhi so poviedal’ doma@in, denaj pejejo bunika damu, zatuo ki bi te¡kuopre¡iveu boliezni. Zdielo se je, de je zarieshuduo slavo stau, kàr so ga polegnili napastiejo doma. #akal’ so njega zadnjo urookuole pastieje, pa Van@i@ je lepuo anmernuo zaspau. Usi so misnil’ de se nazbudi vi@. Na koncu, trudni duge no@i, sose varuhi pobral’ usak tu sojo pastiejo anzaspal’.

Kàr je zjutra pred dnen ustala gaspodin-ja an u skarbeh stopila u kambro, ga nie

DUGO SMO JO #AKAL’ an puno snopicjou smo napravli, za spoœtovat navado

bluo u pastieji ne ¡ivega ne martvega an sose usi prestraœeni upraœal’, kaj je z njin ra-talo. Uœafal’ so ga u œtali, ki je ¡vino ko-madavu glih ku, de b’ na ratalo ni@ poseb-nega.

˘iveu je œe tri liea potle an kàr je umaruod staruosti, sma ga varvala @ez nuo@ istan Karlo Jakopetu. Kàr smo ga preoblieklian pokladal’ tu kaselo, je parœu GinoLukcju ga kropit – an grede popit an dobartaj vina – je luo¡u tu kaselo an njega kju-kac z usin pasan an marli@u jau: »Si ga no-su nimar za sabo, nesi ga za sabo an sada!«

#e lepuo puobnen, Van@i@ je biu zadnjimarli@, ki smo ga vasnjani nesli na rama-nah od Jeœi@a do Kravarja. Vien, de je blakasela zlo te¡ka, kier smo ga nosil’ BepoLazarju, Renco Kova@i@nih, GuidoKlinj@anju an ist. Kàr je korlo, je dau noroko tudi Bepi@ Bosu. Pod te¡kin briema-nan nieso ble samuo molitve pa tudi kakogodernjanje. Buog mu dì ven@ni mier anpokoj.

(28. – gre napri)

JJeeœœiiœœkkee zzggooddbbiiccee

Naœa Bi¡a je Van@i@alovila po vasi, zaki jo jebiu naœuorku par korite

dom

Ro¡inca je perœla an œla tu 'in dan. Du-go smo jo @akal' an puno snopicjousmo napravli, za spoœtovat navado.

Cjerkou je bila lepuo naœtimana, zborRe@an je pieu fajno, eldi je bluo puno anœkampinjal' so veselo vas cajt, dok' se niprecesija speljala oku an oku. Smo zapiel' tezadnjo @astitou Mariji Mater’ Bo¡ji, smo seskordal' s tistim', k' jih na vidmo 'no lieto ansmo se uernil' damu, za poju¡nat z dru¡inoan ¡lahto.

Tala na kratkim bi bila naœa Ro¡inca, kousake lieto. Dolo¡im œe 'no sliko, kjer sevid' cierkou an eldje oku podobe Marije, k'@akajo ¡egin, an de je use poviedano an po-kazano. Pa je kar se na vid' na slik', k’ nardinaœo Ro¡inco zaries veliko an druga@ kodrug senjam. Eldje perhajajo k' maœ predcajtam an breskerbno an veselo se menajo sperjatelji al' zamujajo oku razstave slad@in:ko inkert kupavajo kola@e otruocem.

Plac je pun ro¡inskih snopicjou an usaksnopic tu ¡enskih rokah cje re@, de kajœin jeskerbou 'in dan priet, za pobrat te pravepuœlje an de eldje œele poznajo navado anvierjejo, de ¡egin mu da muoc, za odvernituse, kar se bojimo de nam rata.

Tu cierkvi, ko stopiœ @ez prag, srecjaœ po-dobo Marije z Je¡uœam, ki je ¡e napraulje-na za iti un. Se vie, de na vid’ ure, nas @aka¡e 'no lieto. Marija gleda milo; Otro@ic vnaruo@i gleda oku breskerbno, ko deb' naviedou œe, de vas tel' konfu¡ion je za njedva. � Lucia Trusgnach - Ækejcova

Skerbi, za narest cierkou takuo @edno anpuno ro¡, se je na vid', pa se zastop' lahko,de tak @ude¡, brez radodarnih an dielounihrok, se na perka¡e. Tu teli uonjavi lepotiœtier gaspuodi maœavajo usi kup pred uta-rjam an cierkou je puna ko inkert, zatuo k'Ro¡inca ‘ma tako muoc, de perkli@e damunje sinuove.

Kor znat navade an naœe slovienske pie-smi, za se zganit, ker zbor za@ne »Marijaskoz' ¡ivljenje...« an po@as mo¡je se za@ne-jo gibat, za prit do utarja, za oufer.

Kor poznat naœ praznik an njega zgodo-vino, za videt ponos naœih mo¡i, k' nosjo vprecesijo Marijo na rameh, bandiere anlu@ij pred njo. An glih takuo kor videt naœe-ga narbulj starega tonka@a – devetdeset lietje dopunu lietos – te¡kuo se vernit domisverh turma, potle k' je œkampinjou cieu cajtta per te druzih, za zastopit, de tolo navadonaœi tonka@i jo nosijo tu kervi, takuo k’ minosmo odmevanje tonkanja tu glavi an tuuœesah, daj dol damu.

'In dan pred Ro¡inco, ¡ene so skuhaleobiuno ju¡no, za de bo use perprauljeno, koker so bli usi la@ni, inkert. Zatuo, rade poœe-petajo pred cierkoujo, pa grede gledajo nauro an zbierajo kup' dru¡ino, ko ma@ka temlade, de na rata prepozno. Tiste bulkura¡ne so tud' spekle gubanco an te¡kuo@akajo, de po ju¡ni jim jo pokusijo an poh-valijo. Gubanca, tle per nas, 'ma tak velikpomien zvezana ko k' je z Ro¡inco, de jomuoraœ kupit, @e je na znaœ al' necjeœ spec tadoma.

Podoba Marije z Je¡uœam nazaj po@ivatu œakreœtiji pod @edno arjuho. Precesija jeni utrudila vic ko intkaj an ura je bila takuoliepa, de se ni ne zmo@ila ne opraœila. Loh-nej nas je poœtiela, grede k' smo œli pred njoan za njo, za viedet, dost nas je ostalo an ra-da, de je nismo pozabil', poterple¡ivo, kousaka mama, nas bo lahniejœ @akala dohliet'.

MIESAC ŒETEMBER U NAŒIH DRU INAH

✍ Patroni pomo@niki: Anton M. SlomœekU pandiejak, 24. œetemberja, je praznik bla¡enega Antona Martina

Slomœka. Biu je œkof. Rodiu se je u slovenski vasi Slom u fari Ponivka,26. novemberja lieta 1800.

Kaplan, ki je peju napri œuolo, kjer so œtudieral’ najbuojœi mladen@i, jeprepri@u Antonove starœe, de naj bi ga poœjal’ u œuolo u Celje, naŒtajarskem, kjer naj bi se u@iu tud niemœki jezik. Nemœ@ina mu je blate¡ka, pa useglih je premagu tolo te¡avo an œu napri s œtudiji. U liete1821 je ustopnu u celouœko teoloœko œuolo. Po treh lietih je biu posve@enu duhounika an ‘no lieto potle je biu pa kaplan par sv. Lourencu uMariboru. U liete 1827 je biu poœjan u Novo Cierku blizu Celja an dvielieta buj pozno je biu imenovan za voditelja celouœke teoloœke œuole. Uliete 1846 je biu imenovan za celouœkega opata in lè tiste lieto tudi zaœkofa. Poznu je zlo lepuo Sveto pismo an biu zlo dobar pridgar. Usetuole mu je pomalo parklicat puno judi ga posluœat. U sojo œkofijo je par-klicu Lazariste od sv. Vicenza de Paoli an u liete 1852 je ustanoviudru¡bo sv. Mohorja.

Umaru je u Mariboru 24. œetemberja lieta 1862.Poznan je suoj rek, ki prave: »Viera bodi vam lu@, materin jezik pa

kju@«, sa’ je uso ¡ivljenje gledu parklicat rojake h jubezni do maternegajezika, do domovine an do Boga.

19. œetemberja lieta 1999 pape¡ Wojtyla je œu u Slovenijo za pastoral-ni obisk. U Betnavi blizu Maribora je beatificiru œkofa Antona MartinaSlomœka, ku velikega pastierja Slovenije u XIX. stuoletju.

Kajœna ura boNova luna nedieje 16. parnese obla@no an buj marzlo uro.Pihu bo mo@an vietar.Parvi kuart lune sabote 22. parnese priet jasno potlè obla@no an da¡euno

uro. Stara luna nedieje 30. parnese lè napri da¡euno uro.U saboto 22. œetemberja je ekvinocij, se prave kàr nuo@ je duga glih

tarkaj ku dan. Za@ne jesen an od telega dneva napri nuo@ bo rasla do zim-skega solsticija, kàr za@ne pa se krajœat an dan se dujœat.

Za naœe zdravjeU telin miesce smo se uarnil’ usì, kajœan priet, kajœan potlè, na dielo,

al na navadne obveznosti. Za te mlade je za@elo spet œuolsko veseje alœuolska te¡ava. Za de varnitu na navadne obveznosti nan bo lahka an netraumati@na, psikologi pravejo, de parvi dan muoremo za@et po@aso,brez sile al stresa, tudi @e uœafamo taso diela, ki @aka samuo nas. Drugidan bo ¡e buojœ an use bo teklo @isto an gladko. #e pa bomo tiel’ narestusè tu an ¡lah, nie re@eno, de na zgreœemo, sigurno je pa, de opo@itek, kismo ga glih u¡ival’, se uni@e tu an dan. Drugi nasviet, ki ga dajejo telimiedhi je, de muoremo se navast gledat, na kar dobrega imajo tisti, ki sookuole nas, an gledat se pozabit na njih slave dejanja, u@ila an poman-jkljivosti. #e za@nemo takuo, za@nemo »s to pravo nogo« an, @e bomotakuo dielal’ an se obnaœal’, usè nan pride buj lahkò an manj te¡kuo.

RadoviednostTele je cajt gob. Gobe se rade jedo, nieso te¡ko jedilo an se lahkò

napravejo tenfane, u ¡upi, cvarte al spe@ené na grilji. #e gremo sami jihbrat, muoremo ahtat an ubrat samuo tiste, ki jih zlo lepuo poznamo, zak’vemo, de jih je puno, ki so se podobne, pa so strupene. #e goba je stru-pena, nan store prit “nauzeo”, driœ@o, al pa se za@nemo trest an sarceza@ne tuc buj naglo al buj po@as, nas za@ne boliet ¡elodac, nan gre nametanje, an tuole more ratat tud’ dva tiedna potlè, ki smo jih sniedli.

#e za@nemo se @ut slavo 5 ur potlè, ki smo jih sniedli, muoremo naresttakuo, de jih var¡emo uon; @e pa je œlo @ez ¡e 6 ur, gobe nieso vic tu¡elodce, takuo je buojœ uzet kjek za se spurgat. Seviede tele so parvepomo@i, kàr niemamo miedha par rok, pa potlè muoremo iti hitro hnjemu.

RICETA

➔ Gobe #e nas je na œtier, nucamo dvie ¡lice oja extravergine, 1 stroh @esna-

ka, dva debela pomidorja, su, popar, ‘an litro mesne al dadove ¡upe, pukila gob, malo predarsina, ser grana, 1 icé.

Parvo rie@ uzamemo padielo, kjer se na partaka an ulijemo not oje,denemo stroh @esnaka an pustmo, naj se pocvrè. Kàr @esnak je armen, gasnememo, dolo¡emo gobe, ki smo jih o@edli z umarno cunjo po varh, sno¡icjan ogratal’ stabla an preriezal’ u majhane koœ@icje. Pustmo, naj setenfa tentega, ki oburemo pomidorje, katerin snememo sienje, an jihzrie¡emo na koœ@icje. Natuo dolo¡emo pomidorje h goban, osolmo,popopramo an zalijemo z ¡upo. Pustmo, naj se kuha po@as, parbli¡no zapu ure an priet, ki snememo padielo z ognja dolo¡emo tankuo stacan pre-darsin. Snememo z ognja, dolo¡emo œe ice, ki smo ga ¡e strepjal’ kupes 50 g zgratanega siera grana an malo soli.

Lepuo premieœamo an arzpartimo u tonte, kjer smo ¡e polo¡li fletekruha priet spe@enè u forne.

� Loretta Primosig

Page 15: DOM

15stran15. septembra 2012 Kaplan Martin #edermac 37.

risbe: MORENO TOMASETIGbesedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIGLETA 1933 - »KRI SAM DAU, JEZIKA NE DAM«

RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il regime fascista vietò l’usodella lingua slovena. In questa puntata: dopo la morte della madre, Åedermac cade in uno stato depressivo che gli procura febbre e allucinazioni. Dopo la Messa torna a letto e vi rimane tutto il giorno. Avolte ha delle strane visioni: gli appare la madre, il fabbro Vanac, col quale canta le litanie che poi si trasformano in una requisitoria contro il vescovo; alla fine gli appare un uomo che battendosi il pettoesclama: «Ho dato il mio sangue, non darò la mia lingua». Ricorda le parole Potokar: «Se ti ordinassero di bruciare la chiesa lo faresti? Il divieto di usare la propria lingua è ancora peggio…».

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåijipo prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æumaæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenentkarabinierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svo-jih ljudi posluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice sloven-skih vierniku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je biu kaplan Skubin. Nieki nediejski popudan se je pred oætarijo uneu kreg med Rakarjam in Birtiåam: parvi je dru-gega toœu, de je ovaduh, æpijon. Birtiå se je branu z vso moåjo; kaplan Åedermac je Rakarju zagotoviu, de ovaduh nie Birtiå ampak drugi vasnjan. En dan so ga paræli klicat, kier njega mat je bilana smarti. Åedermac se je hitro napotiu v rojstno vas in je z materjo imeu zadnji pogovor, ki se je nanaæu na prepuoved slovenskega jezika. Pruoti jutru je mati izdihnila.

dom

37 - GRE NAPREJ

GOSPUOD MARTIN JE ŒE DOLGO CAJTA ÅÙ, DE ZGUBLJA TELESNE MOÅI IN DE MU SE JE VÅASIHVZDIGNILA TREÆIKA. POSUÆIU SE JE BIU KU TRIESKA; POMAGALA PA MU JE ŒELIEZNA VOLJA, DE SE JE

DARŒU NA NOGAH. PO MATERNI SMARTI BI GA BLUO SKOR ZLOMILO. NOGE SO MU SE TRESLE, LES TEŒAVO JE OPRAVLJU SLUŒBO. AL’ JE ZBOLEU? VPRAÆU SE JE Z ZAÅUDENJAM IN STRAHAM.

LEGNU JE VSAK DAN PO MAÆI IN NIE VSTÙ DO NASLEDNJEGA DNE, ZUNA ÅE SO BLI NUJNI OPRAVKI

KATINA SE NIE UPALA MU STATI PRUOT. BILA JO JE SAMA SKARB.ÅEDERMACU JE BLUO JASNO, DE KATINA NIE ŒALOVALA LE ZAMATERJO, AMPAK TUD ZA SVOJO LJUBEZNIJO. KLINJON JO

JE SREÅU KJE NA KLANCU IN ZA NIMAR RAZDARU NJE SANJE

MISEU, DE BO KOT ÆIBAK STARAC BUOG VIE DOST CAJTA PARKLJENJEN NA PASTIEJO, MU JE BILA NADVSETEŒKA. SPOZNU JE, DE TELESNE ÆIBKUOSTI NE BO MOGOÅE PREMAGATI LE Z MOÅJO NJEGA VOLJE. TRIEBA BIBLUO VELIKO VIÅ… KATINA MU JE KUHALA PIJAÅE, KI SO MU POMAGALE SE POMERIT IN PARDOBIT MOÅI

PRED DUÆEVNE OÅI, KI SO MU BILE ZAMAKNJENE NIEKAMV ZMEDENE SANJE, SE MU JE PARKAZALA MATI. TRUDIU SE JE,

DE BI JO PARJEU ZA ROKO IN JO S TEM POTALAŒU…

POTLÈ JE ZAGLEDU KOVAÅA VANCA, KI MU MOÅNUO STISKA ROKO.KUPE STA NOSILA CERKVENO BANDIERO MED PIETJAM LITANIJ

IN HODILA PRUOTI LJUDSTVU

IZGINE BANDIERA, KOVAÅ VANAC IN ÅARNO LJUDSTVO.PIESAM SE SPREMENI V TELE BESIEDE: NAZAJ JE PADU V OMOTICO. PRED NJIM JE STAU MOŒ,

KI SE Z VELIKO, TARDO ROKO TUÅE NA PARSI, DE ODMIEVA

PARKAZE SO IZGINILE, LE POTOKARJEVE BESIEDE SO MU OSTALE VZAVIESTI: »POSREÅILO NAM SE JE, DE SMO PAPEŒA OBVESTILI. DO

DONAS PA SE NIE ÆE STORLO NIÅ, VSE JE ZAVITO V MOLK, VMRAK, V KATEREGA NE POSIJE ÆE LUÅ TARDNEGA UPANJA.«

ZNUOVA JE LEGNU IN SE ZAGARNU DO BRADEÅE BI ME PUSTILI PRED NADÆKOFA, BI MU REKU:

LEI NON È PIÙ IL NOSTRO PASTORE.LEI È IL NOSTRO TRADITORE…

KRI SAM DAU, A JEZIKA NE DAM…»VOLJA DUHOVNIKA JE PODVARŒENA ÆKOFOVI IN DOLŒAN

JE UBOGAT!« JE PONOVIU IZ BUKVI PRIDG.KAJ JE BIU POTOKAR REKU SKUBINU?

»ÅE UKAŒEJO ZAŒGATI CIERKU, AL’ JO BOÆ ZAŒGAU?TUO PA JE ÆE HUJÆ…«

AL’ SI BOLAN? AL’ NAJ KOGA POKLIÅEM?

SA’ NIESAM BOLAN! KADUO PRAVE, DE SAMBOLAN? NOBEDNEMU TEGA NE PRAVI!

UTRUDILO ME JE, POTREIBAN SAM POÅITKA

SVETA MARIJA,SVETA MATI BOŒJA,

SVETA DEVIC DEVICA,PROSI ZA NAS!

Page 16: DOM

16 stran 15. septembra 2012ZADNJA STRAN

KAJ KJE KAM KADÀ KUO DDOOMMAA##AA MMOODDRRUUOOSSTT

Pomladanska Marija lastovceparpeje, jesenska jih odpejeNEDIÆKE

DOLINE•• SSAAUUOODDNNJJAA-- uu @@eettaarrttaakk 1133.. œœeetteemmbbeerrjjaa oobb 2211..uurrii u vi@namienski dvorani primar-ne œuole bojo pokazali drugi partdokumentarnega filma Izgubljenakronika/Cronaca perduta.

•• IIDDAARRSSKKAA DDOOLLIINNAA ((PPRRAAPPOOTTNNOO))-- uu ssaabboottoo 1155.. aann nneeddiieejjoo 1166.. œœeetteemm--bbeerrjjaa bojo pohodi z muziko an ple-sam skuoze Idarsko dolino. Vi@ naspletni strani: www.lesentinelledel-levalli.it

•• SSVV.. MMAARRTTIINN ((GGaarrmmiiœœkkii kkaammuunn))-- uu nneeddiieejjoo 1166.. œœeetteemmbbeerrjjaa boKuatarinca. Ob 12. uri bo sv. Maœana varhu. Po Maœi paœta za use anveselica. #e bo da¡evalo, praznikbo na Liesah ob 11. uri.

•• PPLLAANNIINNSSKKAA DDRRUU¡¡IINNAA BBEENNEE@@IIJJEE

-- uu nneeddiieejjoo 1166.. œœeetteemmbbeerrjjaa pohod naPrisojnik (2.547 m). Info: Alvaro320 0699486

•• ŒŒPPIIEETTAARR-- uu ttoorraakk 1188.. œœeetteemmbbeerrjjaa AuserNediœkih dolin gre na izlet z barkopo maranski laguni. Odhod izŒpietra ob 7. uri. Za druge informa-cijone an za se upisat lahkopokli@ite tel. 0432717004 – e-mail:[email protected]

•• PPLLAANNIINNSSKKOO DDRRUUŒŒTTVVOO CCAAII-- uu nneeddiieejjoo 2233.. œœeetteemmbbeerrjjaa pohod naTorre Clampil (Karnijske Alpe)2.079 m. Info: tel. 3492983555-- uu nneeddiieejjoo 3300.. œœeetteemmbbeerrjjaa kupe sPlaninsko Dru¡ino, pohod na goroRite v Dolomitah 2.119 m.

•• HHOOSSTTNNEE-- uu nneeddiieejjoo 2233.. œœeetteemmbbeerrjjaa bo praz-nik sv. Mateja v Hostnim. Ob 11.30bo sv. Maœa, natuo bo veselica.Praznik bo tudi, @e bo da¡evalo.

•• ŒŒPPIIEETTAARR-- uu @@eettaarrttaakk 2277.. œœeetteemmbbeerrjjaa oobb 2211..uurrii bo u Slovenskem kulturnim cen-tru predstavitev dokumentarjaPustolovœ@ina/Avventura, ki so gaposneli 3. razredi sriednje œuoleDante Alighieri v Œpietru za œuol-sko lieto1970-71, an glasbena pred-

stava œtudentu Glasbene matice.Sledila bo projecijon dokumentarjaProstor v tej galaksiji/Un posto inquesta galassia Alvara Petriciga uoriginalni verziji s podnapisi po ita-lijansko.

•• TTOOPPOOLLUUOOVVEE-- uu nneeddiieejjoo 2299.. œœeetteemmbbeerrjjaa bo praz-nik sv. Mihiela. Ob 18. uri bo sv.Maœa. Pieu bo zbor Naœe vasi izTipane. Po maœi vi@erja an veselica.

•• NNEEDDIIŒŒKKEE DDOOLLIINNEE-- uu nneeddiieejjoo 2299.. œœeetteemmbbeerrjjaa za@neVabilo na kosilo v Nediœkih doli-nah. Poglejte spletno stranwww.invitoapranzo.it

•• LLIIEESSAA-- uussaakk ttoorraakk aann @@eettaarrttaakk oottuubbeerrjjaa boob 20. uri ro¡ar.

•• BBIIJJAA##AA-- ddoo kkoonnccaa oottuubbeerrjjaa usako nediejood 10. do 12. ure je odparta razsta-va Manuele Iuretig Jaslica iznarave. Za druge urnike pokli@iteumetnico na tel. 3482964586

•• AA˘LLAA-- uussaakk @@eettaarrttaakk u faru¡u ob 20.30Meditazione sui cuori gemelli. Info:Danila 339 3116666

TERSKEDOLINE•• VVIIŒŒKKOORRŒŒKKAA-- uu nneeddiieejjoo 1177.. œœeepptteemmbbeerrjjaa bo 17.oblietnica smarti gospuoda ArturaBlasutta.

•• BBRREEZZIIJJEE-- uu nneeddiieejjoo 2299.. œœeetteemmbbeerrjjaa bo se-njam sv. Mihiela.

•• PPAARRKK JJUULLIIJJSSKKIIHH PPRREEDDAALLPP-- mmiieessccaa œœeepptteemmbbeerrjjaa aann oottuubbeerrjjaaorganizirajo vodene eskursije. Vi@na spletni strani www.parcoprealpi-giulie.it - tel. 0433 53534

•• FFOOJJDDAA-- ddoo nneeddiieejjee 3300.. œœeetteemmbbeerrjjaa je ugradu Zucco odparta razstava Potpajkovih gnezd s fotografijamiDanila De Marca o partizanski pro-sti coni u vzhodni Bene@iji. Naogled je usako saboto an nediejo od10. do 19. ure.

KANALSKADOLINA•• TTAABBLLJJAA- u kamunski pala@i je na ogled raz-stava La grande guerra in un paesedi confine. Odparta je od pandiejkado petka od 9. do 18 ure. U sabotoan nediejo od 9. do 12. ure.

POSOÅJE•• PPLLAANNIINNSSKKOO DDRRUUŒŒTTVVOO KKOOBBAARRIIDD-- uu ttoorraakk 2255.. œœeetteemmbbeerrjjaa pohod poHuljevi poti na planini Kuhinja-- uu nneeddiieejjoo 2299.. œœeetteemmbbeerrjjaa 18.pohod na Breœki Jalovec (planinskasekcija Breginj)-- uu ssaabboottoo 66.. oottuubbeerrjjaa bo prazno-vanje 60. letnice ustanovitvePlaninskega druœtva Kobarid.Vi@ na spletni strani http://pdkoba-rid.wordpress.com/

•• KKOOBBAARRIIDDPPRRAAZZNNIIKK PPOOHHOODDNNIIŒŒTTVVAA 22001122- od 21. œetemberja do 7. otuberja Program:-- uu ppeettaakk 2211.. œœeetteemmbbeerrjjaa oobb 1199.. uurriibo otvoritev PPoohhooddii::-- uu ssaabboottoo 2222.. œœeetteemmbbeerrjjaa:: pohod naMrzli Vrh. Info: +386(0)5 38 90167; Pohod na Tolminski Migovec. Info:+386(0)41 692 266 -- uu nneeddiieejjoo 2233.. œœeetteemmbbeerrjjaa:: pohodna Mengore. Info. +386(0)5 38 90167; Pohod na Bu@enico, Mengore anCvetje (Zgodovinsko razglednapot). Info +386 (0)5 38 13 292;pohod po Bevkovi poti. Info:+386(0)5 37 34 645, +386(0)41 601248-- uu ppeettaakk 2244.. œœeetteemmbbeerrjjaa: pohod uTopolovo. Info: +386(0)1 2348 621-- uu ttoorraakk 2255.. œœeetteemmbbeerrjjaa:: pohod poHuljevi poti. Info: + 386 (0)51 688684 -- uu @@eettaarrttaakk 2277.. œœeetteemmbbeerrjjaa:: vodenogled Tolminskih Korit. Info:+386(0)5 38 00 480-- uu ppeettaakk 2288.. œœeetteemmbbeerrjjaa:: pohod izdoma Kavke na Klabuk. Info:+386(0)1 2348 621-- uu ssaabboottoo 2299.. œœeetteemmbbeerrjjaa:: pohod naBreœki Jalovec. Info: + 386 (0)51688 684; Otvoritev an pohod po novem delu

Soœke poti pri Kobaridu. Info:+386(0)5 38 91 311; Hoja ob tolmunih reke Œo@e-- uu nneeddiieejjoo 3300.. œœeetteemmbbeerrjjaa:: pohodpo Rapalski meji. Info: +386(0)41837 551; Pohod na Ravelnik in #elo. Info:+386(0)5 38 90 167-- uu ppeettaakk 55.. oottuubbeerrjjaa:: po poteh 7 dni7 poti pohod k Mariji Sne¡ni. Info:tel.: +386 (0)31 568 142; Pohod iz doma Kavke na Klabuk.Info: +386(0)1 2348 621-- uu ssaabboottoo 66.. oottuubbeerrjjaa:: pohod naZaprikraj. Info: +386(0)5 38 90167; Pohod po Gregor@i@evi u@ni poti.Info: +386(0)31 841 640; Pohod po Vodno – energijski poti.Info: +386 (0)5 38 13 292; Pohod od Bohinja do #adrga. Info:+386 (0) 4 57 47 590;Hoja po Buœkih stezah. Info: +386(0)41 785 465-- uu nneeddiieejjoo 77.. oottuubbeerrjjaa:: pohod poSoœki poti, Info: +386 (0)5 388 9330, +386 41 759 089Potepanja nad Baœko Grapo, Info:+386(0)41 774 631 Vodeni izlet Muzej na prostemKolovrat an zaklju@ek festivala,Info: +386(0)538 90 167 RRaazzssttaavvee aann pprreeddaavvaannjjaa:: -- uu ppeettaakk 2211.. œœeetteemmbbeerrjjaa oobb 1199..3300,vrt hotela Hvala, Preko modregaplaneta

-- uu @@eettaarrttaakk 2277.. œœeetteemmbbeerrjjaa oobb 1199..uurrii v Zeleni hiœi, Obe plati medaljein Vzponi na osemtiso@akeKarakoruma, Nives Meroi anRoman Benet, predavanje in film -- uu ppeettaakk 2288.. œœeetteemmbbeerrjjaa oobb 1199.. uurrii uprostoih Fundacije Poti miru, otvo-ritev fotografske razstave Ljudje vAlpah-- uu @@eettaarrttaakk 44.. oottuubbeerrjjaa oobb 1199.. uurrii uZeleni hiœi, Potepanje po doma@i intujih gorah, Peter Podgornik, preda-vanje-- uu ppeettaakk 55.. oottuubbeerrjjaa oobb 1177.. uurrii uprostorih Fundacije Poti miru, praz-novanje ob 60-letnici Planinskegadruœtva Kobarid -- uussaakk ddaann interaktivna razstava uprostorih Fundacije Poti miru -- uussaakk ddaann oodd 1100.. ddoo 1188.. uurrii odpartTrentarski muzej in srediœ@eTriglavskega narodnega parka(vstopnina 2,5 - 4 eura)-- uussaakk ddaann u Mlekarni Planika raz-stava Od planine do Planike (vstop-nina 2-3 eura, mo¡nost degustacije)VVEE## NNAA IINNTTEERRNNEETTUU:: wwwwww..ddoolliinnaa--ssooccee..ccoomm

UU PPRRIIHHOODDNNJJII ŒŒTTEEVVIILLKKII BBOOMMOO OOBBJJAAVVIILL’’ PPRRIIRREE--DDIITTVVEE DDOO PPOOUU OOTTUUBBEERRJJAA.. PPOOŒŒJJAAJJTTEE OOBBVVEESSTTIILLAA

DDOO 2244.. ŒŒEEPPTTEEMMBBEERRJJAA NNAA NNAASSLLOOVV

[email protected] TTEELL..--FFAAXX 00443322 770011445555SSUULL PPRROOSSSSIIMMOO NNUUMMEERROO PPUUBBBBLLIICCHHEERREEMMOO GGLLII

AAPPPPUUNNTTAAMMEERRNNTTII FFIINNOO AA MMEETTÀÀ OOTTTTOOBBRREE..IINNVVIIAATTEELLII EERRNNTTRROO IILL 2244 SSEETTTTEEMMBBRREE AA

[email protected] TTEELL..--FFAAXX 00443322 770011445555

NA SPLETNI STRANI WWW.DOM.IT VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

domKULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIKPERIODICO QUINDICINALE

ODGOVORNI UREDNIKDIRETTORE RESPONSABILE

MARINO QUALIZZA

ZALO¡BA - EDITRICEMOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L.

UREDNIŒTVO - REDAZIONEUPRAVA - AMMINISTRAZIONE

33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULIBORGO SAN DOMENICO, 78

TEL. - FAX 0432 701455e mail: [email protected]

www.dom.itIscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001

STAMPA: CENTRO STAMPADELLE VENEZIE SOC. COOP.

VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA

REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINEN. 8 - 8. 4. 2003

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00,10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.

Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (zamejski tisk),13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.

Oddaje za vidensko provinco. Vsako saboto ob 12. 00 izRezije »»TTaa rroozzaajjaannsskkii ggllaass««.

VVssaakk ddaann oobb 2200..3300TTvv ddnneevvnniikk ppoo sslloovveennsskkoo

VVSSAAKKOO NNEEDDIIEEJJOO OOBB 1144..3300OOOOKKNNOOKKNNOO VVVV BB BB EENNEEEENNEE @@@@IIJJOOIIJJOO

TTUUDDII NNAA IINNTTEERRNNEETTUU:: wwwwww..rraaddiioossppaazziioo110033..iitt

Naro@nine/AbbonamentiNaro@nine/AbbonamentiLLEETTNNAA//AANNNNUUAALLEE €€ 1166PPOODDPPOORRNNAA//SSOOSSTTEENNIITTOORREE €€ 3300SSLLOOVVEENNIIJJAA//SSLLOOVVEENNIIAA €€ 2200EEVVRROOPPAA//EEUURROOPPAA €€ 2255IIZZVVEENN EEVVRROOPPEE//EEXXTTRRAA EEUURROOPPAA €€ 3355

PPooœœttnnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee ppoossttaallee nn.. 1122116699333300 iinntteessttaattoo aa MMoosstt ssccaarrll,, bboorrggoo SSaann DDoommeenniiccoo 7788,, 3333004433 CCiivviiddaallee ddeell FFrriiuullii//##eeddaaddBBaann@@nnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee bbaannccaarriioo IIbbaann:: IITT8855 PP008866 33116633 77440000 00001100 00881155 009955BBIICC//SSWWIIFFTT:: RRUUAAMMIITT2211CCIIVV

Postani naœ prijateljDiventa nostro amico

dom