TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je...

17
1 TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA Po predlogah dramskih besedil Kakor v snu Marka Sosiča in Il pane dell’attesa Carla Tolazzija Tratto dai testi di Marko Sosič Come nel sonno e Il pane dell’attesa di Carlo Tolazzi Režiser / Regia: Igor Pison

Transcript of TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je...

Page 1: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

1

TRST, MESTO V VOJNITRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA

Po predlogah dramskih besedil Kakor v snu Marka Sosiča in Il pane dell’attesa Carla Tolazzija

Tratto dai testi di Marko Sosič Come nel sonno e Il pane dell’attesa di Carlo Tolazzi

Režiser / Regia: Igor Pison

Page 2: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

2 3

TRST, MESTO V VOJNITRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA

Page 3: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

4 5

PRIREDBA / ADATTAMENTO: Igor Pison, Eva Kraševec

REŽISER IN SCENOGRAF / REGIA E SCENE: Igor Pison

DRAMATURGINJA / DRAMATURG: Eva Kraševec

KOSTUMOGRAF / COSTUMI: Igor Pahor

VIDEO / VIDEO: Igor Pison, Tomaž Scarcia

IZBOR GLASBE / SCELTE MUSICALI: Igor Pison

LEKTORICA / CONSULENTE LINGUISTICO: Tatjana Stanič

PREVOD BESEDILA KAKOR V SNU

TRADUZIONE DEL TESTO COME NEL SONNO: Laura Sgubin

IGRAJO / CON

Irina NIKLA PETRUŠKA PANIZONAgata LARA KOMAROlga, Mati / Madre MARIA GRAZIA PLOS Prvi moški / Primo uomo TADEJ PIŠEK, k. g. (attore ospite)Drugi moški / Secondo uomo, Renato MASSIMILIANO BORGHESI Avtor-Režiser / Autore- Regista PRIMOŽ FORTEUomo del pane/ Moški s kruhom ADRIANO GIRALDI Pittioni MAURIZIO ZACCHIGNA Luisa ROBERTA COLACINO Francesco LORENZO ZUFFI

Koprodukcija Slovensko stalno gledališče Trst, Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine - Il Rossetti in društvo Casa del lavoratore teatrale

Coproduzione Teatro Stabile Sloveno di Trieste, Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia - Il Rossetti e Casa del lavoratore teatrale

TRST, MESTO V VOJNITRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA

Po predlogah dramskih besedil Kakor v snu Marka Sosiča in Il pane dell’attesa Carla Tolazzija

Tratto dai testi di Marko Sosič Come nel sonno e Il pane dell’attesa di Carlo Tolazzi

DALL’ANGOLO DEI LUNGHI SILENZI HO VISTO FONDERSI TRA LORO I RESPIRI DEI MIEI COLLEGHI ITALIANI E SLOVENI.

IZ TOČKE DOLGOTRAJNE TIŠINE SEM OPAZOVAL ZLIVANJE GLASOV ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH KOLEGOV V EN SAM DIH.

MAURIZIO ZACCHIGNA

Page 4: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

7

Inspicientka in rekviziterka / Direttore di scena e attrezzista Sonja Kerstein

Šepetalka / Suggeritrice Neda Petrovič

Odrski mojster / Capo macchinista Giorgio Zahar

Tonski mojster / Tecnico del suono Diego Sedmak

Oblikovalec luči / Tecnico luci Rafael Cavarra

Garderoberka / Guardarobiera Silva Gregorčič

Odrska delavca / Macchinisti Moreno Trampuž,

Marko Škabar

Tehnični vodja / Direttore tecnico Peter Furlan

Prevajalka in prirejevalka nadnapisov/ Traduzione e adattamento sovratitoli: Tamara Lipovec

Nadnapisi/ Sovratitoli: Neda Petrovič

PREMIERA PRIMA

14. november 2014-Slovensko stalno gledališče Trst, mala dvorana

14 novembre 2014 - Teatro Stabile Sloveno Trieste, sala ridotto

Page 5: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

8 9

Marko Sosič

Marko Sosič, rojen v Trstu leta 1958, je pisatelj in režiser. Diplomiral je iz režije na Akademiji za gledališko in filmsko umetnost v Zagrebu. Režira v različnih slovenskih in italijanskih gledališčih ter za televizijo. Je avtor in režiser vrste radijskih iger, ki jih je posnel za slovenski radio v Trstu. Med leti 1991 in 1994 je bil umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča, zdaj SNG Nova Gorica, v obdobju 1999-2003 pa umetniški vodja in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. V sezonah 2003/2004 in 2004/2005 je opravljal funkcijo selektorja Nacionalnega slovenskega gledališkega festivala Borštnikovo srečanje. Od leta 2005 do 2009 je bil umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, v letih 2009-2010 pa selektor Tedna slovenske drame v Kranju. Prozo je začel objavljati v Sodobnosti in Mladju ob koncu osemdesetih let. Doslej je objavil zbirko novelet Rosa na steklu (založba Devin, Trst, 1990), avtobiografsko gledališko kroniko Tisoč dni, dvesto noči (založba Branko, Nova Gorica, 1996), kratki roman Balerina, Balerina (založba Mladika, Trst, 1997), ki se je uvrstil med finaliste za Kresnikovo nagrado, ter roman Tito, amor mijo (založba Študentska založba Litera, Maribor, 2005). S tem romanom se je uvrstil med nominirance za nagrado Prešernovega sklada in znova med velike finaliste za Kresnikovo nagrado. Leta 2011 je pri založbi Litera v Mariboru izšla zbirka kratkih zgodb Iz zemlje in sanj, ki je bila v okviru nagrade Fabula izbrana med osmimi najboljšimi zbirkami zadnjih dveh let. Za Kritiško sito, nagrado, ki jo podeljuje literarna kritika, se je zbirka uvrstila v finale petih najboljših knjig v letu 2011. Leta 2012 je pri Študentski založbi v Ljubljani (zbirka Beletrina) izšel njegov tretji roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, ki je bil znova uvrščen v finale petih najboljših romanov leta, literarna kritika pa ga je znova uvrstila med pet najboljših knjig tistega leta nasploh. Leta 2013 je v okviru projekta Koderja-na izšla njegova novela Onkraj dreves (Založba Zadruga Novi Matajur v sodelovanju s KD Ivan Trinko in Združenjem Postaja Topolove).Njegov roman Balerina, Balerina je prejel tudi več nagrad in priznanj: nagrado vstajenje (Trst 1998), prvo nagrado Citta’ di Salò (2005), priznanje v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil uvrščen v evropski projekt 100 slovanskih romanov, slovenski Pen pa ga je predlagal za nagrado Premio Strega europeo. Njegova dela so bila predstavljena v Franciji, Angliji, Španiji, Avstriji, Nemčiji, Srbiji, Gruziji, Alžiru, Italiji, na Hrvaškem in drugod ter prevedena v mnoge evropske jezike.Ob mikrokomediji Stranski učinki/Effetti collaterali, ki jo je napisal pred desetletjem za Mittelfest, je dramski fragment Kakor v Snu njegova prva dramska skica.

TRST, MESTO V VOJNI | TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA

Page 6: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

10 11

Marko Sosič, scrittore e regista sloveno è nato a Trieste nel 1958. Dopo il diploma alla scuola superiore si è laureato in regia cinematografica e tea-trale presso l’Accademia per l’arte teatrale e cinematografica dell’Univer-sità di Zagabria. Come regista lavora in diversi teatri sloveni e alcuni teatri italiani, inoltre per la televisione slovena. E’ stato direttore artistico del Teatro Nazionale sloveno di Nova Gorica e in due riprese direttore non-chè direttore artistico del Teatro Stabile Sloveno di Trieste. E stato inoltre direttore artistico del Festival nazionale sloveno Borštnikovo srečanje di Maribor e della Settimana del dramma sloveno di Kranj. E’ autore e regista di numerosi drammi radiofonici e di alcune opere teatrali per bambini. Finora ha pubblicato la raccolta di novelle Rosa na steklu (Rugiada sul ve-tro, ed. Devin, Trieste 1990), la cronaca teatrale autobiografica Tisoč dni, dvesto noči (Mille giorni, duecento notti, ed. Branko, Nova Gorica 1996), il romanzo breve Ballerina, Ballerina (ed. Mladika, Trieste 1997- già tradotto in italiano da Darja Betocchi ed. Ibiskos) finalista al premio Kresnik (miglior romanzo sloveno), e il romanzo Tito, amor mijo (ed. Študentska založba Litera, Maribor 2005) con il quale ha ricevuto una nomination per il più prestigioso premio letterario sloveno, quello del Prešernov sklad, e si è nuovamente collocato tra i cinque finalisti del premio Kresnik. Il romanzo è stato tradotto in italiano da Darja Betocchi per la casa editrice triestina Comunicarte. Nel 2011 esce nella Študentska založba Litera di Maribor la raccolta di racconti brevi Iz zemlje in sanj (Dalla terra e dai sogni) che il Premio Fabula ha inserito nell’elenco delle cinque migliori raccolte degli ultimi due anni. Nel 2012 esce il suo terzo romanzo, Che da lontano a me ti avvicini, entrato nella rosa dei cinque migliori romanzi dell’anno e tra i dieci libri in assoluto. Nel 2013 esce il racconto breve Onkraj dreves (Al di là degli alberi) nell’ambito del progetto Koderjana edito dalla Cope-rativa Novi Matajur in collaborazione con il Circolo culturale Ivan Trinko e l’Associazione Stazione Topolò.Per il suo lavoro in campo letterario ha ricevuto diversi riconoscimenti tra cui il premio Vstajenje (Trieste 1998) per il romanzo breve Ballerina, Ballerina, che ha ottenuto anche la menzione speciale al premio Umber-to Saba (Trieste) e il primo premio al concorso Citta’ di Salo’ nel 2005. Nel 2007 il Pen Club Sloveno ha proposto il suo romanzo Ballerina, Ballerina per il premio internazionale Strega Europeo. Ballerina, Ballerina è stato scelto tra i dieci migliori romanzi sloveni pubblicati dopo il 1989 e per il progetto europeo »100 romanzi slavi«. I suoi libri sono tradotti in diverse lingue europee (italiano, inglese, france-se, tedesco, serbo, georgiano, lituano, romeno, ungherese).Oltre alla microcommedia Effetti collaterali, scritta su commissione del Mittelfest, il frammento teatrale Come nel sonno è il suo primo, ampio appunto teatrale.

Carlo Tolazzi

Carlo Tolazzi se je rodil v Naborjetu (Videm) leta 1954. Diplomiral je iz literarnih ved v Trstu leta 1989 z jezikovno-literarno diplomsko nalogo o karnijski furlanščini doline Pesarine, ki so ji sledile razne publikacije v strokovnih revijah (Ce fastu?, Metodi e ricerche, Diverse lingue) in kompi-lacija slovarja (Le parole salvate. Vocabolario della Val Pesarina con un’ap-pendice di saggi linguistici, Udine, Campanotto 1997). Dvakrat (1994 in 1995) je prejel nagrado S. Simòn za prozo v furlanščini v Codroipu, dvakrat pa nagrado Glemone di îr, vuei e doman (1996-97). Prejel je dve državni nagradi za prozo v italijanščini (Carnia-Savorgnan leta 1992 in Vileg-Novelle di legno nel 2000), uredil je zbirki dveh karnijski pisa-teljev: Antonio Roja (Contas, comèdias e macaròns nel 1998) in Giovanni Gortani (Macchiettis leggendariis nel 2000), in karnijski epistolar doline Pesarine (Ai ven jù chei da Truja. Lettere al lume di candela, 2012).Od leta 1984 do 1997 je kot publicist sodeloval z beneškim časnikom Il Gazzettino. Od leta 2000 piše za gledališče. Leta 2000 je prejel nagrado Candoni-Arta Terme za novo dramaturgijo z monologom v karnijskem jeziku Resure-quie, je avtor dramskih predstav o karnijski zgodovini in ljudski tradiciji (Cercivento leta 2003, Indemoniate, v sodelovanju z Giuliano Musso leta 2006, Portare leta 2008) in drugih tematikah (Chi di spada leta 2004, a+b>c leta 2005, Tunnel s Fabiom Alessandrinijem leta 2009, Qui tollis peccata mundi leta 2010, Una faticosa primavera in Buone Vacanze leta 2011, Rojale leta 2012, L’eredità a Nord-Est in Tre giovini z Massimom Somaglinom leta 2014). Dve njegovi dramski predstavi sta trenutno na sporedu v francoskih gledališčih (Cherchevent in Touche). Je docent na zavodu Civica Accademia di Arte Drammatica Nico Pepe, je član žirije na natečaju za literarna dela v furlanskem jeziku S. Simòn v Codroipu in predseduje žiriji nagrade Trê riis za kratko prozo v furlanščini. Kot preva-jalec in dramaturg je sodeloval pri projektih za vrednotenje furlanskega jezika (Odissee leta 2011, Siums leta 2012 in L’ùali di Diu leta 2013). Vodi tečaje dramskega pisanja.

Page 7: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

12 13

Carlo Tolazzi è nato a Malborghetto (UD) nel 1954. Si è laureato in lettere a Trieste nel 1989 con una tesi linguistico-letteraria sul friulano carnico della Val Pesarina, cui hanno fatto seguito alcune pubblicazioni su riviste specializzate (Ce fastu?, Metodi e ricerche, Diverse lingue) e la compilazione di un vocabolario (Le parole salvate. Vocabolario della Val Pesarina con un’appendice di saggi linguistici, Udine, Campanotto 1997). Ha vinto per due anni consecutivi (1994-95) il premio di narrativa in friulano S. Simòn di Codroipo, e per due anni consecutivi il premio omologo Glemone di îr, vuei e doman (1996-97). Vincitore anche di due concorsi nazionali di narrativa in italiano (Carnia-Savorgnan nel 1992 e Vileg-Novelle di legno nel 2000), ha curato le raccolte di racconti di due scrittori carnici: Antonio Roja (Contas, comèdias e macaròns nel 1998) e Giovanni Gortani (Macchiettis leggendariis nel 2000), ed un epistolario in varietà carnica della val Pesarina (Ai ven jù chei da Truja. Lettere al lume di candela, 2012).Dal 1984 al 1997 ha collaborato in qualità di pubblicista col quotidiano Il Gazzettino di Venezia. Dal 2000 scrive per il teatro: premio Candoni-Arta Terme per la nuova drammaturgia nel 2000 col monologo in carnico Resurequie, autore di altri drammi inerenti la storia e la tradizione popolare carnica (Cerciven-to nel 2003, Indemoniate, scritto con Giuliana Musso nel 2006, Portare nel 2008) e non (Chi di spada nel 2004, a+b>c nel 2005, Tunnel, scritto con Fabio Alessandrini nel 2009, Qui tollis peccata mundi nel 2010, Una faticosa primavera e Buone Vacanze nel 2011, Rojale nel 2012, L’eredità a Nord-Est e Tre giovini, scritto con Massimo Somaglino, nel 2014). Due suoi lavori teatrali replicano attualmente in Francia (Cherchevent e Tou-che). Docente alla Civica Accademia di Arte Drammatica Nico Pepe, fa attualmente parte della giuria del premio di narrativa in lingua friulana S. Simòn di Codroipo, e presiede la giuria del premio Trê riis per la narrativa breve in lingua friulana. Ha partecipato in qualità di traduttore e adattatore drammaturgico a progetti-guida per la valorizzazione della lingua friulana (Odissee nel 2011, Siums nel 2012 e L’ùali di Diu nel 2013). Tiene annual-mente dei seminari di drammaturgia.

TRST, MESTO V VOJNI | TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA

Page 8: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

14 15

TRST, MESTO V VOJNI | TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA

Casa del Lavoratore Teatrale

Casa del Lavoratore Teatrale

Društvo Casa del Lavoratore Teatrale si prizadeva za bogatenje po-nudbe tržaške italijanske kulturne scene z inovativnimi, samostojnimi in sodobnimi gledališkimi projekti, zato sprejema tudi izzive novih izraznih oblik.Prepričani smo, da tudi obujanje časovno oddaljenih zgodovinskih dogodkov, kot je prva svetovna vojna, sodi v okvire sodobne gledališke izraznosti, seveda če so predloge izvirne in dramaturški posegi premišljeni. Letošnja stoletnica je priložnost za dramsko rekonstrukcijo prvega svetovnega spopada brez vsakršne slavilne retoričnosti. Besedilo Trst, mesto v vojni, ne more brez kompleksnosti lokalnih okoliščin, tukajšnje večkulturnosti in večjezičnosti: ne gre pozabiti, da je bil tik pred spopadom Trst po eni strani skrajni cilj iredentističnega gibanja in hkrati mesto z največjim številom slovenskih prebivalcev. Prva vojna je torej v sebi že nosila zametke tragedij, do katerih so pozneje privedle nacionalistične politike, ki so ozemlje tako razko-sale, da je bilo posledice čutiti skoraj vse preteklo stoletje. Zgodba z izhodiščem v interpretaciji lokalne zgodovine tako pridobi univerzalne razsežnosti prav zaradi edinstvenih protislovij Trsta.Ta iztočnica nas je privedla do tega, da smo se odločili za preplet italijanskega in slovenskega dramskega besedila. Izbrali smo Marka Sosiča in Carla Tolazzija, avtorja s potencialno idealnim pristopom do te teme, dramaturško spojitev predlog in režijo pa smo zaupali Igorju Pisonu, resnično evropskemu umetniku. Ob teh predpostavkah sta bili s produkcijskega vidika obe tržaški stalni gledališči, Slovensko stalno gledališče in Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine, samou-mevna izbira.Sodelovanje, sočasna odrska navzočnost slovensko in italijansko govorečih igralcev in iskanje skupnega gledališkega izraza seveda zelo značilno odražajo posebnosti našega prostora, vendar prese-gajo meje tega projekta, saj so bistven, razlikovalen dejavnik celotne scenske konstrukcije in gledališke ekipe, ki se lahko uveljavita ne le na lokalni, temveč tudi na mednarodni ravni in tako ustvarita prepotre-ben krog mreženja. Ta predstava je morda prvi korak na plodni, navdušujoči poti, drago-cena in nezamudna priložnost, s katero lahko utrdimo smisel in ugled tržaške gledališke ponudbe.

La Casa del Lavoratore Teatrale, con le sue proposte di teatro indipendente e contemporaneo, vuole incarnare una novità e un arricchimento del panorama cittadino in lingua italiana, aprendosi a nuove espressioni e contaminazioni. Crediamo che anche la riproposizione di eventi storici lontani come quello della Prima Guerra Mondiale vada inserita in un’ottica di teatro contemporaneo, con scritti originali e interventi drammaturgici mirati. Questo centenario può rappresentare un’occasione per ricostruire il dramma della Grande Guerra rifuggendo da una dimensione cele-brativa e retorica. Il racconto di una città in guerra come Trieste non può esistere prescindendo dalla complessità e ricchezza del suo tessuto multicul-turale e multilinguistico: non dobbiamo dimenticare che Trieste, alla vigilia del conflitto, se da un lato rappresentava la meta conclusiva dell’irredentismo italiano, dall’altro era contemporaneamente la città in assoluto più popolata da abitanti di nazionalità slovena. Nella Prima Guerra dunque si annidavano i prodromi di quei disastri che le politi-che nazionalistiche avrebbero provocato sconvolgendo le nostre ter-re lungo gran parte del Novecento. Partire perciò da una lettura della storia locale, che, paradossalmente, proprio grazie alle peculiarità di Trieste, allarghi il proprio orizzonte a una dimensione universale.Con questo obiettivo abbiamo pensato a una interpolazione testuale fra una drammaturgia italiana e una slovena, individuando in Marko Sosič e Carlo Tolazzi gli autori che secondo noi garantivano l’approc-cio ideale a questa visione, affidando ad Igor Pison, artista di respiro europeo, la regia e la fusione drammaturgica dei due testi per la mes-sa in scena. In quest’ottica gli interlocutori naturali a livello produttivo, per il loro ruolo culturale-istituzionale, non potevano che essere i due teatri stabili della città, il Teatro Stabile Sloveno e il Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia.La collaborazione, la compresenza sulla scena di attori di madrelin-gua italiana e slovena, la ricerca di una cifra teatrale comune, non sono solo peculiarmente rappresentative del nostro territorio, vanno al di là di un valore aggiunto legato al singolo evento, sono parte essenziale e distintiva di una costruzione scenica, di un gruppo di la-voro che può diventare sigificativo in ambito locale ed internazionale, con le auspicabili conseguenze in termini di circuitazione. Questo spettacolo può rappresentare il primo passo di un percorso particolarmente proficuo e stimolante, un’occasione a nostro avviso preziosa e imperdibile per accrescere il senso e la rilevanza dell’offer-ta teatrale della nostra città.

Page 9: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

16 17

KO NEKDO UMRE, SE BLIŽNJEMU ZDI,DA NE BO NIČ VEČ KOT JE BILO“.A TUDI SAMI SO LE »ZAMRZNJENI V TRPLJENJU«,VSE GRE NAPREJ, KOT JE BILO ŽE DOLOČENO.IN NITI URA SE NE USTAVI...(MASHA KALEKO)

TROBENTANJE, OKLEPNIKI, ZASTAVE, PLINSKE MASKE, DATUMI, GRANATE, OBVLADOVANO SLAVLJENJE TRPLJENJA, PLAMENOMETI, NEISKRENE, MUČNE KOMEMORACIJE – TA PREDSTAVA JE VSE DRUGO, KOT TO.

SE UNO MUORE, SEMBRA A CHI LO AMA,CHE NIENTE POSSA CONTINUARE COME PRIMA.MA ANCHE LORO SONO SOLO “RIMASTI NEL DOLORE”,E TUTTO PROCEDE, COME ERA STATO PREORDINATO.- E NEPPURE GLI OROLOGI SI FERMANO...(MASHA KALEKO)

SQUILLI DI TROMBA, CARRI ARMATI, BANDIERE, MASCHERE ANTIGAS, DATE, BOMBE A MANO, CELEBRAZIONI CONTROLLATE DEL DOLORE, LANCIAFIAMME, FALSE E SOFFERTE COMMEMORAZIONI: QUESTO SPETTACOLO NON È NIENTE DI TUTTO CIÒ.

NIKLA PETRUŠKA PANIZON

Page 10: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

18 19

namreč za uprizoritev, ki spregovori o sami naravi ustvarjalnega postopka ter s tem vzpostavlja možnost opazovanja, kako nastaja neko umetniško delo. Edini potujitveni učinek, ki ga pri tem uporabi, je premestitev v medij filmske umetnosti.Eno od osnovnih filmskih sredstev je montaža, ki zaradi lepljenja drobnih delčkov deluje podobno mozaiku. Nekaj podobnega nastaja tudi v glavi Avtorja/Režiserja, ki v svojem ustvarjalnem postopku nenehno vstopa in izstopa iz svojega imaginarnega prostora, prihaja na vaje z igralci, ki se čedalje bolj stapljajo z liki iz njegove domišljije, ter kleše pripoved, ki bi izpovedala njegov odnos do sveta, v katerem živimo. Ustvarjanje filmske naracije se približuje literarnemu razmišljanju; možni so najrazličnejši kra-jevni in časovni preskoki, snemanje se lahko začne tudi z zadnjimi prizori ter se konča s prvimi, možnosti oblikovanja naracije so neomejene. Prav vnaprejšnja nezamejenost s samo formo zaznamuje uprizoritev Trst, me-sto v vojni, saj je forma nastajala v samem ustvarjalnem procesu. V čem pa je pravzaprav razlika s katerokoli drugo gledališko predstavo? Temeljna razlika je prav v sami intenci ustvarjalcev, ki pri večini ostalih gledaliških predstav ne izpostavijo možnosti vpogleda v samo nastajanje uprizoritve in prisegajo izključno na moč iluzije. Carlo Tolazzi je verjetno eden od tistih, ki v svojem dramskem ustvarjanju brezpogojno verjame v moč gledališke iluzije. Prizori v njegovem dra-moletu Il pane dell’attesa učinkujejo kot trenutki, ukradeni izpred stotih let, slog pisanja pa vzpostavlja pristno atmosfero življenja italijanske meščanske družine med prvo svetovno vojno v Trstu. Marko Sosič mu sledi z lirično izrisanimi usodami slovenskih tržačank in slovenskega vojaka. Vseh zgodb bi res lahko bilo »na tisoče«, vendar sta avtorja izbrala prav določene. Prek teh zgodb lahko razumemo kompleksen tržaški pro-stor, ki je s prvo svetovno vojno vstopil v turbulenten čas. Alain Badiou dvajseto stoletje v istoimenski knjigi opredeli kot »mesto tako apokaliptičnih, grozovitih dogodkov, da je edina kategorija, ki lahko ustrezno izrazi njegovo enotnost, kategorija zločina«. Avtor/Režiser pa zastopa dejansko pozicijo sodobnega ustvarjalca, ki ve, kako se je odvijala zgodovina in obenem spremlja svet okoli sebe. Uprizoritev Trst, mesto v vojni je zato predvsem razmislek o svetu, v katerem živimo, o možnostih, ki jih ponuja gledališče, in ne nazadnje tudi temeljni odziv na nesmisel vojne, ki vehementno pretrga marsikatero vez in ne prizanese nikomur. Z upanjem, da bo človeštvo končno razumelo.

Da bi človeštvo razumelo

Trst, mesto v vojni je odličen naslov za film, sliko, knjigo ali gledališko predstavo, ki naj bi bila ena od mnogih obeležitev stoletnice velike vojne. Strinjamo se, da je prva svetovna vojna posegla v življenja mnogih, še zlasti je prizadela civilno prebivalstvo. Z gotovostjo lahko trdimo, da je imela ta imperialistična vojna nepredstavljive razsežnosti in posledice, ki jih občutimo vse do današnjih dni. Izid prve svetovne vojne je usodno zaznamoval tudi tržaško ozemlje. O tem govorijo zgodovinske knjige, memoari in zapuščine naših prednikov. Govoriti o veliki vojni izpred sto let pač ni enostavno. Še zlasti ne, ker smo v tem trenutku odmaknjeni od vseh svetovnih kriznih žarišč in vojne k sreči opazujemo iz varne distance. Mediji nas nenehno bombardirajo z informacijami o konfliktih po svetu, veliko preveč jih je, da bi jih naštela na hitro, mi pa premišljujemo o vojni izpred stotih let. Prav zato Trst, mesto v vojni prvenstveno ni predstava o prvi svetovni vojni – čeprav tematizira prav to obdobje. O čem torej lahko spregovori gledališka uprizoritev, ki ima besedo vojna že v samem naslovu?Uprizoritveni okvir za povezavo dveh dramskih besedil Kakor v snu Marka Sosiča in Il pane dell’ attesa Carla Tolazzija izhaja iz preprostih vprašanj: kako spregovoriti o vojni brez izkušnje? Katero zgodbo izmed mnogih izbrati in jo izpovedati kot paradigmatsko zgodbo, seveda ne o katerikoli vojni, temveč prav o tisti, veliki, svetovni vojni? Kako ne govoriti le o sebi, temveč o problemu, ki je večji in pomembnejši od posameznika, ki je v vlogi pripovedovalca zgodbe? Ali povedano z besedami Marka Sosiča: »Skozi čigave oči naj govorim? Skoži čigave oči naj povem zgodbo, ki bo ena izmed tisočerih?« V prvem planu imamo ustvarjalca, Avtorja oziro-ma Režiserja, ki pripravlja material za svoj film z naslovom Trst, mesto v vojni. Za uprizoritveni okvir sva si z režiserjem izbrala Sosičevo dramsko besedilo, ki izpostavlja prav pozicijo avtorja. Kdo je pravzaprav avtor? Michel Foucault se v svojem slavnem spisu Kaj je avtor? problema loti z analitično natančnostjo. Poleg naslovnega vprašanja v relativno kratkem, a vplivnem eseju izpostavi celo plejado vprašanj o statusu avtorja in umetniškega dela. Kaj torej tvori to nenavadno celoto, ki jo poimenujemo umetniško delo? Uprizoritev Trst, mesto v vojni na to vprašanje ne ponuja enoznačnega odgovora, temveč gledalca povabi k dialogu. Z zave-danjem, da pomen umetniškemu delu ustvarja šele gledalec in da avtorje-va intenca vedno le začne in nikoli zares ne dokonča zgodbe in njene in-terpretacije, se uprizoritev razpira v svojem najranljivejšem segmentu. Gre

Eva Kraševec

TRST, MESTO V VOJNI | TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA

Page 11: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

20 21

ALBIN :TUKAJ SEM ŽE TRETJE LETO IN SEM NEOZDRAVLJIV PRIMER. VSEGA SEM SIT IN NE GREM SE VEČ. TO JE ENAKO KOT V GIMNAZIJI, KO POSTANE JASNO, DA NISI IZDELAL RAZREDA, ZATO TE NIHČE VEČ NE SPRAŠUJE IN NIČ TI NI VEČ TREBA DELATI. ZDAJ SEM KONČNO PRIŠEL V TA BLAŽENI POLOŽAJ. NIHČE VEČ NE RAČUNA NAME, MENI PA JE VSEGA FIGO MAR.

ALBIN: È IL TERZO ANNO CHE SONO QUI E SONO UN CASO INGUARIBILE. SONO STUFO DI TUTTO E NON STO PIÙ A QUESTO GIUOCO. È COME AL LICEO QUANDO LA BOCCIATURA ERA DECISA E NON SI ERA PIÙ INTERROGATI E NON OCCORREVA FARE NULLA. A QUESTE FELICI CONDIZIONI SONO RITORNATO, FINALMENTE. NON OCCORRE CHE FACCIA NULLA, NON CONTO PIÙ, ME LA RIDO DI TUTTO.

SIAMO SEMPRE TUTTI IN SCENA... UN GRUPPO DI ATTORI IN UNO SPAZIO PROVE. C'È UN BELLISSIMO CLIMA, SI SCHERZA NEI RACCORDI FRA UNA SCENA E L'ALTRA. POI DA QUESTA LEGGEREZZA SI PASSA DI COLPO IN SITUAZIONI DI LACERANTE COMMOZIONE... LA STRAZIANTE ATTESA DELLE DONNE, LA GUERRA SENZA SENSO... “SIAMO TUTTI PRESI IN UNA RETE DI INELUDIBILE MUTUALITÀ, LEGATI IN UN SINGOLO INDUMENTO DEL DESTINO” (M. L. KING), ANCHE QUANDO NON NE SIAMO CONSAPEVOLI.

VES ČAS SMO VSI NA ODRU... SKUPINA IGRALCEV NA PRIZORIŠČU. VZDUŠJE JE PRIJETNO, V PREHAJANJU IZENEGA PRIZORA V DRUGEGA IGRIVO. POTEM PA IZ LAHKOTNOSTI NAENKRAT PREIDEMO V PARAJOČO GANJENOST... MUČNO ČAKANJE ŽENSK, VOJNI NESMISEL... »UJETI SMO V MREŽO NEIZBEŽNE VZAJEMNOSTI, PREVEZANI V EN SAM KROJ USODE« (M. L. KING ) ČETUDI SE TEGA VSELEJ NE ZAVEDAMO. ADRIANO GIRALDI

Page 12: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

22 23

TRST, MESTO V VOJNI | TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA

rato artistico. Cosa costituisce questo insolito insieme che definiamo opera d’arte? L’allestimento di Trieste, una città in guerra non offre a questa domanda una risposta unilaterale, ma invita lo spettatore al dialogo. Con la consapevolezza che soltanto lo spettatore possa dare senso all’opera d’arte e che l’intenzione dell’autore offra l’avvio alla storia e alla sua interpretazione, ma non la concluda mai veramente, l’allestimento si apre nel suo segmento più vulnerabile. Si tratta infatti di uno spettacolo che parla della natura stessa del processo creativo e con questo stabilisce la possibilità di osservare la genesi di un lavoro artistico. L’unico effetto straniante utilizzato è lo spostamento verso il linguaggio cinematografico.Uno dei mezzi base del cinema è il montaggio, che per l’accosta-mento di piccole parti funziona in modo analogo al mosaico. Qual-cosa di simile accade anche nella mente dell’Autore/ Regista che nel suo processo creativo continuamente entra ed esce dal suo luogo immaginario, va alle prove con gli attori che si fondono sempre di più con i personaggi della sua fantasia, e costruisce il racconto che rivela il suo rapporto con il mondo nel quale viviamo. La creazione di una narrazione cinematografica si avvicina alla riflessione letteraria: sono possibili salti nello spazio e nel tempo, le riprese possono iniziare an-che dalle ultime scene e finire con le prime, le possibilità di modellare la narrazione sono infinite. Proprio non porsi di principio limiti nella forma stessa, caratterizza l’allestimento di Trieste, una città in guerra, dato che la forma si crea durante lo stesso processo creativo. In cosa risiede la differenza sostanziale rispetto a qualsiasi altro spettacolo di prosa? La differenza fondamentale è proprio nelle stesse intenzioni degli artisti che nella maggior parte degli altri spettacoli di prosa non indicano la possibilità di uno sguardo nella genesi dell’allestimento e puntano soltanto sulla forza dell’illusione.Carlo Tolazzi è probabilmente uno di quelli che nella propria attività teatrale crede incondizionatamente nella forza dell’illusione teatrale. Le scene del suo atto unico Il pane dell’attesa sono istanti, rubati a cent’anni fa, lo stile della scrittura sottolinea l’atmosfera autentica del-la vita di una famiglia italiana borghese durante la prima guerra mon-diale a Trieste. Marko Sosič lo segue con destini di triestine e di un soldato sloveno, disegnati con forza lirica. Di storie ce ne sarebbero a migliaia, tuttavia gli autori ne hanno scelte di specifiche. Attraverso di esse possiamo comprendere la complessità dell’ambiente triestino che con la prima guerra mondiale è entrato in un tempo turbolento. Alain Badiou definisce il ventesimo secolo nel libro omonimo come

Affinchè l’umanità comprenda

Trieste, una città in guerra è un titolo perfetto per un film, una foto, un libro o uno spettacolo teatrale che dovrebbe presentarsi come una delle molte celebrazioni del centenario della Grande Guerra. Siamo tutti concordi nell’affermare che la prima guerra mondiale abbia inciso nelle vite di molti, colpendo in particolar modo la popola-zione civile. Possiamo affermare con certezza che questo conflitto imperialistico abbia avuto dimensioni e conseguenze inimmaginabili delle quali risentiamo fino ai giorni nostri. L’esito della prima guerra mondiale ha segnato fatalmente anche il territorio triestino. Di questo testimoniano libri di storia, memoriali e lasciti dei nostri predecessori. Tuttavia parlare della Grande Guerra di cento anni fa non è semplice. Soprattutto perchè in questo momento siamo distanti da tutti i focolai di crisi mondiali e per fortuna osserviamo la guerra da una distanza di sicurezza. I media ci bombardano in continuazione con informazioni sui conflitti nel mondo e ce ne sono troppi per poterli citare in breve, mentre noi riflettiamo su una guerra di cento anni fa. Proprio per que-sto Trieste, una città in guerra in primo luogo non è uno spettacolo sulla prima guerra mondiale-sebbene tematizzi proprio questa epoca. Di cosa dovrebbe dunque parlare un allestimento teatrale che porta la guerra nel titolo stesso?La cornice dell’allestimento che lega due testi teatrali, Come nel sonno di Marko Sosič e Il pane dell’ attesa di Carlo Tolazzi deriva da questioni semplici: come parlare della guerra senza averla spe-rimentata? Quale storia scegliere tra le molte e riconoscerla come paradigmatica, ovviamente non di una guerra qualunque ma proprio di quella, grande guerra mondiale? Come non parlare soltanto di sè, ma del problema che è più grande e più importante del singolo che riveste il ruolo di narratore? Oppure per dirla con le parole di Marko Sosič: »Attraverso quali occhi dovrei parlare? Attraverso quali occhi dovrei raccontare la storia che sarà una tra le migliaia?« In primo piano abbiamo l’artista, l’Autore ovvero il Regista che prepa-ra il materiale per il suo film dal titolo Trieste, una città in guerra. Per inquadrare l’allestimento abbiamo scelto con il regista il testo teatrale di Sosič che evidenzia proprio il punto di vista dell’autore. Ma chi è l’autore? Michel Foucault nel suo celebre scritto Che cos’è l’auto-re? tratta il problema con precisione analitica. Oltre al quesito del titolo evidenzia in un saggio relativamente breve ma di grande peso un’intera costellazione di domande sullo status dell’autore e dell’ope-

Eva Kraševec

Page 13: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

24 25

un »luogo di eventi così apocalittici e terribili, che l’unica categoria che potrebbe adeguatamente esprimere la loro unitarietà sarebbe quella del delitto.« L’Autore/ Regista rappresenta invece la posizione dell’artista moderno che sa come si è sviluppata la storia e al tempo stesso segue il mondo intorno a sè. L’allestimento Trieste, una città in guerra è per questo soprattutto una riflessione sul mondo nel quale viviamo, sulle possibilità offerte dal teatro e non da ultimo anche una reazione all’insensatezza della guerra che violentemente strappa ogni legame e non risparmia nessuno. Con la speranza che l’umanità finalmente comprenda.

TRST, MESTO V VOJNI | TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA

»...IN BOMO IMELI TAUŽENT BUPCO, ZA VSE TISTE L’DI, KI JIH NI VEČ, ZA VSE TISTE L’DI, KI SMO JIH IN KI JIH BOMO POZABLE.«

“...E GAVEREMO MILE FIOI, PER TUTA QUELA GENTE CHE NO XE PIÙ, E PER TUTI QUEI CHE GAVEMO DIMENTICADO E CHE DIMENTICHEREMO.”

LARA KOMAR

Page 14: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

26 27

IN SILENZIO, V POPOLNI TIŠINI.UN SILENZIO CHE DURA MESI, ANNI, SECOLI. UN SILENZIO CHE SI PROTRAE INTORNO A NOI E DENTRO DI NOI. UN SILENZIO PER ASCOLTARE. UN SILENZIO PER UN PROFONDO DISARMO INTERIORE. PER UN DISARMO DEL CUORE.

IN SILENZIO, V POPOLNI TIŠINI.TIŠINA, KI TRAJA MESECE, LETA, STOLETJA. TIŠINA, KI TRAJE IN TRAJE, ZUNAJ NAS, V NAS. TIŠINA, DA LAHKO SLIŠIMO. TIŠINA, KI RAZOROŽI GLOBINE NAŠE NOTRANJOSTI. KI RAZOROŽI SRCE.

MARIAGRAZIA PLOS

ANCHE SE ORA CE NE FREGHIAMO, NOI QUELLA VOLTA, NOI C'ERAVAMO.LA PRIMA VOLTA. IL PRIMO AMORE. IL PRIMO ISTANTE. IL LUNGO ADDIO. ARRIVA PRIMA. IL PRIMO TRENO. L'ULTIMO METRO. DI UNA LUNGA SERIE. LA PRIMA. HO FATTO LA PRIMA. QUANTI ANNI HAI?QUAL È IL SENSO? QUALCUNO MI SA DIRE QUAL È IL SENSO DI TUTTO CIÒ?FORSE QUELLO CHE RESTA DA DIRE È IL SILENZIO. UN LUNGO SILENZIO.NON SO QUELLO CHE STO FACENDO. CREDEVO DI SAPERLO, MA ORA CHE SONO QUI, NON SO SE SONO IO.

ČEPRAV NAM DANES NI MAR, SMO MI TAKRAT BILI, BILI SMO.PRVIČ. PRVA LJUBEZEN. PRVI TRENUTEK. DOLGO SLOVO. PRVO PRIDE. PRVI VLAK.ZADNJI METRO. OD TOLIKIH. PRVA. BIL SEM V PRVI. KOLIKO SI STAR?V ČEM JE SMISEL? MI ZNA KDO POVEDATI, V ČEM JE SMISEL VSEGA TEGA?MORDA JE EDINO, KAR ŠE LAHKO IZREČEMO, MOLK. DOLG MOLK.NE VEM, KAJ POČNEM. MISLIL SEM, DA VEM. ZDAJ, KO SEM TU, VEČ NE VEM, ALI SEM TO JAZ.

MASSIMILIANO BORGHESI

Page 15: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

28 29

Igor PisonRojen v Trstu leta 1982. Od sezone 1999/2000 do 2006/2007 sodeloval

kot igralec s tržaškim ansamblom gledališča SSG in z italijanskim

gledališčem il Rossetti. Leta 2008 dokončal študij germanisitke na

tržaški Filozofski fakulteti. Istega leta je bil sprejet na državni akademiji

Avgusta Everdinga v Münchnu, kjer je leta 2012 diplomiral kot operni in

dramski režiser. 2012 je režiral opero Luigija Dallapiccole Il volo di notte

v Mali dvorani gledališča Everding v Münchnu. Aprila 2012 se je vrnil v

SSG Trst z adaptacijo in režijo besedila Claudia Magrisa Saj razumete.

Leta 2013 je v Trstu uprizoril avtorski projekt o finančni krizi Hozana

tekočemu računu, za katerega je uporabil aranžmaje brechtovih songov.

Marca 2014 je za ljubljansko Dramo predelal in režiral roman Angel

Pozabe pesnice Maje Haderlap. Marca 2015 bo sodeloval z zagrebško

opero HNK, kjer bo režiral opero Ekvinocij Ivana Brkanovića.

Igor PisonNato a Trieste nel 1982. Nelle stagioni 1999/2000 e 2006/2007 collabora

con gli stabili regionali SSG e Il Rossetti. Nel 2008 consegue la laurea in

germanistica alla Facoltà di lettere e filosofia di Trieste. Nell’estate dello

stesso anno viene ammesso all’accademia nazionale August Everding

di Monaco di Baviera, dove si diploma come regista d’opera e di prosa

nel 2012. La sua prima regia d’opera è del 2012, Il volo di notte di Luigi

Dallapiccola, portata in scena al ridotto del teatro Everding di Monaco

di Baviera. Nell’aprile 2012 ritorna a Trieste con la regia e l’adattamento

di Lei dunque capirà di Claudio Magris. Seguirà, sempre per lo Stabile

Sloveno, nel 2013, il progetto teatrale Osanna al conto corrente. Nel

2014 al teatro nazionale di Ljubljana Drama porta in scena l’adattamento

e la regia del romanzo di Maja Haderlap L’angelo dell’oblio. Nel mese di

marzo 2015 lavorerà per l’opera nazionale di Zagabria e firmerà la regia di

Equinozio del compositore croato Ivan Brkanović.

IL DILEMMA DI UN AUTORE INVITATO A RACCONTARE IL CENTENARIO DELLA PRIMA GUERRA MONDIALE COSTRINGE AI LIMITI DELLE PROPRIE CAPACITÀ ARTISTICHE. BEN PRESTO GLI È CHIARO DI NON POTER RACCONTARE L’INSENSATEZZA DELLA GUERRA. DI QUALSIASI GUERRA.

DILEMA AVTORJA, KI MORA PRIPOVEDOVATI O STOLETNICI PRVE SVETOVNE VOJNE, VODI DO SKRAJNE MEJE UMETNIŠKIH ZMOŽNOSTI. KMALU RAZUME, DA NE MORE GOVORITI O NESMISELNOSTI VOJNE. KATEREKOLI VOJNE.

IGOR PISON

TRST, MESTO V VOJNI | TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA

Page 16: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

30 31

slovensko stalno gledališčeteatro stabile sloveno

UPRAVNI SVET / CONSIGLIO DI AMMINISTRAZIONEBreda Pahor (predsednica / presidente)Alessandro Malcangi (podpredsednik / vicepresidente)Paolo Marchesi, Adriano Sossi, Marta Verginella

NADZORNI ODBOR / COLLEGIO DEI REVISORI DEI CONTIPierlugi Canali (predsednik / presidente), Giuliano Nadrah,Boris Valentič

Umetniški koordinator / Coordinatore artisticoEduard Miler, [email protected]čnik umetniškega koordinatorja/ Assistente del coordinatore artisticoIgor Pison

IGRALSKI ANSAMBEL / COMPAGNIAMaja Blagovič, Luka Cimprič, Primož Forte, Romeo Grebenšek,Vladimir Jurc, Lara Komar, Nikla Petruška Panizon

OSEBJE / PERSONALEValentina Repini, organizatorka / reponsabile organizzativa, [email protected] Paliaga, odnosi z javnostmi / relazioni esterne, [email protected] Briščik, vodja računovodstva / responsabile contabilita, [email protected] Puzzer, računovodkinja / impiegataMartina Krapež, računovodkinja / impiegataMartina Clapci, blagajničarka / biglietteria, [email protected] Furlan, tehnični vodja / direttore tecnico, [email protected] Gregorčič, garderoberka in šivilja / guardarobiera e sartaSonja Kerstein, inspicientka in rekviziterka / direttrice di scena e attrezzistaNeda Petrovič, šepetalka / suggeritriceRafael Cavarra, električar osvetljevalec / tecnico luciPeter Korošic, električar osvetljevalec / tecnico luciDiego Sedmak, tonski mojster / tecnico del suonoGiorgio Zahar, odrski mojster / capo macchinistaMarko Škabar, odrski delavec / macchinistaMoreno Trampuž, odrski delavec / macchinistaMarko Emili, hišnik / custodePeter Auber kurjač in vratar / caldaista e portinaioMarko Kalčo vratar / portinaioGiuliana Brandolin čistilka / pulitrice

Gledališki list sta uredila / Libretto di salaIgor Pison, Rossana Paliaga Prevodi / Traduzioni: Tamara Lipovec, Rossana PaliagaFoto: Luca QuaiaGrafična podoba SINTESI/HUBOglasi / Pubblicità STEFANI PubblicitàTisk / Stampa: SINEGRAF d.o.o.

Ul./Via Petronio 4, Trst / TriesteItalija / ItaliaTelefon / Telefono : +39 040 632 664/5Fax: +39 040 368 547www.teaterssg.com

PASSO DOPO PASSO, SI CADE E CI SI RIALZA, SI CADE E CI SI RIALZA. FINO A CONFONDERE LA REALTÀ CON LA FINZIONE.

KORAK ZA KORAKOM PADAŠ IN SE POBIRAŠ, PADAŠ IN SE POBIRAŠ, DOKLER VEČ NE RAZLOČIŠ REALNOSTI OD FIKCIJE.

LORENZO ZUFFI

Page 17: TRST, MESTO V VOJNI TRIESTE, UNA CITTÀ IN GUERRA · v okviru nagrade Umberto Saba. Med drugim je bil roman izbran med desetimi najboljšimi slovenskimi romani po letu 1989 in bil

32