Spol: Ž

Galerija likovnih samorastnikov Trebnje 13. februar—11. maj 2014

Spol: Ž

Pomembno je, da se človek izraža ...

pod pogojem, da so čustva pristna

in odraz lastne izkušnje.

It is important to express oneself ...

provided the feelings are real

and are taken from your own experience.

Berthe Morisot

Evropsko leto usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, kot je EU poimenovala leto 2014, je po mojem mnenju namenjeno predvsem razmisleku o vlogi ženske v družini in družbi. Zato bo leto 2014 v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje v celoti posvečeno ženskam. Prva izmed serije razstav je tokratna razstava, ki vključuje predstavitev del vseh avtoric iz zbirke galerije. Kot vse ostale, so se tudi one spopadale z izzivi, kako uskladiti poklicno pot, uresničiti lastno vizijo, hkrati pa dobro opravljati vse ostale življenjske vloge.

Naslov razstave Spol: Ž obiskovalcu sporoči vsebino razstave, ki vključuje dela 69 ustvarjalk iz zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje. Z njim namenoma izpostavljamo spol avtoric, hkrati pa jim nasproti postavimo dela moških, ki so vključena v stalno razstavo. Tako vsa dela povežemo v celoto, ki ni samo slogovna, ampak tudi časovna, saj so razstavljena dela nastajala v drugi polovici 20. stoletja. Z imenom začasne razstave in njeno umeščenostjo v stalno razstavo1 obiskovalcu v razmislek ponujamo smiselnost delitve spolov, ki je v umetnosti še posebej opazna. S takšnim oblikovanjem predstavitve želimo doseči, da ženske umetnice ne bodo getoizirane in etiketirane zaradi svojega spola, torej a priori drugačne, ampak želimo obiskovalce spodbuditi k razmisleku o vlogi žensk v družini in družbi, še posebej pa o vlogi umetnic. Namen razstave torej ni izpostavljanje t. i. ženskih tem, predstavljanje ustvarjalk kot edinih na polju naivne umetnosti ali kot boljših od moških kolegov, ampak ponuditi vpogled v edinstveno kreativnost ženskega duha in obiskovalcem nuditi priložnost, da si sami oblikujejo predstavo o delih, ki so bila do sedaj le redko videna.

V zgodovini lahko ženske srečamo na različnih položajih. Najpogosteje so bile hčere, žene, matere, včasih tudi donatorke, podpornice, pokroviteljice, kraljice. Šele od srednjega veka naprej lahko govorimo o posameznicah, katerih imena so ohranjena le sporadično, ki so bile iluminatorke ali pisateljice, in so ustvarjale neodvisno od očetov ter soprogov. Umetnice so bile torej vse do zadnjih nekaj desetletij prej izjema kot pravilo. Za slikarke je bilo skoraj nujno, da so imele finančno in moralno podporo primarne družine, velikokrat v podobi očeta slikarja, ki jim je omogočil izobraževanje na likovnem področju. Med njimi

Spol: Ž

so najbolj prepoznavne Lavinia Fontana2, Marieta Robusti3 in Artemisia Gentileschi4. Rosa Bonheur5 in Mary Cassat6 pa tudi Berthe Morisot7 so se uveljavile v času, ko se je število akademij povečevalo, nastajale so tudi številne zasebne šole. Kljub temu pa se ženskam še vedno ni bilo dovoljeno vpisati na akademijo, niti študirati po živem modelu, saj so taka dejanja pojmovali kot nemoralna. Prvi vpisi žensk na likovno akademijo v Parizu so bili dovoljeni šele leta 18968. V 20. stoletju so se uveljavile številne umetnice, ki so prispevale drugačen pogled na umetnost in na dogajanje v družbi. Še posebej po II. svetovni vojni, v 60. in 70. letih, s pojavom feminizma, sta se prepoznavnost in pojavnost umetnic povečali. Približno istočasno so se pojavili tudi novi načini ustvarjanja, performansi, instalacije, video, ki so jih ženske vedno bolj uporabljale za raziskovanje položaja ženske v družbi in umetnosti.

Na Slovenskem je najbolj prepoznavna umetnica še vedno Ivana Kobilca9, ki se je najprej šolala v Ljubljani pri Uršulinkah, kjer je bila njena učiteljica Ida Künl10, potem pa je odšla v München in kasneje v Pariz, kjer se je šolala v različnih zasebnih šolah in ateljejih. Slovenska Akademija za likovno umetnost in oblikovanje je bila ustanovljena šele leta 1945 kot Akademija upodabljajočih umetnosti, zato so se umetnice, kot je Alenka Gerlovič11, šolale v Zagrebu. Sledile so ji Metka Kraševec12, Duba Sambolenc13, Dragica Čadež in druge, ki so se že vpisovale na ljubljansko akademijo. Le redke med njimi so se po II. svetovni vojni posvečale raziskovanju feminističnih tem v umetnosti, kar nekateri povezujejo z družbenim sistemom, ki je bolj kot na zahodu spodbujal zaposlovanje in enakopravnost žensk. Vendar pa to ne pomeni, da so se umetnice lažje uveljavljale. O stanju na tem področju dovolj pove samo podatek, da je bila dolga leta edina profesorica na ALUO Metka Kraševec, ki je redna profesorica postala šele leta 199114. Prav tako pa lahko doma in po svetu ugotovimo, da dela umetnic predstavljajo le manjši delež umetnin v zbirkah in na razstavah15.

Po mnenju Tylerja Cowena16 so se samorastnice lažje uveljavile kot njihove akademske kolegice. Za samorastnike oz. naivne umetnike je namreč značilno, da nimajo akademske likovne izobrazbe, pridobivanje le-te pa je ženskam dolgo časa predstavljalo največjo oviro pri uveljavljanju. Cowen kot dokaz večje uveljavitve naivnih umetnic navaja število

ustvarjalk v različnih publikacijah, med drugimi tudi v Svetovni enciklopediji naivne umetnosti, kjer našteje 212 ustvarjalk (26 %) in 594 ustvarjalcev. To primerja z Dictionary of Art, kjer najde 782 umetnikov, od tega 12 ustvarjalk (1,5 %). Poleg tega pa ugotavlja, da so ženske v naivni umetnosti še vedno v manjšini, kar potrjujejo tudi deleži samorastnic na razstavah in v zbirki Galerije likovnih samorastnikov Trebnje17. Ob tem moramo upoštevati, da se je naivna umetnost uveljavila v 20. stoletju, ko je okolje tolerantnejše do žensk kot v prejšnjih stoletjih. Kot vse ženske, so morale tudi samorastnice usklajevati poklicno delovanje, družino in ustvarjanje. Velikokrat so povedale, da lahko ustvarjajo samo, ko dokončajo ostala dela, ko poskrbijo za družino.

Prve samorastnice so že v zgodnjem življenju pridobile ročne spretnosti, naučile so se vezenja, šivanja, velikokrat tudi tkanja. Pridobile so torej znanja s področij, ki veljajo za tipično ženska. Vendar pa zaradi osebnih okoliščin, pričakovanj ali nasvetov staršev in zgodnje poroke velikokrat niso dokončale niti osnovne šole. V večji meri so izhajale iz kmečkega okolja, kjer so od otrok pričakovali, da bodo pomagali pri delu na kmetiji. Zaradi socialnih in družbenih okoliščin ter brez podpore primarne družine, so bile primorane k zaposlitvi, hitri poroki, ustvarjanju družine in opravljanju gospodinjskih opravil. Večinoma so se umetnosti posvetile kasneje v življenju, po upokojitvi oz., ko so otroci odrasli ali pa v prostih trenutkih. Mlajše samorastnice so se za ustvarjalno pot, tako kot njihove predhodnice, odločile zaradi želje po kreativnosti. Z umetnostjo so se srečale že v času osnovnega izobraževanja, vendar velikokrat niso prepoznale lastne nadarjenosti ali pa so se odločile, da pridobijo izobrazbo, ki jim bo zagotavljala stabilnejše življenje in redne dohodke. V nekem trenutku pa so se znašle v okolju, ki je njihovo umetniško žilico prebudilo in jih spodbudilo na pot ustvarjanja. Le redke med razstavljavkami so v umetnosti že zgodaj prepoznale svoje poslanstvo. Mednje prav gotovo lahko prištejemo vse tiste, ki so pridobivale izobrazbo na različnih umetniških šolah. Ne glede na izobrazbo, starost in okolje so samorastnice sledile lastni želji in delovale na področju likovne umetnosti. Razvile so odkrito, poenostavljeno likovno govorico, polno podrobnosti in živahnih barv, se potopile v sanjski svet svojih želja in prepovedanih hotenj ter jih skupaj z vsakdanjim življenjem izrazile na slikarskem platnu. Tako so dosegle vidne uspehe, nagrade in razstavljale v uglednih mednarodnih institucijah.

Samorastnice lahko najdemo že zelo zgodaj po pojavu tega stila. V ZDA se je uveljavila Grandma Moses18, v Franciji Seraphine Louis19. V Sloveniji je bila v prvi generaciji, takoj po II. svetovni vojni, najbolj prepoznavna Greta Pečnik20 s svojimi žareče rdečimi podobami strasti, domišljije in komentarjev na vsakodnevne dogodke. Ustvarjale so tudi ženske v Uzdinu in v Kovačici v Srbiji. Pripadnice romunske manjšine v Uzdinu so se navkljub nasprotovanju družin iz vezenja in tkanja preusmerile v slikanje ter se s podobami, prepredenimi z značilnim ornamentom na oblačilih in izginjajočega življenja, uveljavile v svetu. Ne samo v Evropi, naivna umetnost, in z njo samorastnice, se pojavijo povsod. Veliko jih na primer deluje v Braziliji, od koder prihajajo barvite, živahne in igrive mešanice resničnega in domišljijskega sveta.

Na razstavo smo uvrstili devet umetnic, ki se ukvarjajo s kiparstvom, ostale so slikarke. Kiparstvo velja za težaško opravilo, ki so se ga le redko lotevale ženske. Tukaj pa lahko opazujemo velike bloke lesa, ki so ga obdelale ženske roke. Ne glede na tehniko se večina umetnic na razstavi ukvarja z žanrom, ki je splošna značilnost naive. V upodobitvah se zadržujejo v življenju, ki ga poznajo, v zasebnem, intimnem svetu družine. Podobe so mirne, sproščene in vesele, prikazujejo delo žensk in njihove odnose z moškimi. Občasno izpostavljajo tudi probleme, npr. alkoholizem. Seveda pa ženske v drugi polovici 20. stoletja niso bile več zaprte izključno v sfero zasebnega. Tako med upodobitvami najdemo tudi gostilniške prizore. Druge nadaljujejo tradicijo ženskih portretistk preteklih stoletij, a pred njimi ne sedijo aristokrati, ampak znanke z ulice. Kot moški se tudi samorastnice lotevajo religioznih in mitoloških prizorov, poglabljajo se v fantazijski svet ter uživajo v zelenih tonih pokrajine. Nekatere med njimi so z vizijami vsakdanjega življenja, fantazijskimi podobami džungle in portreti dosegle svetovno slavo, spet druge so zaradi zahtev vsakdanjika utonile v pozabo in kljub dosegljivosti informacij ni najti niti sledi njihovega življenja. O njihovem obstoju, občutkih, dogodkih, upih in sanjah pričajo le njihova dela.

Ženske so in smo … ženske. Polne ustvarjalnega zagona, trdoživosti, racionalnosti in resnosti, pa tudi nežnosti, miline in veselja. Za dosežke si prizadevamo prav tako kot moški. Tako umetnica, kakor tudi umetnik, sta rojena za svoje poslanstvo, njuna nadarjenost, notranja nuja in pridobljene sposobnosti pa lahko v obeh primerih ustvarijo edinstveno vizijo sveta, ki užalosti, razveseli ali pa

OPOMBE:1 Del umetnic, ki so umeščeni v stalno razstavo, za namene začasne razstave nismo premikali, ampak smo jih pustili na njihovem mestu. Z začasno razstavo smo jih povezali z napisi.2 Lavinia Fontana, 1552–1614, bolonjska slikarka, hči slikarja Prospera Fontane.3 Marieta Robusti, 1554/60–1590, beneška slikarka, hči slikarja Jacopa Robustija – Tintoretta.4 Artemisia Gentileschi, 1593–1656, baročna slikarka, hči slikarja Orazia Gentileschija.5 Rosa Bonheur, 1822–1899, francoska slikarka in kiparka. 6 Mary Cassat, 1844–1926, ameriška slikarka. 7 Berthe Morisot, 1841–1895, impresionistična slikarka. 8 Mastnak, T. (2004). Uveljavljanje likovnih umetnic. Delta, revija za ženske študije in feministično teorijo, letnik 10 (št. 3-4) str. 107-113.9 Ivana Kobilca, 1861–1926, slovenska slikarka. 10 Ida Künl, 1853–?, hči slikarja Pavla Künla.11 Alenka Gerlovič, 1919–2010, slovenska slikarka.12 Metka Kraševec, 1941, slovenska slikarka.13 Duba Samobolenc, 1949, slovenska umetnica.14 Metka Kraševec je bila od leta 1977 docentka na ALUO, od leta 1986 pa izredna profesorica. V Moderni galeriji je imela kot prva ženska retrospektivno razstavo leta 2012. 15 Center Pompidou v Parizu je v svojo zbirko uvrstil 17 % umetnic (Muchnic, S. (24. 5. 2009). At Paris’ Pompidou Center, the year of the women, Los Angeles Times, pridobljeno 30. 1. 2014, s http://www.latimes.com/entertainment/news/arts/la-ca-elles24-2009may24,0,1787985.story” \l “ixzz2m1JaS5BM” http://www.latimes.com/entertainment/news/arts/la-ca-elles24-2009may24,0,1787985.story#ixzz2m1JaS5BM) v zbirkah Tate galerij se nahaja 13 % umetnic (Greer, G. (17. 1. 2010). Why the world doesn’t need an Annie Warhol or a Francine Bacon. The Guardian, pridobljeno 30. 1. 2014, s http://www.theguardian.com/artanddesign/2010/jan/17/germaine-greer-elles-pompidou). Še leta 2009 v Ljubljani izvedena razstava Risba na Slovenskem II. 1940–2009 je v pregled med 138 avtorjev in avtoric umestila samo 22 umetnic (16 %).16 Cowen, T. (1996). Why Women Succeed, and Fail in the Arts. Journal of Cultural Economics 00, str. 1-21. Pridobljeno 10. 10. 2013 s http://www.gmu.edu/ centers/publicchoice/faculty%20pages/Tyler/womeninthearts.pdf.17 V zbirki Galerije likovnih samorastnikov Trebnje je od 285 umetnikov v zbirki 69 žensk (24 %). Leta 1994 so na razstavo INSITA94 v Bratislavo poslali 11 ustvarjalcev, od tega 2 ženski (18 %), leta 1982 so na razstavo v Svetozarevo (današnjo Jagodino) od 13 umetnikov poslali 2 ženski (15 %), na razstavo, ki je potovala leta 1972 po Poljskem, so umestili 10 slovenskih samorastnikov od tega 1 žensko (10 %).18 Grandma Moses - Anna Mary Robertson Moses, 1860–1961, ameriška samorastniška slikarka.19 Seraphine Louis, 1864–1942, francoska naivna slikarka.20 Greta Pečnik, 1924–2006, slovenska slikarka.

spremeni svet. Ne glede na izobrazbo in življenjske okoliščine so samorastnice v svetu našle lasten glas, v umetnosti so našle navdih in si priborile lasten košček sveta. Naj bo ta razstava poklon ženskam, ki sledijo sebi.

Zima, 1974 olje na platnu | 50,5 cm x 70 cm | GT186 | foto: Studio 5 Mirna

MARIJA BALAN

Kristus, 2001olje na kaširanem platnu | 35 cm x 28 cm | GT882 | foto: Studio 5 Mirna

MARIJA BARBARIĆ - LJILJA

Pijani mož, 1972les | 53 cm x 39 cm x 28,5 cm | GT106 | foto: Studio 5 Mirna

DRAGICA BELKOVIĆ

Pričakovanje, 1977tempera na platnu | 54 cm x 65 cm | GT307 | foto: Studio 5 Mirna

GENEVIEVE BONIEUX

Majski čas, 1982olje na lesonitu | 40 cm x 45 cm | GT542 | foto: Studio 5 Mirna

JUTTA BORCHERT

Most pozimi, 2009akril na kaširanem platnu | 40 cm x 30 cm | GT1027 | foto: Boštjan Pucelj

IRENE BRANDT

Darovanje januarja, 1979olje na platnu | 36,5 cm x 53 cm | GT404 | foto: Studio 5 Mirna

CELESTE BRAVO

Brez naslova, 2005akril na platnu | 80 cm x 60 cm | GT1041 | foto: Boštjan Pucelj

MIRA CEPUDER

Leteča omara, 1989olje na papirju | 40 cm x 30 cm | GT716 | foto: Studio 5 Mirna

LAURA CRISTIN

Očetova kavarna, 2006olje na platnu | 50 cm x 70 cm | GT970 | foto: Studio 5 Mirna

ALŽBETA ČIŽIKOVA - POPOVIČ

Nosečnica, 2011akril na platnu | 33 cm x 41 cm | GT1052 | foto: Boštjan Pucelj

ERMELINDA DE ALMEIDA

Vas, 1982olje na platnu | 20,5 cm x 40,5 cm | GT518 | foto: Studio 5 Mirna

EDNA DE ARARAQUARA

Ptičja svatba, 1979barvni tuš in gvaš na papirju | 32 cm x 45 cm | GT401 | foto: Studio 5 Mirna

ISABEL DE JESUS

Zabava, 1980akril na platnu | 81,5 cm x 54 cm | GT439 | foto: Studio 5 Mirna

SILVIA DE LEON CHALREO

V gostilni, 1979olje na lesu | 21,5 cm x 40 cm | GT403 | foto: Studio 5 Mirna

MIRIAM INES DA SILVA

Bruxelles, 1982olje na lesonitu | 60 cm x 90 cm | GT514 | foto: Studio 5 Mirna

JEANNE DE SOOMER

Prihod domov, 2010tuš in akvarel na papirju | 36 cm x 40,5 cm | GT1037 | foto: Boštjan Pucelj

LINDEN DEAN

Dobre vile, 1976olje na platnu | 30,5 cm x 42 cm | GT 272| foto: Studio 5 Mirna

MILANKA DINIĆ

Popotnik, 1972olje na steklu | 40,5 cm x 60,5 cm | GT113| foto: Studio 5 Mirna

KATA DOLENC

Žena na petelinu, 1973olje na platnu | 43,5 cm x 63,5 cm | GT153| foto: Studio 5 Mirna

GORDANA ELOŠEVIĆ

Nevesta, 1979olje na lesu | 27 cm x 18 cm | GT402 | foto: Studio 5 Mirna

ELZA O. S.

Moja hiša, 1999tempera na papirju | 55 cm x 66 cm | GT845| foto: Studio 5 Mirna

MARIA CRISTINA ESPASANDIN

Sanjarija, 2004olje na platnu | 33 cm x 55 cm | GT947 | foto: Studio 5 Mirna

FRANCINE GENOT

Petelin, 1982olje na lesonit | 40 cm x 50 cm | GT536 | foto: Studio 5 Mirna

ELENA GUASTALLA

Osamljeni, 1974olje na steklu | 40 cm x 30 cm | GT170 | foto: Studio 5 Mirna

KATARINA HENC

Tiha noč - sveta noč, 2006olje na platnu | 50 cm x 70 cm | GT972 | foto: Studio 5 Mirna

EVA HUSARIKOVA

Divji prašiči, 1981olje na platnu | 50 cm x 60 cm | GT501 | foto: Studio 5 Mirna

IRENE INVREA

Ples domorodcev, 1996olje in zlati lističi na platnu | 56 cm x 71 cm | GT789 | foto: Studio 5 Mirna

STEPHANIE JAKOVAC

Pot v večnost, 2001olje na platnu | 60 cm x 80 cm | GT893 | foto: Studio 5 Mirna

LIDIJA JELIĆ TILIĆ

Prinašalec sreče, 2012olje na platnu | 50 cm x 70 cm | GT1070 | foto: Boštjan Pucelj

ANA KNJAZOVIC

Ognjena boginja, 1988olje na lesonitu | 40,5 cm x 30,5 cm | GT701 | foto: Studio 5 Mirna

OLGA KOLAR

Mladoporočenca, 2009olje na platnu | 40,5 cm x 45,5 cm | GT1015 | foto: Boštjan Pucelj

LENA KOSKI

Stara Ljubljana, 2011olje na steklu | 68 cm x 55 cm | GT1049 | foto: Boštjan Pucelj

KATARINA KRVARIĆ

Žena z opico, 1986olje na papirju | 28,5 cm x 43 cm | GT644 | foto: Studio 5 Mirna

SALMA LASHCCN

Krotilka, 1976olje na lesonitu | 48,5 cm x 34,5 cm | GT257 | foto: Studio 5 Mirna

IRENA LELJA

Portret, 1970olje na lesonitu | 70 cm x 55 cm | GT65 | foto: Boštjan Pucelj

LIZA LIK

Metulj, 1984olje na steklu | 39,5 cm x 34,5 cm | GT604 | foto: Studio 5 Mirna

DARJA LOBNIKAR - LOVAK

Počitek, 1977barvna grafika na papirju | 61 cm x 51 cm | GT305 | foto: Boštjan Pucelj

GEORGANNA MALLOFF

Žitna mavrica, 1973olje na platnu | 49 cm x 70 cm | GT154 | foto: Studio 5 Mirna

ANUJKA MARAN

DORTE MARCUSSEN

Pokrajina v juniju na 41. taboru v Trebnjem, 2008olje na platnu | 20 cm x 27 cm | GT991 | foto: Studio 5 Mirna

Svatba, 2002olje na platnu | 70 cm x 50 cm | GT914 | foto: Studio 5 Mirna

ROZALIJA MARKOV

Svečarji, 1982žgana glina | 37 cm x 30 cm | GT535 | foto: Studio 5 Mirna

MIRJANA MATIŠA

Kosilo, 1970les | 65,5 cm x 42 cm x 23 cm | GT50 | foto: Studio 5 Mirna

LJUBICA MATULEC

Hišni koncert, 1976olje na platnu | 60 cm x 80 cm | GT231 | foto: Boštjan Pucelj

MARICA MAVEC TOMLJENOVIĆ

Ritual na obali, 1977akril na platnu | 38 cm x 54,5 cm | GT282 | foto: Studio 5 Mirna

OCTACILIA

Markiza, 1978olje na platnu | 60 cm x 50 cm | GT367 | foto: Studio 5 Mirna

MARIA ISABEL OTALORA LOPEZ

Mati z otrokom, 1977polihromiran les | 64 cm x 28 cm x 18 cm | GT288 | foto: Studio 5 Mirna

KATICA PARA - VOJKOVIĆ

Mati sonca, 1972olje na platnu | 69 cm x 56 cm | GT124 | foto: Studio 5 Mirna

GRETA PEČNIK

Kmet, 1980polihromiran in lakiran les | 30 cm x 7,5 cm x 7 cm | GT443 | foto: Studio 5 Mirna

FRANČIŠKA PETELINŠEK

Eva, 1999kombinirana tehnika | 31 cm x 24 cm | GT861 | foto: Boštjan Pucelj

IRENA POLANEC

Ples, 1971olje na platnu | 44 cm x 67 cm | GT131 | foto: Studio 5 Mirna

FLORICA PUIA

Köln, 1993olje na platnu | 40 cm x 30 cm | GT886 | foto: Boštjan Pucelj

MECHTILD REHMANN

Rdečelaska Renée, 2007polihromirana žgana glina | 42 cm x 25 cm x 17,5 cm | GT1025 | foto: Boštjan Pucelj

KATJUŠA ROJAC

Petelini, b. d.barvni tuš na papirju | 36 cm x 55 cm | GT400 | foto: Studio 5 Mirna

MARIA ANTONIA DO SANT SSIMO

Sončnice, 1996olje na steklu | 60 cm x 55 cm | GT795 | foto: Studio 5 Mirna

DRAGICA SMIČIBRADA DUJNIĆ

Družina, 2012emajl in pepel na mediapanu | 100 cm x 70 cm | GT1073 | foto: Boštjan Pucelj

IVANA STANISAVLJEVIĆ NEGIĆ

Ljubezen, 1976olje na lesu | 55 cm x 75 cm | GT239 | foto: Studio 5 Mirna

ANDJELKA ŠIJAKOVIĆ

Sončnica, 1995akvarel na papirju | 47,5 cm x 34,5 cm | GT1029 | foto: Boštjan Pucelj

JOŽICA ŠKOF

Divji vrt, 2002olje na platnu | 70 cm x 70 cm | GT1035 | foto: Boštjan Pucelj

DARJA ŠTEFANČIČ

Glasba na plaži, 2008olje na lesu | 43 cm x 69 cm | GT988 | foto: Studio 5 Mirna

MARIANNE T MMLER

Tri neveste na kolesih, 2011akril na platnu | 45 cm x 65 cm | GT1044 | foto: Boštjan Pucelj

ZUZANA VERESKY

Vesele vdove, 2008akril na platnu | 40 cm x 50 cm | GT989 | foto: Studio 5 Mirna

LONE VILLAUME

Ples mladih, 1983olje na platnu | 40 cm x 59 cm | GT588 | foto: Studio 5 Mirna

ZLATA VOLARIČ

Sava, 1973olje na platnu | 100 cm x 81,5 cm | GT142 | foto: Studio 5 Mirna

EWA WASIKIEWICZ WOLNICKA

V gozdu, 1981akril na papirju | 100 cm x 70 cm | GT487 | foto: Studio 5 Mirna

SALLY WEINTRAUB

Un dolce riposo, 2004olje na platnu | 43 cm x 33,5 cm | GT937 | foto: Studio 5 Mirna

MARINA ZEN

Ples, 1969les | 120 cm x 26 cm x 23 cm | GT21 | foto: Studio 5 Mirna

MARIJA ŽILOVA

Kralj Matjaž, 1995žgana glina | 36 cm x 20 cm x 27 cm | GT785 | foto: Studio 5 Mirna

NATAŠA PRESTOR

Sedaj žanjemo tudi drugačno žetev, 2009jajčna tempera na platnu | 46 cm x 106,5 cm | GT1016 | foto: Boštjan Pucelj

SUE PRINCE

Biografije

MARIJA BALAN, SrbijaRojena je bila leta 1923 v Uzdinu v Srbiji v kmečki družini. Že zgodaj se je naučila vesti, kar jo je navduševalo vse življenje. Po poroki je postala gospodinja in si ustvarila družino. Po II. svetovni vojni je namesto po vezenju posegla po barvah in z njimi na oblačilih dosegala učinke vezenja. Slikala je od leta 1961, kljub nasprotovanju družine. Njena dela so razstavljena v Muzeju naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji ter v Musée International D’Art Naïf v mestu Vicq v Franciji. Umrla je leta 2008.

Seznam del na razstavi:Zima, 1974, 50,5 cm x 70 cm, olje na platnu, GT186

MARIJA BARBARIĆ - LJILJA, HrvaškaRojena je bila leta 1948 v Gunjevici pri Novi Gadiški na Hrvaškem kot najstarejša med devetimi otroki. V mladih letih je morala od doma, zato je šolanje nadaljevala v Zagrebu, kjer je živela v samostanu pri teti redovnici. Ko se je vrnila v domači kraj, jo je za slikarstvo navdušil Josip Pintarič, ki ji je svetoval, kako slikati v tehniki akvarela. Je članica HDLU – Hrvaškega društva likovnih umetnikov. Razstavlja po celi Hrvaški. Zadnja leta je prepoznavna kot ilustratorka. Leta 2011 je ilustrirala tudi knjigo Potvrda Božidarja Prosenjaka.

Seznam del na razstavi:Kristus, 2001, 35 cm x 28 cm, olje na kaširanem platnu, GT882

DRAGICA BELKOVIĆ, HrvaškaRodila se je leta 1931 v Hlebinah na Hrvaškem, kjer si je ustvarila družino in postala gospodinja. Zgodnje izdelke je pokazala slikarju Draganu Gažiju, čeprav so se ji vaščani posmehovali. Slikar Gaži, pa tudi drugi kritiki, so prepoznali kvaliteto njenega dela in jo spodbujali. Je članica Hrvaškega društva naivnih umetnikov. Njena dela se nahajajo v muzeju v Bönningheimu v Nemčiji, v Jagodini v Srbiji ter v mestu Vicq v Franciji. Razstavljala je na Hrvaškem, v Sloveniji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji in Veliki Britaniji. Sodelovala je na štirih Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi:Ivica žvižga, 1971, 38 cm x 15 cm x 16,5 cm, lipov les, GT79, stalna razstavaObjem, 1972, 45 cm x 37 cm x 26 cm, les, GT107, stalna razstavaPijani mož, 1972, 53 cm x 39 cm x 28,5 cm, les, GT106, stalna razstava

GENEVIEVE BONIEUX, MavricijusRojena je bila leta 1948 na Mavricijusu, ki ga je zapustila 19 let zatem. Študirala je jezikoslovje in sociologijo ter opravljala poklic prevajalke-tolmačke. Od leta 1975 je stalno naseljena v Parizu. Ustvarjala je že v času izobraževanja, resneje pa od leta 1974. Samostojno veliko razstavlja v Franciji, predstavila pa se je tudi v Dominikanski republiki. Njena dela so bila na ogled tudi v Nemčiji, Belgiji in Južnoafriški republiki, kjer je pridobila umetniško rezidenco. Med drugim je sodelovala na 11. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Njena dela se nahajajo v javnih zbirkah v Sloveniji, Franciji in Italiji.

Seznam del na razstavi:Pričakovanje, 1977, 54 cm x 65 cm, tempera na platnu, GT307, stalna razstava

JUTTA BORCHERT, NemčijaRojena je bila leta 1915 v Bad Salzuflenu v Nemčiji. Obiskovala je umetniško šolo, kjer je pridobila osnovno slikarsko znanje. Resneje je začela slikati leta 1975. Delovala je tudi kot ilustratorka. Sodelovala je na šestih Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Predstavila se je na razstavah v Nemčiji, ZDA, Italiji in v Sloveniji. Leta 1980 je prejela Plaketo na mednarodni razstavi naivne umetnosti v Ravenni v Italiji, leta 1981 zlato plaketo v Trebnjem ter leto kasneje veliko zlato plaketo tabora likovnih samorastnikov. Njena dela se nahajajo v muzeju v mestu Vicq v Franciji. Umrla je v Nemčiji.

Seznam del na razstavi:Majski čas, 1982, 40 cm x 45 cm, olje na lesonitu, GT542, stalna razstava

IRENE BRANDT, NemčijaRojena je bila 1955 v kraju Waxweiler v Nemčiji, sedaj živi blizu Kölna. Po izobrazbi je prevajalka. Nad slikarstvom se je navduševala že v otroških letih in v odrasli dobi to nadgrajevala. Razstavljati je začela leta 1995, samostojno pa leto kasneje. Njene razstave so bile predstavljene v različnih evropskih državah, skupinskih razstav pa se je udeleževala tudi v Kanadi, ZDA in Rusiji. Motivi njenih del se pojavljajo na različnih koledarjih in razglednicah, dve njeni deli pa je uporabil tudi UNICEF za svoje voščilnice.

Seznam del na razstavi:Most pozimi, 2009, 40 cm x 30 cm, akril na kaširanem platnu, GT1027

CELESTE BRAVO, BrazilijaRojena je bila leta 1925 v Riu de Janeiru v Braziliji. Izhaja iz znane slikarske družine, sama pa je začela slikati leta 1966. Dve leti kasneje je prejela častno omembo na uradni razstavi lepih umetnosti v Riu de Janeiru, isto nagrado pa tudi naslednje leto na razstavi v kraju Niteroi blizu Rio de Janeira. Leta 1977 je bila povabljena na srečanje naivnih slikarjev v Riu de Janeiru, kjer je prejela odkupno nagrado.

Seznam del na razstavi:Darovanje januarja, 1979, 36,5 cm x 53 cm, olje na platnu, GT404, stalna razstava

MIRA CEPUDER, SlovenijaGimnazijo je obiskovala v Novem mestu in Zagrebu. Medicinsko fakulteto v Ljubljani je zaključila leta 1952. Specializacijo je opravila iz medicine dela. Po upokojitvi je njeno življenje napolnilo slikarstvo. Sprva je nad njenim slikarstvom bdel prof. Marijan Tršar, kasneje pa jo je spodbujal tudi dr. Zoran Kržišnik. Bila je članica Kulturno-umetniškega društva Lojz Kraigher, s katerim je tudi razstavljala. Samostojno se je predstavila v Galeriji Krka in v atriju na Mestnem trgu v Ljubljani ter večkrat v galeriji Smelt. Umrla je leta 2009.

Seznam del na razstavi:Brez naslova, 2005, 80 cm x 60 cm, akril na platnu, GT1041

LAURA CRISTIN, ItalijaRodila se je leta 1954 v bližini Gorize v Italiji. Leta 1973 je dobila zaposlitev kot učiteljica v osnovni šoli. Že v začetku 80. let 20. stoletja se je začela ukvarjati s slikanjem na zadnjo stran stekla. Kmalu je prevzela umetniško ime SHEren. Po letu 2000 je začela izvajati javne performanse širom Evrope, na Irskem, Finskem, v Španiji, Nemčiji in v Angliji, kakor tudi v Mehiki. Sodelovala je na londonskem bienalu leta 2006 in na 23. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Umetnica je tudi članica ANPED – Italijanskega združenja profesionalnih slikarjev in kiparjev.

Seznam del na razstavi:Leteča omara, 1989, 40 cm x 30 cm, olje na papirju, GT716

ALŽBETA ČIŽIKOVA - POPOVIČ, SrbijaRojena je bila leta 1936 v Kovačici v Srbiji, kjer še vedno živi. Dokončala je srednjo upravno šolo in bila zaposlena kot referentka. Že 1954 je bila sprejeta v POKROK, kulturno in izobraževalno društvo. Njen učitelj je bil znan slikar iz Kovačice, Martin Jonaš. Od leta 1965 neprestano slika in od leta 1966 redno razstavlja na letni razstavi Kovačički oktober. Za svoje slike je prejela več priznanj, med drugimi leta 1979 medaljo v Amsterdamu na Nizozemskem, leta 1993 posebno nagrado na 6. Bienalu naivne in marginalne umetnosti v Jagodini, 1996 diplomo na mednarodni razstavi v Lizboni na Portugalskem in leta 1999 nagrado za celotno delo na 9. Bienalu naivne in marginalne umetnosti v Jagodini. Sodelovala je na 39. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi:Očetova kavarna, 2006, 50 cm x 70 cm, olje na platnu, GT970

ERMELINDA DE ALMEIDA, Brazilija Rojena je bila 1947 v kraju Fortaleza, Brazilija. V otroštvu je pomagala na domači plantaži, kasneje pa se je ukvarjala z vezenjem, oblikovanjem in šivanjem oblačil. Prvo samostojno razstavo je imela leta 2002 v Museu Nacional de Belas Artes v Rio de Janeiru, sodelovala je na več razstavah v Braziliji, Franciji, ZDA, Srbiji, tudi na 44. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Prejela je več nagrad, med njimi leta 2002 zlato paleto na Salão da Fundação Casa do Estudante, leta 2004 nakupno nagrado na Bienal de Arte Naif do Sesc de Piracicaba, leta 2005 zlato ploščo na I Salão de Artes Plásticas, da Associação de Adminstração Estadual, Rio de Janeiro, leta 2011 odkupno nagrado na 15. Bienalu naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji ter leta 2013 posebno priznanje za razstavljena dela na 16. Bienalu naivne in marginalne umetnosti v Jagodini.

Seznam del na razstavi:Nosečnica, 2011, 33 cm x 41 cm, akril na platnu, GT1052

EDNA DE ARARAQUARA, Brazilija/Portugalska Rojena je bila leta 1955 v Araraquari v Braziliji. Kot sedemnajstletno dekle je obiskovala studio slikarja Ze Cordeira v Sao Paulu. Dela je prvič razstavila leta 1977. Z Ze Cordeirom sta leta 1984 odprla prvi, tri leta kasneje pa še drugi Brazilski umetniški dom. Od leta 1991 prebiva na Portugalskem. Razstavljala je po celem svetu. Sodelovala je na 41. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Med drugim je leta 1982 prejela zlato medaljo na 2º Salão Nacional de Pintura Eduardo Gomes v Sao Paulu, leta 1992 nagrado Julijo Resende na Portugalskem ter leta 2004 srebrno medaljo na III International Femmalle Artist`s Art Exhibition v Stockholmu na Švedskem.

Seznam del na razstavi:Vas, 1982, 20,5 cm x 40,5 cm, olje na platnu, GT518, stalna razstava

ISABEL DE JESUS, Brazilija Rodila se je leta 1938 v kraju Cabo Verde (Minas Gerais) v Braziliji. Sedem let kasneje se je z družino preselila na območje Parana, ter se leta 1960 preselila v Sao Paulo. Za nekaj let je odšla v samostan in želela postati nuna, vendar se ni zaobljubila. Postala je medicinska sestra ter delala kot negovalka. Slikarstvo jo je spremljalo od otroštva, resneje pa se mu je posvetila leta 1964, že naslednje leto je prvič tudi razstavljala. Slike, večinoma v tehniki gvaš na papir, je razstavljala v Franciji in Braziliji. Njeno delo je umeščeno v vse pomembnejše preglede naivne umetnosti ter v zbirko Musée International D’Art Naïf v mestu Vicq v Franciji.

Seznam del na razstavi:Ptičja svatba, 1979, 32 cm x 45 cm, barvni tuš in gvaš na papirju, GT401

SILVIA DE LEON CHALREO, Brazilija Rojena je bila leta 1905 v Riu de Janeiru v Braziliji. Najprej je postala učiteljica, kasneje diplomirala iz prava ter delovala kot pisateljica, prevajalka, likovna kritičarka in novinarka. Slikarstvu se je posvetila v začetku 40. let 20. stoletja. Leta 1943 so bile njene slike sprejete na pomembno nacionalno razstavo lepih umetnosti, približno deset let kasneje pa je postala profesionalna slikarka. Pogosto je razstavljala v Braziliji ter Franciji, prepoznavna je tudi kot ilustratorka; med drugimi je ilustrirala knjigo Zore Seljan z naslovom Historia de Oxal. Umrla je leta 1987.

Seznam del na razstavi:Zabava, 1980, 81,5 cm x 54 cm, akril na platnu, GT439

MIRIAM INES DA SILVA, Brazilija Rodila se je leta 1939 v kraju Trinidade, blizu Goianije v Braziliji. Nekaj časa je obiskovala Šolo za lepe umetnosti Goiana, a šolanja ni zaključila. V tem času je obiskovala tudi umetniške delavnice pod vodstvom Ivana Serpe v Museo de Arte Moderna v Riu de Janeiru. Tam se je navdušila nad lesorezom, s katerim je tudi sodelovala na razstavah. Kasneje je razvila značilen slikarski zapis, pri katerem je uporabljala majhne koščke lesa. Ta dela je prvič predstavila leta 1960. Umrla je leta 1996.

Seznam del na razstavi:V gostilni, 1979, 21,5 cm x 40 cm, olje na lesu, GT403

JEANNE DE SOOMER, Belgija Rojena je bila leta 1925 v Bruslju v Belgiji. Zaradi socialnega položaja družine se je lahko šolala samo do 15. leta, potem pa se je zaposlila kot pisarniška delavka ter obiskovala šolo za strojepiske. Že v mladosti je rada slikala, povsem pa se je slikarstvu posvetila leta 1975. Slika zaradi lastnega zadovoljstva, kljub temu pa so Bruseljčani lahko opazovali njena dela na več skupinskih razstavah; sodelovala je tudi na 15. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Njena dela se nahajajo v zbirki Musée International D’Art Naïf v mestu Vicq v Franciji.

Seznam del na razstavi:Bruxelles, 1982, 60 cm x 90 cm, olje na lesonitu, GT514, stalna razstava

LINDEN DEAN, Avstralija Odrasla je v kraju Bairnsdale v pokrajini East Gippsland v bližini Melbourna v Avstraliji. Vpisala se je na učiteljišče, kjer je bil eden glavnih predmetov umetnost, umetnostno zgodovino pa je študirala na univerzi. Dolga leta je delala kot učiteljica na osnovni šoli. Potovanje po naivni umetnosti se je zanjo začelo leta 1992, ko je spoznala naivno slikarko Gwen Clarke. Že leto kasneje se je udeležila prve skupinske razstave. Pogosto razstavlja v Avstraliji, predstavila pa se je tudi v ZDA. Sodelovala je na 43. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi:Prihod domov, 2010, 36 cm x 40,5 cm, tuš in akvarel na papirju, GT1037

MILANKA DINIĆ, Srbija Rojena je bila leta 1938 v kraju Kolare v Srbiji. Končala je nekaj razredov osnovne šole, si s slikarjem Brankom Dinićem ustvarila družino in postala gospodinja. Mlada se je naučila vesti in tkati, zato je vedno znova iskala nove vzorce. To jo je navdihnilo, da je leta 1971 pričela s slikanjem. Naslednje leto se je udeležila prve razstave, že leta 1976 pa je sodelovala na 9. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Že več kot tri desetletja redno razstavlja, javno priznanje pa je doživela leta 2011, ko je prejela nagrado za predstavljani opus na 15. Bienalu naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji.

Seznam del na razstavi:Dobre vile, 1976, 30,5 cm x 42 cm, olje na platnu, GT 272

KATA DOLENC, Hrvaška Rojena je bila leta 1910 v kraju Draškovec na Hrvaškem, kasneje pa se je preselila v Hlebine, kjer si je ustvarila družino. Slikati je začela leta 1964 ter slike pokazala slavnemu slikarju Ivanu Generaliću. Samostojno je razstavljala leta 1971 v slavonski Požegi na Hrvaškem, sodelovala pa je tudi na drugih razstavah po Hrvaškem. Njena dela se nahajajo zbirki Musée International D’Art Naïf v mestu Vicq v Franciji. Umrla je leta 1999.

Seznam del na razstavi:Popotnik, 1972, 40,5 cm x 60,5 cm, olje na steklu, GT113

GORDANA ELOŠEVIĆ, Srbija Rojena je bila leta 1935 v Beogradu v Srbiji. Končala je srednjo šolo, se poročila ter postala gospodinja. Z možem sta se preselila v Dalmacijo, kjer jo je okolje navdihnilo za ustvarjanje. Ob podpori družine je začela slikati leta 1961. Pogosto je razstavljala doma in v tujini, sodelovala je na 8. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem, njena dela pa so hranjena tudi v Muzeju naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji. Umrla je leta 2001 v Beogradu.

Seznam del na razstavi:Žena na petelinu, 1973, 43,5 cm x 63,5 cm, olje na platnu, GT153

ELZA O.S. (Elza de Oliveira Souza), Brazilija Rodila se je leta 1928 v kraju Recife v Braziliji ter se leta 1946 z možem, slikarjem, Gersonom de Souzo preselila v Rio de Janeiro. Delala je kot vezilja in šivilja, študirala je operno petje in igro ter sodelovala v vodnem baletu. V letih 1962 in 1963 se je udeleževala brezplačnih delavnic, ki jih je izvajal Ivan Serpa. Od 70. let 20. stoletja naprej je delovala kot profesionalna slikarka. Dela je razstavljala v Braziliji, Franciji, Španiji, na Slovaškem, MIAN pa ji je v letu 1999/2000 pripravil obširno samostojno razstavo. Njena dela se nahajajo tudi v zbirki muzeja v mestu Vicq v Franciji. Umrla je leta 2006.

Seznam del na razstavi:Nevesta, 1979, 27 cm x 18 cm, olje na lesu, GT402

MARIA CRISTINA ESPASANDIN, Argentina Rojena je bila leta 1951 v kraju Villa Constitucion v Argentini. Postala je profesorica in še danes poučuje likovno vzgojo. Prvič se je javno predstavila leta 1972, nato je sledilo več deset razstav in javnih predstavitev. Med drugim je sodelovala tudi na 32. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi:Moja hiša, 1999, 55 cm x 66 cm, tempera na papirju, GT845

FRANCINE GENOT, Francija Rojena je bila leta 1932 v Franciji. Leta 1976 je pustila svojo zaposlitev kot učiteljica matematike in se popolnoma posvetila slikarstvu. Svoja dela je razstavljala v številnih deželah; Belgiji, Južni Afriki, Ekvadorju, na Japonskem, Kanadi, Združenih državah Amerike, sodelovala na šestih Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem, njena dela pa se nahajajo tudi v zbirki Musée International D’Art Naïf v mestu Vicq v Franciji.

Seznam del na razstavi:Sanjarija, 2004, 33 cm x 55 cm, olje na platnu, GT947

ELENA GUASTALLA, Italija Rojena je bila leta 1936 v kraju Suzzara v Italiji. Ustvarila si je družino in hkrati poskušala uresničevati željo po slikanju. Resneje se je slikarstvu posvetila na prelomu šestdesetih in sedemdesetih let. Najprej se je predstavila na manjših, lokalnih razstavah, kasneje pa tudi širše. Udeležila se je dveh Mednarodnih taborov likovnih samorastnikov v Trebnjem. Prejela je zlato medaljo predsednika Republike Italije na razstavi naivnih umetnikov v Luzzari ter zlate medalje mest Parma, Milano in Cagliari. Njena dela se nahajajo tudi v muzeju v Luzzari v Italiji ter v muzeju v kraju Jaén v Španiji.

Seznam del na razstavi:Petelin, 1982, 40 cm x 50 cm, olje na lesonitu, GT536

KATARINA HENC, Hrvaška Rojena je bila leta 1948 v kraju Sigetec na Hrvaškem. V Zagrebu je zaključila gimnazijo ter študij jugoslovanske književnosti in filozofije. Prvič je samostojno razstavljala leta 1973. Dve leti kasneje je pridobila status samostojne umetnice ter postala članica Združenja umetnikov Hrvaške. Članica Mednarodne slikarske skupine Henri Rousseau je postala leta 1979, članica LIKUM-a pa leta 1983. Razstavljala je na Hrvaškem, v Srbiji, Nemčiji in Italiji, sodelovala na 9. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem, njena dela pa se nahajajo tudi v zbirki Muzeja naivne in marginalne umetnosti v Jagodini.

Seznam del na razstavi: Osamljeni, 1974, 40 cm x 30 cm, olje na steklu, GT170, stalna razstavaPortret, 1974, 40 cm x 30,5 cm, olje na steklu, GT171, stalna razstava

EVA HUSARIKOVA, SrbijaRodila se je leta 1942 v Kovačici v Srbiji. Končala je osnovno šolo in postala gospodinja. Leta 1969 je pričela slikati po zgledu starejše sestre Alžbete Čižikove. Zadnjih nekaj let se s slikarstvom ukvarja profesionalno. Prvič se je javno predstavila leta 1995. Sodelovala je na 39. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Njena dela je v zbirko umestil tudi Muzej naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji.

Seznam del na razstavi: Tiha noč - sveta noč, 2006, 50 cm x 70 cm, olje na platnu, GT972

IRENE INVREA, ItalijaRodila se je leta 1920 v plemiški družini v kraju Diano d’Alba v Italiji. Poročila se je in postala gospodinja. Leta 1964 se je začela ukvarjati s slikarstvom, prvič je razstavljala leto kasneje. Po moževi smrti je za nekaj let slikarstvo opustila, k njemu se je vrnila, ker ji je nudilo oporo pri premagovanju tesnobe. Razstavljala je v Italiji in drugod po svetu, sodelovala je tudi na 15. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Umrla je leta 2003 v Torinu.

Seznam del na razstavi: Divji prašiči, 1981, 50 cm x 60 cm, olje na platnu, GT501, stalna razstava

STEPHANIE JAKOVAC, AvstralijaRojena je bila leta 1954 v Bosni, se z družino preselila v Slovenijo ter leta 1973 v Avstralijo. V Ljubljani je študirala zgodovino umetnosti in diplomirala na področju vizualnih umetnosti. V Avstraliji se je poročila, nadgrajevala kariero kot grafičarka ter postala učiteljica. Deluje tudi kot prevajalka. Veliko je razstavljala v Sloveniji, Avstraliji in na Hrvaškem. Med drugim je leta 2003 prejela prvo nagrado na razstavi Chiltern Art Prize in leta 1997 posebno omembo na tekmovanju Rutherford Institute Art Contest v ZDA. Sodelovala je na dveh Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Ples domorodcev, 1996, 56 cm x 71 cm, olje in zlati lističi na platnu, GT789, stalna razstava

LIDIJA JELIĆ TILIĆ, SrbijaRojena je bila leta 1960 v Đinđušah v Srbiji. Od leta 1983 živi v Smederevski Palanki. S slikanjem se ukvarja od leta 1993. Je članica upravnega odbora Udruženja samoukih likovnih umetnika Srbije in podpredsednica likovnega društva »Vuksan« v Smederevski Palanki. Sodelovala na osmih Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Razstavlja doma in po svetu.

Seznam del na razstavi: Pot v večnost, 2001, 60 cm x 80 cm, olje na platnu, GT893, stalna razstavaPovrnitev, 2001, 80 cm x 50 cm, olje na platnu, GT894, stalna razstavaSvetilnik, 2003, 54 cm x 64 cm, olje na platnu, GT927, stalna razstava

ANA KNJAZOVIC, SrbijaRojena 1950 v Kovačici, Srbija. Slikati je začela pri 14 letih, končala Fakulteto političnih ved, delovala pa je na področju novinarstva. Razstavljati je začela leta 1986. S slikarstvom se profesionalno ukvarja od leta 1995. Predstavila se je v rodni Kovačici v Srbiji, v Liptovskem Mikulasu, v Novem mestu nad Vahom, v Kokavi nad Rimavicov in v B. Bystrici, Slovaška, v Celovcu in San Georgiu, Avstrija, ter v Beogradu, Srbija. Leta 2000 je postala članica Galerije naivne umetnosti v Kovačici. Sodelovala je na dveh Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Prinašalec sreče, 2012, 50 cm x 70 cm, olje na platnu, GT1070

OLGA KOLAR, SlovenijaRojena je bila 1945 v Celju v Sloveniji, po poklicu je gradbena tehnica in je od leta 1999 upokojena. Z družino se je ustalila v Trebnjem, kjer je imela leta 1976, tri leta po začetku slikarske poti, prvo samostojno razstavo. K ustvarjanju jo je spodbujala tudi udeležba na štirih Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Ognjena boginja, 1988, 40,5 cm x 30,5 cm, olje na lesonitu, GT701, stalna razstava

LENA KOSKI, FinskaRojena je bila leta 1945 na Finskem. Nekaj let je delala kot potovalna agentka, od leta 1972 pa se aktivno ukvarja s slikanjem. Leta 1974 je začela razstavljati na skupinskih in samostojnih razstavah na Finskem in Švedskem ter v Peruju, pa tudi New Delhiju in Washingtonu. Dve njeni deli sta bili izbrani za UNCEF-ovi voščilnici. Sodelovala je na 42. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem, njene slike so del zbirk v stavbi kongresa v Washingtonu DC, ZDA, v Museo de la Nacion v Limi v Peruju, pa tudi v New Delhiju in v Roopankar Museum of Fine Art v Indiji.

Seznam del na razstavi: Mladoporočenca, 2009, 40,5 cm x 45,5 cm, olje na platnu, GT1015

KATARINA KRVARIĆ, HrvaškaRojena je bila 1952 v Zagrebu na Hrvaškem. Slikarstvo je začela odkrivati že v otroških letih, razstavljati pa leta 1979. Obiskovala je tečaje slikarstva in keramike v različnih centrih, najbolj pa ceni vodstvo prof. Vjere Lalin. Na gradu Mokrice je nekaj let ustvarjala v “odprtem ateljeju”, v katerem je tudi razstavljala. Od leta 1997 je članica Hrvaškega društva naivnih umetnikov. Samostojno je razstavljala v Samoboru, Heinersdorfu, Hohebruggu, na Mokricah in v Zagrebu, sodelovala je na 44. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Stara Ljubljana, 2011, 68 cm x 55 cm, olje na steklu, GT1049

SALMA LASHCCN, EgiptSeznam del na razstavi: Žena z opico, 1986, 28,5 cm x 43 cm, olje na papirju, GT644, stalna razstava

IRENA LELJA, SlovenijaRojena je bila 1947 v Ljubljani v Sloveniji. Po poklicu je administratorka, vendar tega dela nikoli ni opravljala. Na Bledu si je ustvarila družino in postala gospodinja. Slikati je pričela leta 1970, od leta 1976 razstavlja doma in po svetu. Sodelovala je tudi na 9. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Krotilka, 1976, 48,5 cm x 34,5 cm, olje na lesonitu, GT257

LIZA LIK (Liza Podpečan Kuhar), Slovenija Rojena je bila leta 1943 v Sloveniji. Dolga leta je opravljala poklic učiteljice. Prizadevno je ustvarjala ter sčasoma privzela umetniško ime Liza LIK. Samostojno je razstavljala v Zagorju ob Savi in Velenju, sodelovala pa je tudi na skupinskih razstavah. Sodelovala je na 3. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Umrla je leta 2007.

Seznam del na razstavi: Portret, 1970, 70 cm x 55 cm, olje na lesonitu, GT65

DARJA LOBNIKAR - LOVAK, SlovenijaRojena je bila 1948 v Ljubljani v Sloveniji. Izobrazila se je za aranžerko–dekoraterko. S slikarjem Brankom Lovakom sta ustvarila družino in živela v Zagrebu na Hrvaškem. S slikarstvom je začela 1978, s kiparstvom pa deset let kasneje. V svoji dolgoletni karieri je prejela številna priznanja in sodelovala na skupinskih in samostojnih razstavah - v Ljubljani, Zagrebu, Parizu, Ženevi in drugje. Dejavna je tudi na področju knjižne ilustracije, saj je ilustrirala hrvaški prevod Kozlovske sodbe v Višnji gori in drugo literaturo. Sodelovala je na številnih Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Metulj, 1984, 39,5 cm x 34,5 cm, olje na steklu, GT604, stalna razstavaSvetloba, 1986, 40 cm x 35 cm, olje na steklu, GT652, stalna razstava

GEORGANNA MALLOFF, ZDA/KanadaRojena je bila leta 1936 v Detroitu, ZDA. Najprej je postala poslovna sekretarka, kasneje je študirala umetnost na različnih ustanovah, med drugim na L’Ecole Etrangeres L’Universite de Grenoble v Franciji in na San Francisco Art Institute v ZDA. Tako si je že leta 1962 izoblikovala dokončno vizijo ustvarjanja. Po letu 1976 je začela izdelovati značilne totemskim palicam podobne kipe. Njeni kipi se nahajajo v Monarch Sculpture Park, Tenino, ZDA, v Vancouvru v Kanadi in drugje na javnih prostorih. Sodelovala je na 16. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Počitek, 1977, 61 cm x 51 cm, barvna grafika na papirju, GT305, stalna razstavaUjeta, 1983, 127 cm x 50 cm x 46 cm, les, GT579, stalna razstava

ANUJKA MARAN, SrbijaRodila se je leta 1918 v Uzdinu v Srbiji. Poročila se je in postala gospodinja. Leta 1955 je kupila prve barve ter pričela na skrivaj slikati, saj je domači pri tem niso podpirali. Sčasoma je za slikanje navdušila še druge ženske iz kraja in tako so ustanovile slikarsko skupino. Prve slike je prodala leta 1961. Udeležila se je 6. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, njena dela pa se nahajajo tudi v zbirki muzeja v Bönningheimu v Nemčiji in v Jagodini v Srbiji.

Seznam del na razstavi: Žitna mavrica, 1973, 49 cm x 70 cm, olje na platnu, GT154

DORTE MARCUSSEN, DanskaDorte Marcussen je rojena leta 1955 v Koldingu na Danskem in je po izobrazbi univerzitetna agronomka. Od leta 1989 razstavlja in se udeležuje likovnih kolonij. Sodelovala je na razstavah INSITA 2007 in 2010 v Bratislavi na Slovaškem, na skupni razstavi z mednarodno uveljavljenimi umetniki v Münstru v Nemčiji ter se predstavila na 14. in 15. Bienalu naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji, kjer je na 14. Bienalu prejela tudi odkupno nagrado in posebno priznanje za razstavljena dela. Sodelovala je tudi na 41. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Pokrajina v juniju na 41. taboru v Trebnjem, 2008, 20 cm x 27 cm, olje na platnu, GT991Pokrajina v maju s parom na klopci, 2006, 20 cm x 27 cm, olje na platnu, GT990

ROZALIJA MARKOV, Srbija Rojena je bila leta 1956 v Starem Lecu v Srbiji. Postala je medicinska sestra, slikati pa je začela leta 1985. V začetku je bil njen mentor akademski slikar Zdravko Mandić. Sodelovala je na treh Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Prejela je več nagrad, med njimi so prva nagrada za umetniško vrednost v kraju Vihnye na Slovaškem leta 2001, leta 2005 je prejela nagrado za eno od slik na razstavi v Vareni v Italiji, na 35. Mednarodni razstavi naivnega slikarstva v Vareni pa nagrado Premio parrochia Varena.

Seznam del na razstavi: Svatba, 2002, 70 cm x 50 cm, olje na platnu, GT914, stalna razstava

MIRJANA MATIŠA, HrvaškaRojena je bila leta 1944 v Koprivnici na Hrvaškem, vendar je osnovno šolo obiskovala v Hlebinah. Iz matematike je diplomirala na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Slikati je začela že v rani mladosti, saj je lahko opazovala druge vaščane, ki so slikali. Nekaj časa je kiparila, sedaj pa ustvarja predvsem v tehniki pastela. Deluje tudi kot pisateljica. Postala je članica Hrvaškega društva naivnih umetnikov v Zagrebu. Prvikrat je razstavljala leta 1971, sodelovala je na dveh Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Poljub, 1982, 37 cm x 27 cm, žgana glina, GT534, stalna razstavaSvečarji, 1982, 37 cm x 30 cm, žgana glina, GT535, stalna razstava

LJUBICA MATULEC, HrvaškaRojena je bila leta 1939 v Batinski na Hrvaškem. Leta 1970 se je preselila v Nemčijo. V tujini se je zaposlila kot varilka. Kiparila je že kot deklica, delo nadaljevala tudi v odrasli dobi in postala članica Hrvaškega društva naivnih umetnikov. Prvič je razstavljala skupaj z znanim slikarjem Ivanom Lackovićem Croato v Pitomači, sedaj pa med njene dosežke lahko zapišemo tudi postavitev 3,5 m visokega kipa v hamburškem pristanišču leta 2003.

Seznam del na razstavi: Kosilo, 1970, 65,5 cm x 42 cm x 23 cm, les, GT50, stalna razstava

MARICA MAVEC TOMLJENOVIĆ, Slovenija/HrvaškaRojena je bila leta 1920 v Radečah v Sloveniji, vendar se je z družino kmalu preselila v Zagreb na Hrvaško, kjer je končala gimnazijo. Tam se je pod mentorskim vodstvom Jerolima Miše prvič srečala s slikarstvom. Ko se je poročila, je postala gospodinja in si ustvarila družino. Prvo sliko je naslikala leta 1969, tri leta kasneje pa je začela razstavljati, udeležila se je tudi 9. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem. Njena dela se nahajajo tudi v zbirki Muzeja naivne in marginalne umetnosti v Jagodini in v Musée International D’Art Naïf v mestu Vicq v Franciji.

Seznam del na razstavi: Hišni koncert, 1976, 60 cm x 80 cm, olje na platnu, GT231

OCTACILIA (Octacilia Josefa de Melo), BrazilijaRojena je bila leta 1935 v kraju Recife v Braziliji. Dolga leta je delala kot terapevtka na Inštitutu za psihiatrijo na Univerzi v Riu de Janeiru. V letih od 1954 do 1970 se je poklicno in slikarsko izobraževala na raznih tečajih. Prvič je razstavljala leta 1972, kasneje se je v Braziliji večkrat predstavila samostojno in na skupinskih razstavah. Prejela je nagrado na umetniški razstavi Batista da Costa, na majski razstavi in na razstavi o karnevalu.

Seznam del na razstavi: Ritual na obali, 1977, 38 cm x 54,5 cm, akril na platnu, GT282

MARIA ISABEL OTALORA LOPEZ, Kolumbija Rojena je bila leta 1953 v Bogoti v Kolumbiji. Študirala je na univerzi Jorge Tadeo Lozano v Bogoti in prejela naziv profesorica likovne umetnosti. Prvo samostojno razstavo je imela leta 1975, skupinsko pa eno leto prej. Poučuje umetnost in umetnostno zgodovino. Sodelovala na 13. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Markiza, 1978, 60 cm x 50 cm, olje na platnu, GT367

KATICA PARA - VOJKOVIĆ, Hrvaška Rojena je bila leta 1950 v Zagrađah na Hrvaškem. Končala je ekonomsko šolo v Zagrebu in postala ekonomistka. Kiparstvo jo je zanimalo že v mladosti, prelomno pa je bilo leto 1965, ko je začela obiskovati delavnico akademskega kiparja Milana Kićina. Tri leta kasneje je začela tudi razstavljati, postala je članica Hrvaškega društva naivnih umetnikov, od leta 1972 je tudi članica ULUPUH-a. Samostojno se je predstavila na več razstavah v domovini, skupinsko pa tudi tujini. Sodelovala je na 10. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem, njena dela pa bogatijo zbirki muzejev v Jagodini ter v mestu Vicq v Franciji.

Seznam del na razstavi: Mati z otrokom, 1977, 64 cm x 28 cm x 18 cm, polihromiran les, GT288

GRETA PEČNIK, Slovenija Rodila se je leta 1924 v Oplotnici v Sloveniji, kjer je končala tudi osnovno šolo. Slikati je začela leta 1963, pet let kasneje pa razstavljati. Imela je dvajset samostojnih razstav v Piranu, Kopru, Kranju, na Jesenicah, v Trstu, Sevnici, Zagrebu in drugje. Na Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem je sodelovala kar 19-krat in leta 1987 prejela zlato plaketo samorastnik. Bila je tudi prejemnica mnogih drugih nagrad, med drugimi je leta 1980 prejela zlato plaketo Zlatara ter leta 1973 posebno omembo na drugi razstavi naivnega slikarstva v Luganu v Italiji. Umrla je leta 2006.

Seznam del na razstavi: 25. tabor, 1992, 51 cm x 71 cm, tempera na kartonu, GT749, stalna razstavaMati sonca, 1972, 69 cm x 56 cm, olje na platnu, GT124, stalna razstavaMati vseh mater, 1970, 70 cm x 50 cm, olje na platnu, GT68, stalna razstavaNaša ljubezen, 1973, 70 cm x 49,5 cm, olje na platnu, GT148, stalna razstava

FRANČIŠKA PETELINŠEK, Slovenija/HrvaškaRodila se je leta 1905 v Sv. Pongracu pri Celju v Sloveniji. Že leta 1930 se je preselila v Dugo Reso na Hrvaškem, kjer se je zaposlila v tekstilni tovarni. Ustvarjati je začela šele po upokojitvi leta 1950. Najprej je slikala, več kot desetletje kasneje je začela tudi kipariti. Javnosti jo je prvič predstavil prof. Vladimir Maleković leta 1970 na razstavi »Naivni kiparji Jugoslavije« v Kostanjevici na Krki. Sodelovala je na 13. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Umrla je med zadnjo vojno na Hrvaškem.

Seznam del na razstavi: Dekle, 1971, 34 cm x 8,5 cm x 7 cm, polihromiran les, GT82, stalna razstavaKmet, 1980, 30 cm x 7,5 cm x 7 cm, polihromiran in lakiran les, GT443, stalna razstavaMati in sinova, 1979, 36 cm x 19,5 cm x 10,5 cm, polihromiran in lakiran les, GT410, stalna razstavaUsmiljeni mož, 1980, 26,5 cm x 7,5 cm x 6,5 cm, polihromiran in lakiran les, GT447, stalna razstava

IRENA POLANEC, SlovenijaRojena je bila leta 1948 v Mariboru v Sloveniji. Po končani srednji šoli se je podala v Pariz, kjer je leta 1975 strokovna žirija uvrstila njena dela na XVI. Internacionalni Pariški likovni salon. Razstavljala je s slikarji iz 45 držav in dobila priznanje strokovne žirije. To je bil začetek njene mednarodne kariere. Pomembnejše razstave je imela v pariški galeriji Mona Lisa, v Milanu v Italiji, Monte Carlu, Tokiu na Japonskem … Udeležila se je 20-ih Mednarodnih taborov likovnih samorastnikov v Trebnjem. Leta 1997 je prejela naziv Slovenka leta.

Seznam del na razstavi: Adam, 2002, 30 cm x 24,5 cm, olje na kaširanem platnu, GT911, stalna razstavaIz cikla Eva II, 1993, 30 cm x 24 cm, kombinirana tehnika, GT764, stalna razstavaEva, 1999, 31 cm x 24 cm, kombinirana tehnika, GT861, stalna razstava

NATAŠA PRESTOR, SlovenijaRojena je bila leta 1961 v Ljubljani v Sloveniji. Po krajšem študiju etnologije in slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je posvetila glini in kiparstvu. Razstavljati je začela leta 1980 in se med drugimi predstavila na razstavah na Dunaju, Avstrija, v Solunu, Grčija, v Amanu, Jordanija … Živi in ustvarja na kmetiji v Lazah pri Logatcu, kjer ima Vaški muzej in galerijo. Marca 2012 je končala visokošolski študij na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Sodelovala je na osmih Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Kip - piskrovez, 1996, 32 cm x 27 cm x 29 cm, glazirana žgana glina, GT801, stalna razstavaKip - ženska noša, 1995, 36 cm x 21 cm x 30 cm, glazirana žgana glina, GT786, stalna razstavaKralj Matjaž, 1995, 36 cm x 20 cm x 27 cm, žgana glina, GT785, stalna razstava

SUE PRINCE, Velika BritanijaRojena je bila leta 1957 v Veliki Britaniji. Leta 2004 je odkrila umetnost švedskih bonad, ki so jo tako navdušile, da je pod njihovim vplivom začela slikati tudi sama. Slikarstvo predstavlja samo manjši del njenih aktivnosti. Večji del posveča upravljanju posestva Beechenhill in odgovornemu turizmu. Sodelovala je na dveh Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem, se predstavljala na samostojnih razstavah v Veliki Britaniji ter leta 2013 na 16. Bienalu naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji prejela veliko nagrado za razstavljena dela ter odkupno nagrado.

Seznam del na razstavi: Sedaj žanjemo tudi drugačno žetev, 2009, 46 cm x 106,5 cm, jajčna tempera na platnu, GT1016

FLORICA PUIA, SrbijaRodila se je leta 1920 v Uzdinu v Srbiji. Pri 16 letih se je poročila, postala gospodinja in si ustvarila družino. Z možem sta obdelovala kmetijo, veliko je vezla ter tkala. Slikati je začela šele zaradi spodbujanja sovaščank leta 1962. Razstavljala je v Beogradu, Kovačici in Novem Beceju. Samostojne razstave je imela leta 1971 v Zurichu in Svetozarevu (sedanja Jagodina) ter leta 1972 v Asconu, Beogradu in Kovinu. Sodelovala je na dveh Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem, njena dela je v zbirko vključil tudi Muzej naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji.

Seznam del na razstavi: Ples, 1971, 44 cm x 67 cm, olje na platnu, GT131, stalna razstava

MECHTILD REHMANN, NemčijaRojena je bila leta 1943 v kraju Koblenz v Nemčiji. Po poklicu je prevajalka. Javno sta njeno delo predstavila galeristka Marianne Kühn iz Kölna in Anatole Jakovsky iz Nice. Prvič je razstavljala leta 1983. Sodelovala je tudi na 34. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Razstavljala je v Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji, Italiji, na Poljskem. Prejela je nagrado za moderno umetnost v letih 1993 in 1994 v Düsseldorfu v Nemčiji, leta 1998 nagrado v Alpirsbachu ter leta 2010 na razstavi v Varenni v Italiji. Njena dela se nahajajo v zbirki muzejev v Parizu in v Lavalu v Franciji, v kraju Magog v Kanadi ter v Bruslju v Belgiji.

Seznam del na razstavi: Köln, 1993, 40 cm x 30 cm, olje na platnu, GT886, stalna razstava

KATJUŠA ROJAC, SlovenijaRojena je bila leta 1954 v Kopru v Sloveniji. Diplomirala je na Fakulteti za družbene vede, smer komunikologija. Najprej je delala v upravi Festivala Ljubljana, postala direktorica Festivala, sedaj pa je vodja Galerije Loterije Slovenije v Ljubljani. Glina se ji je priljubila že v mladih letih, konec 90. let pa se je temu materialu temeljiteje posvetila pod vodstvom keramičarke in kiparke Maje Remic. Kiparsko znanje je nadgradila tudi pod mentorstvom Boštjana Novaka.

Seznam del na razstavi: Rdečelaska Renée, 2007, 42 cm x 25 cm x 17,5 cm, polihromirana žgana glina, GT1025

MARIA ANTONIA DO SANT SSIMO, BrazilijaRojena je bila leta 1890 v kraju São Vincente v Braziliji. Slikati je začela pri devetih letih s čopičem, ki ga je naredila iz vlaken palminega drevesa, za barve je uporabljala naravne pigmente in zmleto glino, slikala pa je na navadni papir. Kmalu je za nekaj desetletij prekinila slikarsko kariero in se k njej vrnila šele leta 1963. Njena dela se nahajajo v zbirkah Museu de Arte Moderna v Rio de Janeiru in v São Paulo, Museu do Folclore v Rio de Janeiru, Palácio do Itamarati v Braziliji in v Museu de Pintura Primitiva de Assis v São Paulu. Umrla je leta 1970.

Seznam del na razstavi: Petelini, b. d., 36 cm x 55 cm, barvni tuš na papirju, GT400, stalna razstava

DRAGICA SMIČIBRADA DUJNIĆ, HrvaškaRojena je bila leta 1949 v Petrinji na Hrvaškem. Končala je osnovno šolo in tečaj za krojačico, ko pa si je ustvarila družino, je postala gospodinja. Leta 1969 se je preselila v Hlebine in leto kasneje začela slikati, pri čemer ji je z nasveti pomagal slikar Dragan Gaži. Leta 1991 se je začasno preselila v tujino, kjer je začela predstavljati svoje slike. Sodelovala je na skupinskih razstavah v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Nizozemskem … Je članica likovne skupine Petriart in Hrvaškega društva naivnih umetnikov. Sodelovala na štirih taborih likovnih samorastnikov.

Seznam del na razstavi: Pri vodnjaku, 1998, 30 cm x 40 cm, olje na steklu, GT835, stalna razstavaSončnice, 1996, 60 cm x 55 cm, olje na steklu, GT795, stalna razstava

IVANA STANISAVLJEVIĆ NEGIĆ, SrbijaRojena 1977 v Beogradu v Srbiji. Kljub umetniškim spodbudam se je vpisala na Fakulteto za šport in telesno vzgojo, hkrati pa od leta 2000 intenzivno slika. Leto kasneje je pričela sodelovati na skupinskih razstavah doma in v tujini. Razstavljala je v Beogradu in v Jagodini, Srbija, v Parizu, Francija, v Martignju, Švica … Sodelovala je tudi na 45. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Leta 2003 je dobila priznanje za razstavljena dela na Bienalu naivne in marginalne umetnosti v Jagodini. Je članica Združenja likovnih umetnikov Srbije.

Seznam del na razstavi: Družina, 2012, 100 cm x 70 cm, emajl in pepel na mediapanu, GT1073

ANDJELKA ŠIJAKOVIĆ, SrbijaSeznam del na razstavi: Ljubezen, 1976, 55 cm x 75 cm, olje na lesu, GT239

JOŽICA ŠKOF, SlovenijaRodila se je leta 1948 v Prečni pri Novem mestu v Sloveniji. Kljub ekonomski izobrazbi in delu na tem področju je vse njeno življenje prepredeno z umetnostjo. Z osnovami risbe in akvarela se je spoznala s pomočjo Jožeta Kotarja, novomeškega slikarja, svoje znanje je nadgrajevala z obiskovanjem Sovretove likovne šole ter s študijem pod mentorstvom akvarelista prof. Petroviča v Karlovcu. Samostojno veliko razstavlja po Sloveniji, predstavila pa se je tudi v Parizu. Zadnja leta se veliko ukvarja tudi s kiparstvom.

Seznam del na razstavi: Sončnica, 1995, 47,5 cm x 34,5 cm, akvarel na papirju, GT1029

DARJA ŠTEFANČIČ, SlovenijaRojena je bila leta 1957 v Postojni v Sloveniji. Slikati je začela že v gimnaziji. V začetku se je izobraževala na različnih tečajih, nato je s tem prenehala, ker so jo preveč utesnjevali. Več desetletij je delala v osami, se leta 1982 odločila, da bo slikala v tehniki olja na platno, še več kot desetletje pa je trajalo, da je zreli likovni izraz pričela izlivati na kvadratne formate. Javnosti se je predstavila leta 2007 na razstavi v Galeriji Loterije Slovenije v Ljubljani. Od tedaj razstavlja po celi Sloveniji, udeležila se je tudi 43. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Divji vrt, 2002, 70 cm x 70 cm, olje na platnu, GT1035

MARIANNE T MMLER, DanskaRojena je bila leta 1952 na Danskem. Leta 1975 je diplomirala na Danski šoli za oblikovanje - smer grafika in ilustracija. Delala je kot grafična oblikovalka, ilustratorka, učiteljica likovnega in tehničnega pouka ter socialna delavka. Razstavljati je začela že leta 1975, deset let kasneje pa se je začela pojavljati med naivnimi umetniki. Razstavljala je na Danskem, Poljskem, v Franciji, Srbiji, sodelovala je na 41. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem. Njena dela se nahajajo tudi v Muzeju naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji.

Seznam del na razstavi: Glasba na plaži, 2008, 43 cm x 69 cm, olje na lesu, GT988

ZUZANA VERESKY, Srbija Rojena je bila 1955 v Pančevu v Srbiji. Slikati je začela že pri 14. letih, likovno kariero pa je začela 1980, ko se je preselila v Kovačico. Razstavlja od leta 1984. V naslednjih letih se je pridružila članom v galerijah v Kovačici in v Jagodini. Med drugim je razstavljala v Srbiji, Španiji, Tuniziji, Izraelu, na Slovaškem in Portugalskem, še posebej pa je ponosna na zastopanje Srbije na Expo 2010 v Šanghaju na Kitajskem. Sodelovala je na 44. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem, njena dela pa so tudi v zbirki Muzeja naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji.

Seznam del na razstavi: Tri neveste na kolesih, 2011, 45 cm x 65 cm, akril na platnu, GT1044

LONE VILLAUME, DanskaRojena je bila leta 1946 v Kopenhagnu na Danskem. Končala je Dansko kraljevo akademijo lepih umetnosti, šolo za arhitekte. Je članica organizacije profesionalnih danskih vizualnih umetnikov in organizacije ženskih umetnic. Razstavljala je v Bolgariji, Nemčiji, ZDA, Čilu, Rusiji, na Danskem in na Poljskem. Sodelovala je na 41. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem, njena dela so vključena v zbirke Muzeja humorja v Bolgariji in zbirko Muzeja naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji.

Seznam del na razstavi: Vesele vdove, 2008, 40 cm x 50 cm, akril na platnu, GT989

ZLATA VOLARIČ, SlovenijaRojena je bila leta 1930 v Mariboru v Sloveniji. Končala je učiteljišče in Pedagoško akademijo za predmetno učiteljico slovenščine, srbohrvaščine in ruščine. Intenzivneje je slikala od leta 1976. Razstavljala je samostojno, z možem, kiparjem Jožetom Volaričem, ter skupinsko na več kot 90 samostojnih in 310 skupinskih razstavah. Pisala je romane, zgodbe, črtice in poezijo. Sodelovala je na treh Mednarodnih taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Njena dela se nahajajo v Muzeju naivne in marginalne umetnosti v Jagodini v Srbiji. Umrla je leta 2008.

Seznam del na razstavi: Ples mladih, 1983, 40 cm x 59 cm, olje na platnu, GT588, stalna razstava

EWA WASIKIEWICZ WOLNICKA, PoljskaPoljska umetnica je poznana kot slikarka in kiparka. Na povabilo Zveze kulturnih prosvetnih organizacij Slovenije je sodelovala na 6. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Sava, 1973, 100 cm x 81,5 cm, olje na platnu, GT142

SALLY WEINTRAUB, Argentina Rojena je bila leta 1931 v La Pampi v Argentini. V kraju Mendoza v Argentini je spoznala umetnika Luisa Quesado, ki je vodil tečaj grafike in jo navdušil zanjo. Ustvarja tudi v tehniki tempera na papir. Od leta 1955 je razstavljala v Argentini, Čilu, Španiji in drugje. Prejela je štipendije Nacionalne ustanove za umetnost (Argentina) in Inštituta za špansko kulturo (Španija). Od leta 1969 živi v Španiji. Ustvarja slike, ilustracije in grafike. Sodelovala je na 16. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: V gozdu, 1981, 100 cm x 70 cm, akril na papirju, GT487, stalna razstava

MARINA ZEN, ItalijaRojena je bila leta 1966 v Neaplju v Italiji. Diplomirala je na L`Instituto Universitario Orientale di Napoli, hkrati je proučevala dekoracijo in keramiko. Zaposlena je kot učiteljica v osnovni šoli. Po številnih muralih je na mednarodni razstavi v Varenni leta 1996 dobila prvo nagrado. Njena dela so umeščena v zbirke Museo Arte Naif v mestu Lauro v Italiji, Museo Nazionale Arti Naives “Cezare Zavattini” v Luzzari v Italiji in v Vihorlatske Muzeum Humennè na Slovaškem. Udeležila se je dveh Mednarodnih taborov likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Un dolce riposo, 2004, 43 cm x 33,5 cm, olje na platnu, GT937, stalna razstava

MARIJA ŽILOVA, SlovaškaRojena je bila leta 1909 v kraju Malacky na Slovaškem. Ustvarila si je družino in postala gospodinja. Že od otroških letih je ustvarjala, saj se je cela družina posvečala kiparstvu. Najprej se je ukvarjala s keramiko, okoli leta 1966 je začela kipariti v lesu. Posvečala se je tudi slikarstvu. Sodelovala je na 2. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem.

Seznam del na razstavi: Ples, 1969, 120 cm x 26 cm x 23 cm, les, GT21

Zahvale:

Galerija Jacques Ardies, Sao Paulo, Brazilija,Galerija Mirko Virius, Zagreb, Hrvaška,

Muzej naivne in marginalne umetnosti, Jagodina, Srbija,Galerija naivne umetnosti, Kovačica,

Galerija DOINA, Uzdin.

Zahvala tudi vsem umetnicam in številnim posameznikom,

ki so z informacijami ali kakorkoli drugače prispevali k izvedbi projekta.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

73/75(497.4)(083.824)

SPOL: Ž : Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, 13. 2.-11. 5. 2014 / [besedilo Andrejka Vabič Nose ; fotografije Studio 5 Mirna in Boštjan Pucelj]. - Trebnje : Center za izobraževanje in kulturo, Galerija likovnih samorastnikov, 2014

ISBN 978-961-6841-07-8

272078848

Spol: ŽGalerija likovnih samorastnikov Trebnje

13. 2.–11. 5. 2014

IzdajateljCenter za izobraževanje in kulturo Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov Trebnje

ZanjPatricija Pavlič

Besedilo in biografijeAndrejka Vabič Nose

Jezikovni pregledŠpela Brajer

FotografijeStudio 5 Mirna in Boštjan Pucelj

Oblikovanje in prelomMeta Gabrijel

TiskTiskarna Littera picta d.o.o., Ljubljana

Naklada 300 kosov

Galerija likovnih samorastnikov TrebnjeGoliev trg 1, 8210 Trebnje, Slovenija

T: 00386 (0)7 34 82 106, F: 00386 (0)7 34 82 107E: galerija@ciktrebnje.si, www.ciktrebnje.si

Center za izobraževanje in kulturo TrebnjeKidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, Slovenija

T: 00386 (0)7 34 82 100, F: 00386 (0)7 34 82 102E: info@ciktrebnje.si, www.ciktrebnje.si

Copyright by Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Trebnje 2014Vse pravice pridržane

Tiskano v Sloveniji

Razstavo so omogočili:CIK Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov Trebnje,

Občina Mirna, Občina Mokronog–Trebelno, Občina Šentrupert, Občina Trebnje.