MENICA - TEORETI NI IN PRAKTI NI VIDIKI MENI NIH OPRAVILprotesta menice). V tem delu zajemamo vse...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih

procesov

MENICA - TEORETI�NI IN PRAKTI�NI VIDIKI MENI�NIH OPRAVIL

Mentor: dr. Drago Mežnar, izred. prof. Kandidat: Boštjan Ran�igaj Somentor: mag. Bojan Vavtar, pred.

Kranj, januar 2006

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Dragu Mežnarju, izred. prof. in somentorju mag. Bojanu Vavtarju, pred. za pomo� pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici univ. dipl. lit. komp. Barbari Ran�igaj, za lektoriranje diplomske naloge. Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je bila v celotnem �asu študija v veliko oporo.

POVZETEK V diplomskem delu obravnavamo menico in meni�na opravila, katerih poznavanje je bistveno za uspešno poslovanje s tem vrednostnim papirjem. V prvem delu predstavljamo menico, njen nastanek in razvoj, mednarodno pravno ureditev, zna�ilnosti in na�ela meni�nega poslovanja ter pravne subjekte pri poslovanju z menico. V osrednjem delu diplomskega dela podajamo natan�no predstavitev vseh meni�nih opravil (izdaje, akcepta, prenosa, poroštva, intervencije, pla�ila, regresa in protesta menice). V tem delu zajemamo vse bistvene informacije, ki jih uporabnik potrebuje pri poslovanju z menico: dopustne na�ine, roke izvedbe dolo�enih opravil in posledice njihove opustitve. Poleg teoreti�nih vidikov navajamo primere iz sodne prakse, ki dopolnjuje sicer natan�no zakonsko ureditev. V zadnjem delu prou�ujemo poslovanje z menico v slovenski poslovni praksi, ugotavljamo obseg in na�in uporabe menice, izkušnje uporabnikov pri poslovanju z menico ter opozarjamo na razloge, ki zmanjšujejo njeno potencialno uporabnost. Ugotovitve raziskave podajamo v samem zaklju�ku diplomskega dela, kjer na podlagi zbranih informacij tudi potrdimo oz. ovržemo v uvodu postavljene hipoteze. KLJU�NE BESEDE: menica, meni�na opravila, poslovna praksa, sodna praksa. ABSTRACT This diploma thesis deals with bills of exchange and the rules governing them, knowledge of which is essential for working successfully with this sort of negotiable instrument. In the first part the bill of exchange in general is presented, along with its origins and development, international legal jurisdiction, characteristics and general principles of handling bills of exchange as well as the legal subject in such dealings. In the main part of the thesis there is a precise presentation of all of bill of exchange legal acts (issuing, accepting, assigning, surety, intervention, payment, and the recourse and protesting of the bill). This section also offers all the essential information required by a user when dealing with a bill of exchange: admissible practices, legal requirements regarding the performance period of bill of exchange legal acts and the legal consequences of its omissions. In addition to theoretical aspects I also provide some sample court cases which supplement already precise statutory regulation. The last part of the thesis is a study of business practices in Slovenia with regard to bills of exchange that examines the types of usage of bills of exchange and the extent to which they are used. The experiences of users dealing with bills of exchange and the reasons which reduce its potential applicability are also represented in this part. The conclusion shows the findings of the research which, on the basis of the information gleaned, either confirms of refutes the hypotheses from the preface. KEYWORDS: bill of exchange, bill of exchange legal act, business practices, court practices.

KAZALO

1. UVOD...................................................................................................................... 3

2. MENICA................................................................................................................. 5

2.1. ZGODOVINSKI PREGLED ........................................................................................ 5 2.2. MENICA V MEDNARODNI PRAVNI UREDITVI.................................................... 6

ŽENEVSKI ENOTNI MENI�NI ZAKON (1930) ....................................................................................... 6 ANGLEŠKI ZAKON O MENICI (1882)...................................................................................................... 7 KONVENCIJA O MEDNARODNI TRASIRANI MENICI IN MEDNARODNI LASTNI MENICI (1988)...................................................................................................................................................................... 8

2.3. FUNKCIJE IN ZNA�ILNOSTI MENICE ................................................................... 9 2.4. MENI�NE LISTINE .................................................................................................. 10 2.5. VRSTE MENIC .......................................................................................................... 11 2.6. PRAVNI SUBJEKTI PRI POSLOVANJU Z MENICO ............................................. 13 2.7. NA�ELA MENI�NEGA POSLOVANJA (MENI�NA NA�ELA) .......................... 13 2.8. UGASNITEV MENI�NIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI........................................... 15

ZASTARANJE ........................................................................................................................................... 15

3. MENI�NA OPRAVILA...................................................................................... 17

3.1. IZDAJA MENICE ...................................................................................................... 17 MENI�NE SESTAVINE............................................................................................................................ 17 PODPISOVANJE MENIC.......................................................................................................................... 19

3.2. AKCEPT ALI SPREJEM MENICE ........................................................................... 21 OBLIKE IN POMEN AKCEPTA............................................................................................................... 22 PREDLOŽITEV MENICE ZARADI AKCEPTIRANJA ........................................................................... 23 ODGOVORNOST TRASANTA ZA AKCEPT MENICE.......................................................................... 24

3.3. PRENOS MENICE ..................................................................................................... 24 INDOSAMENT .......................................................................................................................................... 24 ODSTOP ALI CESIJA................................................................................................................................ 26

3.4. MENI�NO POROŠTVO ALI AVAL......................................................................... 27 3.5. INTERVENCIJA ........................................................................................................ 28

VRSTE INTERVENCIJ.............................................................................................................................. 29 3.6. PLA�ILO MENICE.................................................................................................... 30

ZAPADLOST (DOSPELOST) MENICE ................................................................................................... 31 PLA�ILNI KRAJ........................................................................................................................................ 32 PRISILNA IZTERJAVA MENI�NE VSOTE............................................................................................ 33 UNOV�EVANJE MENIC PRI BANKAH................................................................................................. 35

3.7. REGRES ..................................................................................................................... 37 VRSTE REGRESOV .................................................................................................................................. 38 REGRESNI ZAHTEVEK ........................................................................................................................... 39 NOTIFIKACIJSKA DOLŽNOST IN IZGUBA PRAVICE DO REGRESA .............................................. 40 POVRATNA ALI RETURNA MENICA ................................................................................................... 40

3.8. PROTEST ................................................................................................................... 41 VRSTE PROTESTOV ................................................................................................................................ 42 PRISTOJNOST IN POSTOPEK PRI PROTESTU..................................................................................... 44

4. MENICA V POSLOVNI PRAKSI..................................................................... 47

5. ZAKLJU�EK....................................................................................................... 52

LITERATURA IN VIRI .................................................................................................... 53

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokega strokovnega študija

Boštjan Ran�igaj: Menica – Teoreti�ni in prakti�ni vidiki meni�nih opravil stran 3 od 55

1. UVOD Diplomsko delo nosi naslov »Menica – Teoreti�ni in prakti�ni vidiki meni�nih opravil«. Cilj diplomskega dela je pripraviti strnjen pregled poslovanja z menico, opozoriti na posebnosti posameznih meni�nih opravil in s pomo�jo izoblikovane sodne in poslovne prakse ponuditi odgovore na najpogostejša vprašanja, ki se porajajo udeležencem pri meni�nem poslovanju. Poslovanje z menico je strogo formalizirano in dejansko nespremenjeno že vse od leta 1946, od uveljavitve Zakona o menici. Zakonsko besedilo je namre� jasno in redkokdaj dopuš�a razli�ne razlage, ki pa so v�asih kljub temu možne. Ker pa na podro�ju meni�nega prava analogija oz. zapolnjevanje pravnih praznin s pomo�jo uporabe drugih splošnih predpisov ni dovoljena, se je enotna ureditev izoblikovala s pomo�jo sodne prakse. Zaradi navedenega lahko diplomsko delo vsebinsko lo�imo v dva dela:

• teoreti�nega, kjer se opiramo predvsem na zakonske dolo�be in • prakti�nega, kjer poskušamo s pomo�jo sodne in poslovne prakse ter mnenj

razli�nih pravnih in finan�nih strokovnjakov urediti oz. formalizirati tiste institute, ki zakonsko niso celovito urejeni.

Prvo poglavje diplomskega dela je »Uvod«, v katerem predstavljamo cilje in metode dela. Na tem mestu postavljamo tudi naslednje hipoteze:

• menica se v poslovnem svetu pogosto uporablja, • menica se uporablja kot kreditno sredstvo, pla�ilno sredstvo in kot sredstvo

zavarovanja, • uporabniki imajo z menico dobre izkušnje, • ovire pri uporabi menice predstavljajo predvsem nepoznavanje meni�nih

opravil in slabe izkušnje pri preteklem poslovanju z menico. Navedene hipoteze bomo v zaklju�ku diplomskega dela na podlagi rezultatov raziskovalnega dela potrdili ali ovrgli.

V drugem poglavju z naslovom »Menica« nam bodo v pomo� metode zgodovinskega pregleda, prou�evanja dokumentacije in povzemanja. Z njihovo pomo�jo bomo predstavili nastanek, razvoj in na�ela poslovanja z menico, vrste menic ter njene funkcije in zna�ilnosti. Predstavili bomo tudi udeležence pri meni�nem poslovanju ter kdaj in zakaj njihove pravice in obveznosti, ki izhajajo iz meni�nega posla, ugasnejo. V podpoglavju »Menica v mednarodni pravni ureditvi« bomo uporabili predvsem primerjalno metodo. V tretjem poglavju z naslovom »Meni�na opravila« bomo slednja predstavili predvsem s teoreti�nega vidika in ob tem opozorili tudi na sprejeto sodno prakso. Uporabili bomo metodi zbiranja in analize obstoje�ega gradiva s tega podro�ja. Pri predstavitvi posami�nega meni�nega opravila nam bo v pomo� predvsem deskriptivna metoda, delno tudi metodi analize in povzemanja.



�etrto poglavje nosi naslov »Menica v poslovni praksi«. Z metodama intervjuja in ankete bomo pridobili podatke o pogostosti in na�inu uporabe menice, poznavanju meni�nih opravil in najpogostejših težavah v praksi, na katere bomo opozorjeni s strani pravnih subjektov s sedežem na obmo�ju Republike Slovenije. Pri zaklju�ku diplomskega dela pa bomo uporabili metodo sinteze teoreti�nega in prakti�nega dela diplomske naloge. Zapisali bomo, kako poslovanje z menico poteka v praksi, potrdili ali ovrgli postavljene hipoteze in opozorili na morebitna nerešena ali sporna vprašanja ter nakazali smeri nadaljnjega reševanja obstoje�ih problemov.



2. MENICA Menica je vrednostni papir, izdan v predpisani obliki, s katero ena oseba (trasant) izda drugi (trasatu) nalog, da v dolo�enem �asu in v dolo�enem kraju pla�a dolo�eno vsoto denarja osebi, imenovani v listini (remitentu), ali osebi po njenem nalogu, pri �emer se tudi sama zavezuje pla�ati to vsoto, �e tega trasat ne bi storil. 2.1. ZGODOVINSKI PREGLED Menica, "hudi�ev papir", kot so ga imenovali trgovci, je kot nepogrešljivo sredstvo urejanja finan�nih in drugih transakcij znan že ve� kot 700 let, �e upoštevamo, da je bila, po dokaj zanesljivih podatkih, prva ohranjena menica izdana 1384. leta v Genovi. Ni sporno, da se je menici podoben papir uporabljal tudi veliko prej. Kot navaja Ivanjko (1999), je menica tipi�na posledica prepovedi obra�unavanja obresti pri posojilih, kar je bilo dolgo �asa prisotno v cerkvenem pravu. Za kršitev omenjene prepovedi je bila dolo�ena eskomunikacija iz takratne cerkve. Prepoved obra�unavanja pa ni vsebovala prepovedi do zahteve pla�ila v obliki provizije ali dobi�ka pri prenosu denarja in njegovi zamenjavi, zlasti je bilo dovoljeno zara�unati stroške prenosa z enega mesta na drugo. Takratni menjalci denarja, ali kot so jih v praksi imenovali camsorji (bankirji), so ponudili trgovcem možnost, da jim izdajo notarsko listno, s katero se je camsor v posameznem kraju zavezal, da bo sam ali po drugem camsorju v drugem kraju, s katerim je praviloma bil povezan, pla�al v denarju, ki se je uporabljal v namembnem mestu, ob predložitvi te notarske listine. Že takrat je obstajala temeljna ideja, da se denar izpla�a tistemu, ki prinese to listino, ne glede na to, ali je on bil tudi dejansko pravi upnik. Denar je bilo mogo�e dvigniti tudi po zastopniku ali pa selu. Trgovec, ki je sprejel takšno listino, katera pa se je imenovala tracta (od tod tudi današnja trata), je pla�al dolo�eno vsoto denarja, katero je potem ob predložitvi te listine na drugem mestu dobil izpla�ano v denarju, ki je veljal v namembnem mestu. Iz pretežno ban�nih in menjalniških krogov se je menica iztrgala v 17. stoletju, ko je prišlo do razvoja indosamenta. Tako so lahko trgovci tudi medsebojno poravnavali dolgove za blago kar z indosiranjem menice. V ta �as sega tudi nastanek posebnih pravnih pravil za poslovanje z menico, t.i. meni�nih redov. Najstarejši znan meni�ni red je iz Hamburga iz leta 1603. V za�etku 19. stoletja je postala menica pravi trgovski vrednostni papir s široko uporabo in možnostjo prenosa med državami ter je kot taka predstavljala pla�ilno sredstvo in pomembno sredstvo finan�nega poslovanja. Zaradi vse širše uporabe in razlik, ki so se pojavljale, je nastajala vedno ve�ja potreba po poenotenju meni�nega poslovanja. Tako je bilo leta 1852 ustanovljeno Združenje za unifikacijo meni�nega prava, šele leta 1913 pa je bil na konferenci v Haagu sprejet Haaški meni�ni in �ekovni pravilnik.



V Ženevi so bile leta 1930 pod okriljem Društva narodov podpisane tri konvencije: • Konvencija o enotnem meni�nem zakonu, • Konvencija o dolo�ilih s podro�ja mednarodnega meni�nega zasebnega

prava, ki ureja kolizijske norme in • Konvencija o razmerju predpisov o kolkovanju menic.

Poenotenje poslovanja z menico pa kljub temu ni na svetovni ravni, saj anglosaške države teh konvencij niso nikoli ratificirale. Tam velja Zakon o menici iz leta 1882, ki odstopa od kontinentalnega meni�nega sistema. Postopek unifikacije meni�nega prava je v za�etku 50. let prejšnjega stoletja za�el Mednarodni inštitut za unifikacijo zasebnega prava (International Institute for the Unification of Private Law – UNIDROIT). Inštitut je opravil raziskave o možnostih unificiranja meni�nega prava, ki so pokazale, da so možnosti za pristop angloameriških držav k ženevskim konvencijam minimalne. UNIDROIT je zato predlagal izdelavo novega modela meni�nega poslovanja, ki bi odpravil meddržavne razlike na podro�ju meni�nega prava. Delo UNIDROITA je leta 1969 nadaljevala Komisija združenih narodov za trgovinsko pravo (United Nations Comission on International Trade Law - UNCITRAL). Po razpravi o poro�ilu UNIDROIT-a ter v sodelovanju s trgovskimi in ban�nimi krogi se je tudi UNCITRAL odlo�ila za izdelavo menice kot novega vrednostnega papirja. Do leta 1988 so potekale raziskave in meddržavna usklajevanja, katerih rezultat je bil predlog Konvencije o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici. Generalna skupš�ina Organizacije združenih narodov je 9. decembra 1988 na svojem 76. zasedanju sprejela Konvencijo o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici (Convention on International Bills of Exchange and International Promissory Notes), vendar omenjena konvencija do danes še ni stopila v veljavo. 2.2. MENICA V MEDNARODNI PRAVNI UREDITVI Prizadevanja zaradi potrebe po unifikaciji meni�nega prava so prve sadove torej obrodila leta 1913, ko je bil na konferenci v Haagu sprejet t.i. Haaški meni�ni in �ekovni pravilnik (Reglement), ki temelji na na�elih varnosti upnika, abstraktnosti meni�nega pravnega opravila, samostojnosti meni�nih podpisov, fiksne meni�ne obveznosti itd. ŽENEVSKI ENOTNI MENI�NI ZAKON (1930) Že v letih 1910 in 1912 je prišlo na haaški konferenci do haaškega meni�nega in �ekovnega dogovora, ki pa nista za�ela veljati zaradi prve svetovne vojne. Društvo narodov je nato povzelo za�eto delo in tako je prišlo v Ženevi leta 1930 do podpisa že omenjenih treh konvencij.



Ženevski enotni meni�ni zakon so ratificirale in sprejele za svoj nacionalni meni�ni zakon Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Nem�ija, Gr�ija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Monako, Nizozemska, Norveška, Poljska, Sovjetska zveza, Švedska, Brazilija in Japonska. Francija in Švica sta besedilo ženevskih konvencij vnesli v svojo trgovinsko in obligacijsko zakonodajo. �eška, Romunija, Tur�ija, Jugoslavija in delno Španija pa so sicer prevzele besedilo enotnega meni�nega zakona, niso pa ratificirale ženevskih kovencij. ANGLEŠKI ZAKON O MENICI (1882) Najve�je razlike v mednarodni ureditvi poslovanja z menico obstajajo predvsem med ženevskim in angleškim (common law) sistemom. V Veliki Britaniji (ki ni podpisnica ženevskih konvencij) je Zakon o menicah (The Bills of Exchange Act) v veljavi že od leta 1882, skoraj dobesedno pa ga je prevzela tudi Irska. V grobem lahko re�emo, da ima Angleški zakon o menici manj formalnih zahtevkov od Ženevskega enotnega meni�nega zakona, med njima pa obstajajo naslednje pomembne razlike:

• izraza »Bill of Exchange« na menico, izdano v Veliki Britaniji, ni potrebno pisati. Ta sestavina je po Ženevskem enotnem meni�nem zakonu sestavni del menice;

• po Angleškem zakonu o menici se lahko menica izda tudi na prinositelja. Navedba kraja in datuma nista obvezni sestavini menice, kar je v nasprotju z Ženevskim enotnim meni�nim zakonom;

• angleško meni�no pravo razlikuje med samo formalno pooblaš�enim »imetnikom« menice in zaš�itenim imetnikom (ima pravico proti vsem ugovorom iz menice). Ženevski meni�ni zakon na drugi strani pa razlikuje med osebnim (relativno u�inkovitim) in realnim (absolutno u�inkovitim) ugovorom glede na menico samo in glede na odnos imetnika do menice;

• po angleškem pravu protest ni prvi pogoj za ohranitev pravice do regresa. Kadar gre za doma�e menice, je protest sicer možen, ni pa potreben; ko pa gre za tuje menice, je protest v vsakem primeru potreben, razen �e je na menici zapisan dogovor, ki imetniku prepre�uje protest;

• posebna zna�ilnost angleškega protesta je razlika med noting-om (izjava o neakceptu ali nepla�ilu) in protestnim aktom (uradna kopija formalnega akta);

• pri ponarejenem indosamentu angleško pravo dolo�a, da se ob pojavu le-tega veriga indosamentov prekine. �e se torej menico prenese po falsificiranju indosamenta, indosatar ne more postati njen zaš�iteni imetnik;

• tudi na podro�ju zastaranja je razlika, saj angleško pravo dolo�a, da vsi zahtevki zoper stranke, zavezane na menici, absolutno zastarajo po 6 letih od dneva dospelosti menice. Ženevski enotni meni�ni zakon pa dolo�a, da zastaranje tožbenih zahtevkov zoper akceptanta nastopi po treh letih od dne, ko menica dospe v pla�ilo, zahtevki imetnika menice zoper indosanta in izdajatelja menice pa v enem letu od dneva protesta menice;



• Angleški zakon o menici ne vsebuje dolo�b o garanciji. V praksi se garancija za menico obi�ajno poda lo�eno;

• preklic izgubljene ali uni�ene menice v Veliki Britaniji ni mogo�. KONVENCIJA O MEDNARODNI TRASIRANI MENICI IN MEDNARODNI LASTNI MENICI (1988) Ženevski in angloameriški sistem sta dva svetovna pravna sistema za menico in �ek. Ker igra menica tudi v mednarodnem prometu oz. v mednarodnem trgovskem poslovanju veliko vlogo, sili to države k poenotenju meni�nega prava. To nalogo so prevzeli Združeni narodi, pod okriljem katerih je bila leta 1965 ustanovljena Komisija za mednarodno trgovsko pravo (UNCITRAL), z namenom, da bi poenotila in poenostavila poslovanje na podro�ju mednarodne trgovine. Generalna skupš�ina Organizacije združenih narodov je na predlog UNCITRAL-a 9. decembra 1988 sprejela Konvencijo o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici. Pogoj, da omenjena konvencija stopi v veljavo, je podpis ali ratifikacija oz. pristop desetih držav. Ta pogoj do danes ni izpolnjen, saj so h konvenciji pristopile štiri države (Gabon, Gvineja, Honduras in Mehika), podpisale pa so jo tri (Kanada, Ruska federacija in ZDA).

Država Podpis Ratifikacija, Pristop (p)

Kanada 7 December 1989

Gabon 15 December 2004 p

Gvineja 23 Januar 1991 p

Honduras 8 Avgust 2001 p

Mehika 11 September 1992 p

Ruska federacija 30 Junij 1990

ZDA 29 Junij 1990

Tabela 1: Podpisi, ratifikacije in pristopi h Konvenciji Združenih narodov o

mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici Namen Konvencije o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici ni nadomestiti ali uravnavati razlike med obema meni�nima sistemoma v svetu, temve� le izdelati pravila, ki zadevajo mednarodno meni�no poslovanje, zato konvencija uvaja in ureja poslovanje z mednarodno trasirano in mednarodno lastno menico (Uncitralova menica). Bistveno za uporabo Uncitralove menice in Konvencije o mednarodni trasirani in mednarodni lastni menici je, da se izda na podlagi mednarodnega pravnega posla in se uporablja subsidiarno kot alternativno meni�no pravo, ki ga stranke izberejo in dogovorijo v pogodbi.



Merila za uporabo konvencije, ki so obravnavana v sami konvenciji, so: • v besedilu menice mora biti menica ozna�ena kot mednarodna menica

(International Bill of Exchange), • v menici morata biti omenjeni dve mesti (kraj izdaje in kraj pla�ila), ki sta v

razli�nih državah in • vsaj eno mesto, navedeno na menici (kraj izdaje ali kraj pla�ila), mora biti v

državi, ki je podpisnica Konvencije o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici.

V dolo�enih primerih je uporaba konvencije obvezna, in sicer:

• �e je kraj izdaje menice oz. pla�ilni kraj v eni od podpisnic konvencije, mora sodiš�e za pogodbene stranke uporabiti konvencijo, �e je drugo mesto v menici v drugi državi;

• �e je država podpisnica pri pristopu izkoristila pridržek iz prvega odstavka 88. �lena konvencije in omejila njeno uporabo le za posle med državami podpisnicami, se uporablja konvencija le takrat, �e sta kraj izdaje in kraj pla�ila v državah podpisnicah konvencije;

• �e nobeden od omenjenih pogojev ni izpolnjen, mora sodiš�e na podlagi kolizijskih norm uporabiti državno meni�no pravo in konvencijo, �e je le-ta del državnega meni�nega prava.

Na splošno je možno ugotoviti, da mednarodna menica odstopa od strogih formalnih postavk, ki so poznane v ženevskem meni�nem sistemu in skuša biti fleksibilen instrument, ki bi zadovoljil potrebe mednarodnega finan�nega prometa. 2.3. FUNKCIJE IN ZNA�ILNOSTI MENICE Je množi�no uporabljiv in zanesljiv (popoln) vrednostni papir, ki se v poslovnem svetu uporablja kot:

• pla�ilno sredstvo, �e je bila menica izdana zaradi pla�ila storitve ali blaga, • sredstvo jam�enja, �e je bila menica izdana za utrditev in varnost sprejete

obveznosti, • kreditno sredstvo, ki je danes najbolj pomembna funkcija menice, �e se

dolžniku z menico odloži pla�ilo za dolo�en �as. V skladu z Žiberno in Ivanjkom (1993) je glavne zna�ilnosti menice mogo�e strniti v naslednje alineje:

• menica je popoln vrednostni papir in pravica, ki je v njej zapisana, ne more nastati, ni je mogo�e prenesti, uveljaviti ali realizirati brez listine, to je brez menice;

• menica velja kot vrednostni papir samo v pisni obliki, je pisni pravni akt in spada med strogo formalne, t.i. sve�ane pravne posle;



• menica se lahko glasi samo na denar, na dolo�en denarni znesek in je obligacijski vrednostni papir, bistvena je terjatev dolo�enega denarnega zneska;

• menica je po zakonu papir po nalogu. Uresni�itev pravice pripada osebi, ki jo imenovana oseba za to dolo�i (remitentu), razen �e je menici ta lastnost s posebno in izre�no klavzulo odvzeta; �e take klavzule nima, jo je mogo�e prenesti na drugo osebo z indosamentom, sicer pa s cesijo;

• menica je prezentacijski vrednostni papir in nastane obvezan�eva meni�na dolžnost šele s prezentacijo listine, to je, ko upravi�eni upnik predloži meni�nemu dolžniku menico;

• meni�ni dolg je iskalen dolg; upnik mora priti po pla�ilo k dolžniku; • meni�na obveznost je enostranska in abstraktna. Osebe, od katerih se zahteva,

da izpolnijo svoje obveznosti iz menice, ne morejo uveljaviti zoper njenega imetnika ugovorov, ki so utemeljeni v njihovih osebnih razmerjih s trasantom ali s kakšnim prejšnjim imetnikom menice, razen �e je sedanji imetnik menice ravnal, ko jo je pridobil, zavestno v dolžnikovo škodo. Menica je torej diskretna nakaznica, ker iz nje ni razviden osnovni posel med trasantom in trasatom ter trasantom in remitentom;

• vse meni�ne izjave in menica so celota, tako da noben meni�ni upnik ne more uveljaviti svojih pravic iz menice, �e ne predloži dolžniku tudi menice;

• vsak meni�ni dolžnik odgovarja, ko podpiše menico, vsakemu poštenemu imetniku menice, kot bi bil z njim v neposrednem dolžniškem razmerju; meni�ni upnik pa lahko zahteva pla�ilo meni�nega dolga po svoji izbiri od vsakega meni�nega dolžnika, ne glede na to, na katerem mestu je njegov podpis;

• meni�na obveznost vsakega izmed podpisnikov menice je samostojna; �e so na menici podpisi opravilno nesposobnih oseb, lažni podpisi ali podobno, je obveznost drugih podpisnikov polnoveljavna;

• vsi, ki so menico trasirali, akceptirali, indosirali ali avalirali, so imetniku menice odgovorni solidarno; torej po na�elu »vsi za enega, eden za vse«;

• menica je formalni vrednostni papir; menica, ki nima bistvenih sestavnih delov, ki jih predpisuje zakon, ni menica;

• menica je vrednostni papir javnega zaupanja. 2.4. MENI�NE LISTINE Meni�na golica ali blanket V prometu se kot meni�ne listine uporabljajo meni�ne golice – blanketi. Na podlagi 2. odst. 79. �l. Zakona o prometnem davku (Ur. l. RS, št. 4/92) je Banka Slovenije predpisala in izdala enotno meni�no golico, ki ima poleg drugih zna�ilnosti (velikost, zaš�itni papir z vodnim znakom RS, bel papir s pretiskom zaš�itne tonske podlage, sestavljene iz vzorca poševnih linij v rumenozeleni barvi) še zna�ilnost, da je obrazec golice sestavljen iz dveh delov, in sicer iz:

• meni�nega dela z elementi menice v velikosti 170 x 90 mm in



• talona v velikosti 70 x 90 mm, na katerem so le poševne linije v rumenozeleni barvi in napis Banka Slovenije.

Menico izpolnjujemo samo na prvem delu, talon pa kot menica ne šteje.

Slika 1: Primer meni�ne golice (blanketa) Alonža ali podaljšek menice Alonža je podaljšek menice, ki ga uporabimo, �e na hrbtu menice ni prostora za nadaljnje vpise. Menico podaljšamo tako, da ji dodamo navaden list, na katerem pišemo morebitne nadaljnje indosamente in druge zapise, ki jih dovoljuje meni�ni zakon. Da bi prepre�ili lo�itev podaljška od menice, je priporo�ljivo napisati eno polovico naslednjega indosamenta na menico, drugo pa na podaljšek, ali pa na menico s podaljškom udariti enega ali ve� pe�atov. 2.5. VRSTE MENIC Trasirana menica (trata) S tovrstno menico poziva njen izdajatelj (trasant) tretjo osebo, ki je v menici imenovana (trasata ali pozvanca), da prevzame nase in pla�a obveznost pla�ila meni�ne vsote nasproti meni�nemu upniku (remitentu). V bistvu gre za asignacijo (nepogojno nakazilo), pri kateri so udeležene tri osebe: trasant, trasat in remitent. V poslovnem svetu je takšna menica najpogostejša, vendar zahteva Zakon o menici (Ur. l. FLRJ, št. 104/46; v nadaljevanju ZM) pri njej strogo formalnost – ob predložitvi v izpla�ilo mora namre� imeti vse bistvene sestavine. Lastna menica S to menico, ki jo imenujemo tudi solo menica, izdajatelj osebno prevzame obveznost, da bo ob zapadlosti pla�al remitentu meni�no vsoto. Lastna menica je podobna zadolžnici in se zaradi svoje nekakovosti v poslovnem svetu redko pojavlja. Uporablja se predvsem pri posojilnih poslih za prevzem jamstva in ni namenjena samo prometu, �eprav se lahko, tako kot trasirana menica, prenaša oz. indosira.



Domicilirana trasirana menica Tovrstna menica dolo�a, da je kraj pla�ila (domicil) pri tretji osebi, ki ni meni�ni dolžnik; takšen kraj je lahko v trasatovem kraju ali kje drugje. Oseba, pri kateri se naj pla�a domicilirana menica (domiciliat), je samo posrednik med trasatom in imetnikom menice. Obi�ajno je to banka, ki pla�a iz kritja, ki ga je prejela od trasata. Razmerje domiciliat – trasat je civilnopravne narave in ne meni�ne, ker gre za pooblastilno razmerje. Bianko menica To je menica, ki ob izdaji in po nedvoumni volji izdajatelja, razen podpisa izdajatelja ali tudi njenega akceptanta na meni�nem blanketu – formularju (golici), nima vseh ali nekaterih bistvenih sestavin. Te se izpolnijo kasneje, ker se pravica izpolnitve blanketa prenese na upnika. Njena uporaba je v praksi zelo razširjena, je pa pri tovrstni menici pomembna izro�itev golice s hkratnim nepreklicnim pooblastilom upniku, da izpolni golico in jo uporabi oz. jo prenese na drugega upravi�enca. Obi�ajno je to pooblastilo pisno, vendar zadoš�a tudi ustno pooblastilo. Naj pri tem še dodamo, da je izdaja pooblastila civilnopravno opravilo in se ureja po pravilih civilnega prava. Za meni�no zavezo torej zadoš�ajo le podpisi zavezancev na blanketu menice ter pooblastilo za izpolnitev menice, dano upniku, ki lahko vse ostale sestavine na menico vpiše sam. Pri tem pa je potrebno opredeliti pomen omenjenega pooblastila. Njegova vsebina je namre� pomembna v dveh pogledih: (prvi�) v meni�nopravnem – brez pooblastila za izpolnitev manjkajo�ih bistvenih sestavin sporne menice bi bilo treba šteti, da je bila upniku izro�ena nepopolna menica, ki bi jo lahko izpolnil le po poprejšnjem dovoljenju (pooblastilu) izdajatelja menice – in (drugi�), kadar gre za razmerje med izdajateljem menice in remitentom, je pomembno tudi, za zavarovanje pla�ila katere obveznosti je bilo pooblastilo za izpolnitev menice dano. Obveznost iz menice je sicer na�eloma abstraktna, kar pomeni, da regresni zavezanci ne morejo uveljavljati ugovorov iz pogodbenega razmerja, sklenjenega pred ali ob izdaji menice, vendar to ne velja za razmerje med izdajateljem menice in remitentom. Izdajatelj menice lahko torej v primeru, ko remitent (sodno) uveljavlja zahtevek za pla�ilo menice, poda ugovor prenehanja terjatve iz osnovnega razmerja in na tej podlagi zahteva tudi vra�ilo menice. Po tako podanem ugovoru mora sodiš�e primarno ugotoviti, katera terjatev je bila zavarovana s sporno menico; �e ugotovi, da je z menico zavarovana terjatev prenehala, mora tožbeni zahtevek po pla�ilu meni�ne vsote zavrniti (sodba Višjega sodiš�a v Mariboru, Cpg 269/98 z dne 14.9.1999 in sklep Višjega sodiš�a v Ljubljani, I Cpg 1283/2000 z dne 29.11.2000). Proti imetniku menice je dopusten tudi ugovor, da je bila menica izpolnjena v nasprotju z izdajateljevim pooblastilom, vendar le v primeru, �e je bil imetnik menice pooblaš�en za njeno izpolnitev (sklep Višjega sodiš�a v Ljubljani, III Cp 356/2003 z dne 9.4.2003 in sodba Višjega sodiš�a v Kopru, I Cp 499/2001 z dne 28.8.2001).



2.6. PRAVNI SUBJEKTI PRI POSLOVANJU Z MENICO Pravni subjekti pri poslovanju z menico so:

• trasant - oseba, ki je na menici navedena kot izdajatelj menice; • trasat - oseba, ki je na menici navedena kot dolžnik. Pri lastni menici je to

izdajatelj menice; • remitent - oseba, ki menico prejme od trasanta in je glavni meni�ni upnik; • akceptant - trasat, ki akceptira menico in tako postane glavni meni�ni

dolžnik; • avalist - oseba, ki s svojim podpisom na menici jam�i, da bo meni�ni dolžnik,

za katerega jam�i, menico pla�al; • indosant - imetnik menice, ki le-to z indosamentom prenaša na novega

lastnika (indosata ali indosatarja) in po prenosu postane novi meni�ni dolžnik. Prvi indosant je vedno remitent;

• indosat ali indosatar - oseba, ki je z indosamentom postala lastnik menice in s tem novi meni�ni upnik ter imetnik vseh pravic, ki izhajajo iz menice;

• regresant ali regredient - oseba, ki menico regresira, to je zahteva pla�ilo od regresnega meni�nega dolžnika, ko glavni meni�ni dolžnik pla�ilo zavrne;

• regresat - oseba, proti kateri se uvede regres in je regresni meni�ni dolžnik. Regresat je lahko trasant, indosant, avalist ali akceptant za �ast;

• honorant - oseba, ki opravi intervencijo za �ast. To pomeni, da brez poziva akceptira ali pla�a menico;

• honorat - oseba, za katero honorant izvrši intervencijo za �ast; • protestant - imetnik menice oz. njegov zastopnik, ki pri protestnem organu

poda pisno ali ustno prošnjo za protest menice; • protestni organ - pristojni sodni protestni organ (notar), pri katerem se opravi

protest menice; • domiciliat - posrednik, zapisan na domicilirani trasirani menici, preko

katerega trasat poravna obveznosti do meni�nega upnika. Obi�ajno je to banka.

2.7. NA�ELA MENI�NEGA POSLOVANJA (MENI�NA NA�ELA) Kot navajajo Ileši� (1994) ter Ivanjko Š., Ivanjko L. in Ihanec (2001), se meni�ni posli kot trgovski posli razlikujejo ne le od teh, temve� tudi od drugih civilnopravnih poslov in jih je mogo�e strniti v naslednja meni�na na�ela. Na�elo meni�ne pisnosti ali formalnosti Za menico velja na�elo pisnosti, saj ustne menice ne poznamo. Izdana mora biti v zakonsko dolo�eni obliki in mora vsebovati vse z zakonom dolo�ene bistvene sestavine. Pisne morajo biti tudi vse meni�ne izjave oz. vsa meni�na opravila. Na�elo pisnosti zagotavlja menici varnost in hitrost meni�nega poslovanja.



Na�elo meni�ne inkorporacije Meni�ne izjave in menica so celota. Meni�ni upnik lahko svoje pravice uveljavlja samo z menico in meni�ni zavezanec jih je dolžan izpolniti samo, �e mu upnik predloži menico. Brez menice torej ni meni�ne obveznosti in za dokazovanje obstoja meni�ne obveznosti ni mogo�e uporabiti drugih dokazil ali sredstev; izjema je le sodna odlo�ba o amortizaciji. Na�elo dolo�ene (fiksne) meni�ne obveznosti Meni�na obveznost je samo tisto, kar nedvomno izhaja iz menice, kar je torej na njej zapisano. Na�elo meni�ne strogosti Položaj meni�nih dolžnikov je glede na to na�elo mnogo težji od položaja dolžnikov pri drugih civilnopravnih poslih, in sicer:

• v materialnopravnem pogledu, ker je menica neodvisna od pravnega posla, iz katerega je nastala. Meni�na obveznost je abstraktna, samostojna obveznost, ki temelji na enostranski izjavi podpisnikov na menici. Meni�ni dolžnik tudi ne more uveljavljati ugovorov, ki izvirajo iz njegovega osebnega odnosa z izdajateljem menice, razen �e je njegov spor prav z imetnikom menice ali z osebo, ki je do nje prišla z zvija�o; nima pa pravice do ugovorov nasproti poznejšim poštenim imetnikom;

• v formalnem – procesualnem pogledu, saj so zaradi zavarovanja in uresni�itve meni�nopravnih obveznosti pogosto potrebna razli�na obvezna opravila procesualne narave.

Na�elo meni�ne solidarnosti Vsi dolžniki odgovarjajo za meni�ne obveznosti solidarno. Meni�ni upnik lahko izterja menico, ki ni bila pravo�asno pla�ana, po opravljenem protestu zaradi nepla�ila, od kateregakoli meni�nega dolžnika. Akceptant trasirane menice in izdajatelj lastne menice odgovarjata brezpogojno in jo morata pla�ati ob dospelosti, trasant in drugi meni�ni zavezanci pa odgovarjajo kot regresni dolžniki samo pogojno in subsidiarno. Ko pla�a menico eden od solidarnih dolžnikov, preneha obveznost drugih dolžnikov samo, �e jo je pla�al glavni dolžnik (akceptant oz. izdajatelj lastne menice). �e pa jo pla�a drug meni�ni dolžnik, preneha obveznost samo v razmerju do njega in tistih meni�nih dolžnikov, katerih podpisi so na menici za podpisom pla�nika; tako odgovarjajo takemu pla�niku vsi dolžniki, katerih podpisi so na menici pred njegovim podpisom. Na�elo samostojne meni�ne obveznosti Vsaka meni�na izjava na menici je samostojna, neodvisna od drugih, vsak formalno pravilen podpis na menici torej ustvarja samostojno meni�no obveznost ne glede na veljavnost drugih meni�nih podpisov. Na�elo neposrednosti Vsak meni�ni dolžnik je v neposrednem pravnem odnosu z vsakim imetnikom menice.



Imetnik menice lahko toži vsakega meni�nega dolžnika ne glede na vrstni red podpisa na menici in od njega zahteva pla�ilo meni�ne vsote. 2.8. UGASNITEV MENI�NIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI Meni�ne pravice in obveznosti ugasnejo:

• z zastaranjem, • s pla�ilom meni�nega zneska, z dajatvijo namesto pla�ila, s pologom pri

sodiš�u, t.j. z izpolnitvijo, • z izgubo menice, • z novacijo - prenovitvijo, • z odpustom dolga, • s pobotom - kompenzacijo, • s konfuzijo - združitvijo, • z opustitvijo nekaterih meni�nopravnih opravil, • z uni�enjem meni�ne listine, • z nezmožnostjo izpolnitve, • s smrtjo.

ZASTARANJE Zaradi zastaranja pride do ugasnitve meni�nih pravic in obveznosti. Ko le-to nastopi, ne moremo ve� uveljavljati meni�nih pravic po ZM, preneha torej pravica zahtevati izpolnitev meni�ne obveznosti. Zastaralni rok pri�ne te�i z dnevom meni�ne dospelosti, pri �emer se dan dospelosti ne ra�una, temve� zastaralni rok pri�ne te�i prvi naslednji dan. Meni�ni zastaralni roki niso enaki za vse meni�ne zavezance in so sorazmeroma kratki zaradi narave meni�nih poslov, ki se morajo odvijati hitro, po drugi strani pa morajo biti meni�ni dolžniki �imprej rešeni meni�nih obveznosti. Meni�ni zastaralni roki so:

• meni�ni zahtevki proti akceptantu zastarajo v treh letih po dospelosti meni�ne vsote. Po preteku tega roka prenehajo vse meni�nopravne terjatve kateregakoli meni�nega upnika proti akceptantu. Preneha meni�na obveznost v celoti, kot v primeru pla�ila s strani akceptanta. To velja samo za meni�ne, ne pa tudi za civilnopravne terjatve nasproti akceptantu, ki se lahko uveljavljajo na podlagi civilnopravne institucije neupravi�ene obogatitve;

• meni�ni zahtevki proti indosantom in proti trasantu zastarajo v enem letu od dneva pravo�asno vloženega protesta oz. od dospelosti, �e je v menici klavzula »brez stroškov«;



• meni�ni zahtevki indosantov med seboj in njihovi zahtevki proti trasantu zastarajo že v šestih mesecih od dneva, ko je indosant menico izkupil oz. od dneva, ko je bila menica proti indosantu sodno uveljavljena.

Odgovornost avalista je izena�ena z odgovornostjo tistega, za katerega je avaliral menico, kar velja tudi za meni�nopravne zahtevke proti avalistu. Enako stališ�e velja tudi za intervenienta za �ast; v takih primerih je treba uporabiti tisti zastaralni rok, ki je dolo�en za zahtevke proti osebi, za katero je interveniral. Zastaranje se skladno z 79. �l. ZM prekine v naslednjih primerih:

• z vložitvijo tožbe, izvršilnega predloga ali predloga za izdajo pla�ilnega naloga pri sodiš�u;

• s prijavo meni�ne terjatve v ste�aj enega od meni�nih dolžnikov; • z uveljavitvijo meni�nopravnega zahtevka v �asu pravde (npr. s

kompenzacijo); • s pozivom na obrambo; • z obvestilom meni�nega dolžnika, da je proti njemu vložen predlog za

izvršbo ali regresna tožba; • v �asu trajanja višje sile – nepremagljivih ovir.

Pri presoji pravnega u�inka zastaranja je potrebno upoštevati na�elo, da so meni�ne obveznosti posameznih zavezancev samostojne in neodvisne druga od druge. Tako prekinitev zastaranja velja samo proti tistemu meni�nemu zavezancu, proti kateremu je bilo opravljeno dejanje (meni�na obveznost posameznih zavezancev lahko torej ugasne, drugih pa ne). Zastaranje meni�nega zahtevka ali pravice mora na sodiš�u uveljavljati dolžnik oz. tožena stranka, saj ga sodiš�e ne upošteva po uradni dolžnosti (335. �l. Obligacijskega zakonika – Ur. l. RS, št. 83/2001; v nadaljevanju OZ).



3. MENI�NA OPRAVILA V zvezi z menico obstojijo naslednja lo�ena pravna opravila:

• izdaja menice, • akcept ali sprejem menice, • prenos menice, • aval ali meni�no poroštvo, • intervencija, • pla�ilo menice, • regres menice in • protest menice.

Vsako od teh opravil temelji na posebnem meni�nem pravilu, s katerim se ustvarjajo nova pravna razmerja z dolo�enimi pravnimi u�inki. Zato je potrebno vsako meni�no opravilo, kot tudi njegove posledice ter posledice zaradi opustitve posameznih meni�nih opravil, prou�evati posebej. 3.1. IZDAJA MENICE Izdaja menice je prvo, obvezno meni�no opravilo, ki ga pri trasirani menici opravi trasant, pri lastni pa izdajatelj menice. MENI�NE SESTAVINE Bistvene meni�ne sestavine ZM v 1. �l. taksativno našteva bistvene sestavine, ki jih mora vsebovati menica, saj je v nasprotnem primeru neveljavna. Vseh bistvenih sestavin v meni�no listino ni potrebno vpisati od izdaji, morajo pa biti vanjo vpisane pred predložitvijo menice v pla�ilo. Tako mora menica vsebovati naslednje sestavine, katerih vrstni red ni pomemben:

• izraz »menica« v samem besedilu listine v jeziku, v katerem je menica sestavljena;

• nepogojno nakazilo (asignacijo), naj se pla�a dolo�ena vsota denarja; • ime tistega, ki ga izdajatelj poziva, naj menico pla�a – trasata ali pozvanca; • navedbo dospelosti; • kraj pla�ila oz. kraj, kjer je treba menico pla�ati; • ime tistega, kateremu ali po �igar odredbi je treba pla�ati – remitenta,

meni�nega upnika oz. upravi�enca. Remitent mora biti v menici naveden z imenom in priimkom oz. z nazivom – firmo (navedba naslova pa za veljavnost menice ni nujna);

• navedbo dneva in kraja izdaje menice;



• podpis tistega, ki je menico izdal – trasanta ali izdajatelja. Domnevne bistvene meni�ne sestavine Po dolo�ilih 2. �l. ZM poznamo tudi domnevne bistvene meni�ne sestavine, katerih obstoj se v primeru, da v menici niso navedene, zakonsko domneva. Te sestavine so:

• dospelost (menica, v kateri dospelost ni navedena, se šteje za menico, ki je izdana na vpogled);

• pla�ilni kraj (�e ni posebne navedbe, se za pla�ilni kraj in obenem za trasatovo prebivališ�e šteje kraj, ki je naveden poleg trasatovega imena);

• kraj izdaje (�e kraj izdaje ni naveden, se šteje, da je menica izdana v kraju, ki je naveden poleg trasantovega podpisa).

Nebistvene ali fakultativne meni�ne sestavine Menica ima lahko tudi druge sestavine, ki jih štejemo kot nebistvene in jih imenujemo meni�ne klavzule. Njihov namen je, da dobi menica še kakšen pravni u�inek ali da se spremeni katera od njenih sestavin. V skladu z Žiberno in Ivanjkom (1993) so najpogostejše meni�ne klavzule:

• (po)kritvena klavzula ali klavzula o kritju - ta klavzula ozna�uje razmerje med trasantom in trasatom. Gre za predpostavko, da je trasat, ki menico akceptira, vnaprej prejel kritje od trasanta, in sicer kot kredit v denarju ali blagu. Ta klavzula, ki meni�nopravno nima bistvenega pomena, se navadno glasi »obremenite moj ra�un«. Pokritje mora obstajati ob dospelosti menice in ni potrebno, da obstaja že v �asu izdaje;

• valutna klavzula - s to klavzulo, ki je gospodarski temelj meni�nopravnega pomena, se ozna�i razmerje med trasantom in remitentom in pojasni, ali je remitent dal trasantu gotovino (»vrednost prejeta v gotovini«) ali blago (»vrednost prejeta v blagu«);

• klavzula »po obvestilu«, »brez obvestila« - pri klavzuli »brez obvestila« trasat ni dolžan �akati na obvestilo trasanta, medtem ko klavzula »po obvestilu« pomeni obveznost trasata, naj menice ne akceptira oz. pla�a, dokler ga trasant ne obvesti;

• klavzula o prenosnosti menice - klavzula »pla�ajte po nalogu NN«, katere namen je olajšati prenosnost menice, pomeni, da mora trasat pla�ati remitentu samemu ali pa po njegovem nalogu osebi, na katero remitent in njegovi nasledniki prenesejo menico;

• klavzula o neprenosnosti menice ali rekta klavzula - v kolikor trasant v menico napiše klavzulo »ne po nalogu«, je ni mogo�e prenesti druga�e kot z odstopom ali cesijo; meni�ni prenos z indosamentom v takem primeru torej ni mogo�. �e to klavzulo kasneje napiše drug prenosnik, ima pravni u�inek samo na njegove meni�ne naslednike;

• klavzula o številu meni�nih izvodov - kadar je bilo izdanih ve� menic, kar pospeši promet in kroženje, morajo biti izdani izvodi ozna�eni s teko�o številko »prva«, »druga«, »tretja«, saj se v nasprotnem primeru šteje vsak



izvod za posebno menico. V menici se ta klavzula glasi »pla�ajte za to prvo menico«. �e je pla�an eden od meni�nih izvodov, je pla�nik praviloma oproš�en pla�ila vseh drugih izvodov. V kolikor pa ne želimo, da bi menico razmnoževali, to prepovemo s klavzulo »pla�ajte za to edino menico«;

• klavzula o vrsti denarja - ta klavzula pomeni, da je treba menico pla�ati samo v dolo�eni vrsti denarja, npr. »pla�ljivo v EUR«;

• klavzula »brez protesta«, »brez stroškov« - ta klavzula pomeni, da imetniku menice le-te ni treba protestirati, �e trasat odkloni akcept ali pla�ilo menice. �e pa imetnik kljub taki klavzuli menico iz navedenih razlogov protestira, nosi sam stroške tega postopka; namen te klavzule je namre� prepre�iti stroške, ki nastanejo v zvezi s protestom. Kadar to klavzulo napiše trasant, ima pravni u�inek proti vsem meni�nim podpisnikom, kadar pa jo napiše indosant, pa samo proti tistemu, ki jo je napisal;

• klavzula »brez obveznosti«, »brez regresa« - tako trasant, kot tudi indosant, odgovarjata za akcept in pla�ilo menice. S to klavzulo pa sme trasant izklju�iti svojo odgovornost za akcept, nikakor pa ne za pla�ilo, indosant pa lahko z njo izklju�i tudi odgovornost za pla�ilo;

• klavzula o deviznem te�aju - ta klavzula pride v poštev samo pri menicah, ki so izdane v zvezi s poslovanjem s tujino, in se glasi »pla�ajte … 10.000 EUR po rednem te�aju, ki bo veljal za menice na vpogled na borzi v ...«;

• klavzula o naslovu v sili - s to klavzulo se lahko dolo�i oseba, na katero naj se obrne lastnik menice, �e bi trasat odklonil akceptiranje ali pozneje tudi pla�ilo menice;

• klavzula o prepovedi prezentiranja - s klavzulo »se ne sme predložiti zaradi akceptiranja«, »brez akcepta«, »se ne sme predložiti zaradi akceptiranja pred...« lahko trasant prepove, da bi se menica predložila v akcept ali da bi se predložila v akcept pred dolo�enim rokom;

• kasatori�na klavzula - ta klavzula, ki se glasi »pla�ajte za to prvo menico, ne pa tudi za druge menice«, pomeni, da s pla�ilom te menice preneha pravna veljavnost drugih menic.

PODPISOVANJE MENIC Menice lahko podpisujejo osebe, ki so meni�nopravno sposobne. Lo�imo aktivno in pasivno meni�nopravno sposobnost. Aktivna meni�na sposobnost je civilnopravna sposobnost. Ima jo tista oseba, ki je lahko nosilec pravic in obveznosti; imeti jo torej mora meni�ni upnik. Pasivna meni�na sposobnost je opravilna (poslovna) sposobnost, ki pripada vsem fizi�nim polnoletnim osebam, z izjemo duševnih bolnikov. Imeti jo mora oseba, da se lahko z izjavo svoje volje meni�nopravno zavezuje, torej dolžnik. Podpis meni�nih zavezancev je, kot izhaja iz 1. �l. ZM, ena od bistvenih sestavin menice. Vsako menico mora podpisati njen izdajatelj, pri avaliranih, akceptnih in



indosiranih menicah pa jo podpisujejo tudi avalisti, akceptanti in indosanti. V kolikor je menica protestirana, jo mora podpisati tudi protestni organ. Dolo�be, ki so materialnopravne narave in se nanašajo na podpise meni�nih zavezancev, vsebujeta 7. in 8. �l. ZM. Tako podpisi meni�no nesposobnih oseb, lažni podpisi, podpisi izmišljenih oseb ali podpisi, ki iz kateregakoli drugega razloga ne zavezujejo podpisnikov, ne vplivajo na veljavnost zaveze ostalih podpisnikov. Nadalje zakon še dolo�a, da je oseba, ki je menico podpisala kot zastopnik nekoga drugega brez veljavnega pooblastila, po njej osebno zavezana, �e pa je pla�ala, ima iste pravice, kot bi jih imela dozdevno zastopana oseba. To velja tudi za zastopnika, ki je svoje pooblastilo prekora�il. Zakon ne dolo�a tehnike in na�ina podpisovanja menic, razen, kadar gre za podpis slepe osebe ali osebe, ki ne zna ali ne more pisati. Zaradi pomembnosti vprašanj v zvezi s podpisovanjem menice pa sta tako teorija kot tudi sodna praksa oblikovali dolo�ena pravila. Temeljno pravilo podpisovanja je, da mora menico podpisati izdajatelj menice osebno in lastnoro�no. �e je trasant fizi�na oseba, zadoš�a, da menico podpiše s svojim priimkom; parafiranje priimka, psevdonim, ime in podobno se pri menici ne šteje kot podpis, �eprav v poslovnem svetu to lahko predstavlja podpis. Fizi�na oseba sicer menico lahko podpiše s svojim vzdevkom, pod katerim je znana v okolju, v katerem živi in dela. Tak podpis je sicer veljaven, težave pa lahko nastopijo, �e bi podpisnik izpodbijal svoj podpis. Podpisnikom se zato odsvetuje, da menico podpisujejo z vzdevkom. Pravne osebe se podpisujejo z navedbo firme, vpisane v sodni register, in z navedbo imena in priimka zastopnika ali pooblaš�enca ter z njegovim podpisom. Praviloma pri svojem podpisovanju uporabljajo žig, vendar njegova obvezna uporaba zakonsko ni predvidena. Zakon tudi ne dolo�a, kje mora izdajatelj menico podpisati. Teorija pravi, da se mora le-ta podpisati pod besedilom menice, to je na spodnji desni strani na licu menice (signature line, trasant). �e pa bi trasant podpisal menico na kakršnemkoli drugem mestu, bodisi na licu bodisi na hrbtni strani menice, se ne šteje kot podpis trasanta, lahko pa se šteje, da je to podpis avalista, indosanta ali akceptanta. V nekaterih drugih pravnih redih (Avstrija, Nem�ija) sodna praksa sprejema tudi podpis trasanta na drugem delu menice, v kolikor je iz besedila menice in iz podpisa razvidno, da gre za podpis izdajatelja. Kadar gre za podpise ostalih oseb na menici, mora biti meni�no besedilo pokrito s podpisom, kar pomeni, da mora biti meni�no besedilo nad podpisom, tako da je na prvi pogled vidno, katero meni�no vsebino je podpisnik podpisal. Tudi pomanjkljivo zapisano ime izdajatelja menice na menici slednjega ne razbremeni odgovornosti za pla�ilo meni�ne vsote, v kolikor je iz štampiljke poleg podpisa jasno razvidno ime izdajatelja (sodba Vrhovnega sodiš�a Republike Slovenije, II Ips 257/2003 z dne 6.5.2004). V skladu z Ivanjko Š., Ivanjko L. in Ihanec (2001) omenjamo še pojem bianko podpisa, ki je lahko dan tudi pod prazno vsebino menice. Takšen podpis razodeva



podrejen in neenakopraven položaj podpisnika do imetnika menice, glede na to, da bo slednji šele izpolnil meni�no vsebino, ki jo je podpisnik vnaprej podpisal. Tudi nepismene osebe ali osebe, ki ne morejo pisati, se lahko meni�no zavežejo tako, da na menico ali alonžo vpišejo dolo�en znak, ki ga sodiš�e overi. Meni�na zaveza se sme sprejeti tudi na podlagi pooblastila, ki ga je ta oseba dala in je sodno overjeno. Uradna oseba, ki podpise in pooblastila overja, mora sodno overiti:

• da osebno ali po privedenih pri�ah pozna osebo, ki se ho�e meni�no zavezati ali dati pooblastilo,

• da se je omenjeni osebi prebrala izjava, s katero se meni�no zavezuje ali daje pooblastilo,

• da je ta oseba potrdila, da to ustreza njeni volji. Slepe osebe (osebe, ki znajo in lahko pišejo, pa tudi osebe, ki slabo vidijo, tako da ne morejo prebrati vsebine svoje izjave) pa lahko meni�no izjavo podajo samo, �e jo na zgoraj navedeni na�in overi sodiš�e. Za pooblaš�ence pravne osebe velja, da mora biti iz njihovega podpisa razvidno, da podpisujejo menico kot pooblaš�enci, sicer je po na�elu meni�ne strogosti šteti, da je oseba meni�no obveznost akceptirala v svojem imenu kot fizi�na oseba. K takšnemu zaklju�ku napotuje tudi na�elo dolo�ene meni�ne obveznosti, po katerem ni mogo�e dokazovati nekaj, �esar ni zapisano na menici, obenem pa šteje kot dokaz o sprejeti meni�ni obveznosti podpis, ki polnopravno zavezuje meni�nega zavezanca. Naj pri tem še dodamo, da pravno osebo podpisujejo le njeni zakoniti zastopniki, ki ob svojem podpisu pripišejo, da gre za podpis pooblaš�enca, in poleg pritisnejo pe�at pravne osebe (sodba Višjega sodiš�a v Ljubljani, I Cp 335/2000 z dne 25.4.2001). Veljavne so tudi menice, ki nimajo izvirnih, temve� ponarejene podpise. Lastnoro�ni podpis meni�nega zavezanca mora biti pristen, kar pomeni, da ima prejemnik menice ob�utek, da je menico dejansko podpisala tista oseba, na katere identiteto kaže podpis. Podpis na menici sicer sam po sebi še ni popoln dokaz o pristnosti podpisa, vendar se v meni�nem pravu predpostavlja, da je podpis resni�en in pristen. To pomeni, da mora tisti, ki oporeka resni�nosti in pristnosti podpisa, to dokazati. 3.2. AKCEPT ALI SPREJEM MENICE Akcept ali sprejem menice je pisna izjava trasata na menici, s katero se zaveže, da bo meni�no vsoto pla�al ob njeni dospelosti. Dokler trasat ne da izjave o akceptiranju, ni meni�no zavezan, torej ni dolžan pla�ati. Ko pa takšno izjavo poda, postane glavni meni�ni dolžnik. Obveznosti drugih meni�nih zavezancev, ki se zavezujejo, da bodo meni�no vsoto pla�ali le v primeru, �e tega ne bi storil akceptant, so subsidiarne narave. Glede na to, ali je na menici akcept ali ne, torej lo�imo akceptirano in neakceptirano menico.



OBLIKE IN POMEN AKCEPTA Sprejem obveznosti pla�ila menice je najpomembnejše dejanje in upoštevaje navedeno, zakon natan�no ureja pravila postopka, obliko in vsebino akceptne izjave. Akcept se zapisuje kot vse ostale bistvene vsebinske izjave na licu menice, pri �emer meni�ni obrazec ne predvideva mesta, kjer naj bi trasat podpisal menico kot akceptant. Pravna teorija zastopa stališ�e, da lahko trasat podpiše menico kjerkoli na licu menice; to je predvsem zaradi tega, ker je njegovo ime že vpisano v menico kot ime trasata in torej zadoš�a, da se oseba, ki je že imenovana v menici, podpiše kjerkoli. Zakon predvideva dve obliki akceptiranja menice. Prvo obliko akceptiranja imenujemo polni ali �isti akcept. Pri tej obliki akcepta trasat podpiše menico na licu menice (navadno se akcept napiše prek lica menice ali po�ez z leve strani do talona menice �im bliže meni�nemu besedilu, napiše pa se lahko tudi na hrbtni strani menice) in zraven napiše tudi klavzulo, iz katere je razvidno, da se zaveda obveznosti, ki jo prevzema. To klavzulo lahko napiše z besedo »sprejemam«, »priznavam«, »akceptiram« ipd. Pri tem lahko tudi omeji svojo obveznost na dolo�en znesek (delni akcept); v tem primeru klavzula glasi »sprejemam za 500.000,00 SIT«. Pravne osebe pa menico akceptirajo tako, da poleg navedenega nanjo pritisnejo še svoj pe�at. Zakon dovoljuje tudi nepopolni akcept, ki se izvrši samo s podpisom brez jasno izražene volje, da se sprejme obveznost pla�ila menice. Trasatov podpis, ki ne vsebuje klavzule »sprejemam« ipd., pa je veljaven le, �e je dan na licu menice. Pravni teoretiki, ki se poglobljeno ukvarjajo z meni�nim pravom, so enotnega mnenja, da je podpis akceptanta na hrbtni strani menice mogo� in dovoljen, vendar samo v primeru, kadar se daje v obliki polnega akcepta, ne pa tudi, kadar je na hrbtni strani dan podpis trasata brez kakršnihkoli opomb, ki kažejo na povezanost z akceptiranjem oz. s prevzemom meni�nih obveznosti. Kako se lahko akceptant z nepravilno (nepopolno) zapisanim akceptom razbremeni odgovornosti za pla�ilo meni�ne vsote, je z dejanskim primerom odli�no ponazoril dr. Ivanjko (2000).1 V meni�nem sporu, ki je tekel pred slovenskim sodiš�em in v �asu pisanja �lanka še ni bil pravnomo�no kon�an, je namre� sodiš�e ugotovilo slede�e dejansko stanje: banka je sklenila kreditno pogodbo z družbo d.o.o. in se dogovorila, da bo ta družba izdala za zavarovanje trasirano menico, katero bo podpisala kot transant, akceptiral pa jo bo direktor družbe. Direktor kot fizi�na oseba je menico podpisal na hrbtni strani in to na vrhu hrbtne strani, tako da pred njim ni bilo mogo�e vnesti nobenega podpisa. Glede na to, da je bil nad družbo kot kreditojemalcem za�et ste�ajni postopek, je banka izpolnila menico, s tem, da je vanjo vnesla ime trasata, t.j. direktorja, z njegovim naslovom, in vpisala svojo firmo

1 Dr. Šime Ivanjko: Ali je mogo�e akceptirati menico na hrbtni strani?, Dav�no finan�na praksa.



kot remitenta. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju bi moralo sodiš�e tožbeni zahtevek zavrniti. Podpis direktorja na hrbtni strani menice, poleg katerega ni vpisanega nobenega podatka, na podlagi katerega bi bilo možno ugotoviti, da gre za akcept, namre� ne predstavlja podpisa akceptanta. Njegov podpis predstavlja zgolj podpis indosanta, zoper katerega pa tožbeni zahtevek ravno tako ni utemeljen, saj ni izpolnjen temeljni pogoj - nepretrgana vrsta indosantov (prvi indosant pri prenosu menice bi namre� moral biti remitent, to je banka; svoje firme pa banka dejansko pred podpis direktorja ni mogla zapisati, saj za to ni bilo dovolj prostora). V praksi sre�ujemo tudi druge oblike akcepta, in sicer:

• delni ali modificiran akcept - sprejema le del te obveznosti. Trasat torej v tem primeru svoj akcept omeji samo na del meni�ne vsote; takšna omejitev je po dolo�ilih 25. �l. ZM veljavna;

• pogojni akcept - akcept mora biti nepogojen. �e trasat veže akceptiranje na kakršenkoli pogoj ali postavi omejitev (z izjemo omejitve meni�ne vsote), se šteje, da je akceptiranje zavrnil;

• bianko akcept - akcept, dan na bianko menici, ki vsebuje le podpis akceptanta, brez besed »sprejmem« ali podobno.

Pomen tega meni�nega opravila je torej v tem, da se akceptant z njim zaveže, da bo:

• pla�al meni�no vsoto ali njen del, �e je akcept omejil; • pla�al zamudne obresti, obra�unane v skladu z zakonom, ki ureja višino

obrestne mere zamudnih obresti t.j. Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS, št. 45/95);

• poravnal stroške, ki bi jih imel imetnik menice zaradi nepla�ila, kot so protestni in drugi stroški.

Akcept je praviloma nepreklicen, vendar ga trasat lahko prekli�e do takrat, dokler ne vrne menice, in sicer tako, da akcept pre�rta. Dokler se ne dokaže nasprotno, se po zakonu domneva, da je bil akcept pre�rtan, preden je bila menica vrnjena. PREDLOŽITEV MENICE ZARADI AKCEPTIRANJA Menico lahko predloži v akcept vsak imetnik trasirane menice, in sicer v kraju trasatovega bivališ�a. Kadar imamo opraviti z ve� trasati, mora imetnik menico v akcept predložiti vsem na isti dan. To je mogo�e storiti katerikoli delavnik vse do dneva dospelosti meni�ne vsote. Na dan dospelosti in po tem dnevu tega ni ve� možno storiti, saj lahko meni�ni upnik takrat že terja pla�ilo meni�ne vsote. Zakonsko je dolo�en le rok za predložitev v akcept menice povpoglednice (trasirane na dolo�en �as po vpogledu), kar je potrebno storiti v enem letu od dneva izdaje. Trasat ima pravico zahtevati, da se mu menica predloži v akcept še enkrat naslednji dan po prvi predložitvi (deliberacijski rok). V zvezi z akceptom lahko trasant na menico zapiše tri klavzule:



• da se menica mora predložiti zaradi akceptiranja, za kar lahko navede rok, ni pa to nujno. Tako dolo�ilo bo trasant zapisal, �e bo hotel dose�i, da bo njegovo razmerje s trasatom �imprej raz�iš�eno in da bo vedel, ali namerava trasat menico sprejeti in jo pozneje tudi pla�ati. Govorimo o prezentacijski klavzuli (»menico je treba predložiti v akcept do ...«) kot nebistveni meni�ni sestavini. Takšno klazulo lahko na menico zapišeta trasant ali indosant. Glede na to, kdo je to obveznost zapisal, pa so posledice opustitve tega opravila razli�ne. �e je predložitev odredil trasant, menica pa v dolo�enem roku ni bila predložena, izgubi imetnik menice pravico nasproti vsem regresnim dolžnikom. �e pa je tako predložitev odredil indosant in le-ta ni bila opravljena, posledice za imetnika menice niso tako stroge, saj slednji izgubi regresno pravico le do tistega indosanta, ki je predložitev menice v akceptiranje odredil;

• da se je pred dolo�enim �asom zaradi akceptiranja ne sme predložiti; • lahko pa prepove predložitev menice v akceptiranje, razen �e gre za trasirano

menico, pla�ljivo pri tretji osebi ali v drugem kraju, v katerem prebiva trasat, ali za trasirano menico na dolo�en �as po vpogledu.

ODGOVORNOST TRASANTA ZA AKCEPT MENICE Trasant je odgovoren za akcept in pla�ilo menice. Govorimo o garantni ali jamstveni odgovornosti, ki ne nastane s samim dejstvom njegovega podpisa na menici, temve� s tem, da je menico izro�il remitentu. Odgovornost trasanta se ne omejuje samo proti neposrednemu prejemniku menice (remitentu), temve� proti tistim, ki bodo menico imeli v rokah kot indosatarji. Trasant se torej obvezuje pla�ati meni�no vsoto nedolo�enim imetnikom menice na podlagi naloga remitenta. Odgovornosti za akcept se trasant lahko oprosti z navedbo t.i. klavzule strahu (»brez jamstva«, »brez obveznosti«). Vsaka odredba, s katero bi se trasant hotel oprostiti odgovornosti za pla�ilo, se šteje za nezapisano. Trasantova odgovornost za akcept velja do sprejema menice, do njenega pla�ila, do zastaranja regresnih zahtevkov ali do opustitve pravo�asnega protesta. 3.3. PRENOS MENICE Menica je vrednostni papir, ki je namenjen in ustvarjen za kroženje. Že sam zakon menico opredeljuje kot vrednostni papir »po nalogu«, kar pomeni, da se prenaša na poseben na�in, in sicer z indosamentom. V dolo�enih primerih pa je menico možno prenašati le z odstopom ali cesijo.

INDOSAMENT Indosament je pisna izjava imetnika menice (indosanta) na hrbtu menice ali na alonži, s katero prenese meni�ne pravice na neko drugo osebo (indosata ali



indosatarja), ki s tem opravilom postane novi meni�ni upnik; z indosiranjem menice se torej indosant spremeni iz upnika v meni�nega dolžnika. Prvi indosant je vedno remitent, pri menici na lastni ukaz pa izdajatelj – trasant, ki menico z indosamentom prenese tako, da na list menice (v našem pravnem redu poznamo samo pisni indosament, ki mora biti zapisan na listu menice, saj v nasprotnem primeru nima meni�nopravnih u�inkov) napiše besedilo »za mene« ali »namesto mene pla�ajte ... indosatarju«. Poleg indosamenta, zapisanega na listu menice, je veljaven tudi tisti, ki je zapisan na hrbtni strani menice ali na alonži. Indosament se mora vedno nanašati na celo meni�no vsoto (delni indosament je ni�en) in mora biti vselej brez pogoja (�e je le-ta zapisan, velja zakonska domneva, da se šteje, kakor da ni zapisan). Lo�imo tri funkcije indosamenta:

• prenosno funkcijo - s to funkcijo se vse pravice iz menice prenesejo od indosantov na indosatarje. Z rekta klavzulo (»ne po nalogu«) se ta prenosnost izklju�i;

• jamstveno funkcijo - indosant je svojemu nasledniku (indosatarju) odgovoren za akcept in pla�ilo menice, razen �e ni v indosamentu odrejeno druga�e. S pripisom klavzule »brez obveznosti« ali »brez regresa« lahko indosant izklju�i svojo obveznost za sprejem in pla�ilo menice. Potrebno je dodati, da je ta klavzula redko v uporabi, saj ne daje jamstva, da bo menica pla�ana, kar pa jemlje menici njen pomen;

• legitimacijsko funkcijo - kdor ima menico v rokah, se šteje za njenega zakonitega imetnika, �e dokaže svojo pravico z nepretrgano vrsto indosamentov.

Poznamo ve� vrst indosamentov, in sicer:

• polni indosament - imenujemo ga tudi izpolnjeni indosament ali indosament na ime. Gre za indosament, ki vsebuje indosatarjevo ime, podpis indosanta, datum in kraj prenosa (njuna navedba sicer ni nujna) ter klavzulo o prenosu;

• indosament na prinositelja - gre za indosament, ki je tak kot polni indosament, s tem, da ime indosatarja ni navedeno, ampak je namesto njegovega imena zapisana le beseda »prinositelj«. Ta indosament velja za indosament in bianko z enakimi pravnimi u�inki. Vsak vestni imetnik menice s to klavzulo se namre� šteje za meni�nega upnika in lahko zahteva pla�ilo menice;

• bianko ali slepi indosament - ta indosament (imenujemo ga tudi kratki indosament) vsebuje samo indosantov podpis in njegov naslov; nima torej navedenega imena osebe, na katero se menica prenaša. Takšen indosament izpolni imetnik menice s svojim imenom ali z imenom druge osebe, lahko pa menico tudi naprej indosira;

• ve� indosamentov - na takšni menici mora biti veriga indosamentov nepretrgana. Ta pogoj je izpolnjen, �e je prvi indosant remitent, vsak naslednji indosant pa pravna ali fizi�na oseba, ki je bila v prejšnjem indosamentu indosatar. Imetnik menice, ki ho�e v primeru ve� indosamentov uporabiti svoje pravice, mora dokazati, da je zakoniti imetnik menice z



nepretrgano verigo indosamentov, pri �emer se skladno z dolo�ili 15. �l. ZM pre�rtani indosamenti štejejo za nezapisane;

• indosament z rekta ali privezno klavzulo - gre za klavzulo »ne po nalogu«, ki onemogo�a prenos menice na kakršenkoli na�in, z izjemo odstopa ali cesije. Na menico jo lahko zapiše izdajatelj ali pa indosanti, vendar so posledice zapisa druga�ne. Izdajatelj s to klavzulo prepre�i meni�nopravni prenos, saj v primeru, da je bila menica kljub tej klavzuli indosirana naprej, nasproti novemu nasledniku ni zavezan; izdajateljeva privezna klavzula torej menici odvzame vrednost cirkulacijskega papirja. V primeru, da rekta klavzulo zapiše indosant, ostane meni�no zavezan le svojemu neposrednemu nasledniku, le-ta pa menico lahko indosira naprej;

• inkaso indosament (indosament za prokuro) - s tem indosamentom, ki se glasi »in prokura«, »za inkaso«, »za moj ra�un« ipd., indosant indosatarja samo pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov ra�un izvršuje vse meni�ne pravice; indosatar ima torej le položaj indosantovega zastopnika;

• povratni indosament - ta indosament omogo�a, da se menica indosira na osebo, ki je v istem meni�nopravnem poslu že udeležena (npr. na trasanta, trasata, akceptanta, indosanta idr.).

ODSTOP ALI CESIJA Meni�ne pravice se lahko prenašajo tudi na druge osebe, ki v menici niso zapisane. Prenesejo se kakor druge terjatve. Obi�ajen na�in prenašanja je odstop ali cesija, ki jo podrobneje ureja OZ v �lenih od 417. do 426.2 Oseba, ki na ta na�in dobi menico, postane enovit upnik nasproti meni�nemu dolžniku, ki ima proti novemu upniku vse tiste ugovore, ki bi jih imel proti prvemu upniku.3 Trasant lahko vzame menici lastnost papirja po nalogu s tem, da na menico zapiše rekta klavzulo (»ne po nalogu«). V tem primeru lahko remitent menico prenese naprej le s cesijo po civilnem pravu in ne ve� z indosamentom. Do zapisa tovrstne klavzule bo v praksi prišlo takrat, kadar trasant ne bo hotel izgubiti svojih ugovorov nasproti remitentu ali kadar bo želel, da menica ne bi krožila. Od na�ina prenosa meni�ne terjatve je torej odvisno, ali ima meni�ni dolžnik proti novemu upniku vse ugovore, ki izhajajo iz osebnega razmerja proti prejšnjemu upniku. Z indosamentom pridobi oseba, na katero je terjatev prenesena, terjatev, kot je vpisana v menici, razbremenjeno vseh morebitnih ugovorov, ki bi izhajali iz osebnega razmerja dolžnika nasproti prejšnjemu upniku, razen �e je sedanji imetnik 2 V 417. �l. OZ je cesija opredeljena kot odstop terjatve s pogodbo, ki jo upnik sklene s kom tretjim in nanj prenese svojo terjatev, izvzemši terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. 3 421. �l. OZ dolo�a, da lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku (novemu meni�nemu upniku) poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop.



menice ravnal, ko jo je pridobil, zavestno v dolžnikovo škodo. V primeru prenosa meni�ne terjatve s cesijo pa ima meni�ni dolžnik nasproti novemu upniku vse tiste ugovore, ki bi jih imel proti prvemu upniku; enako velja, �e je nekomu terjatev odstopljena s pogodbo (sklep Višjega sodiš�a v Ljubljani, I Cp 774/99 z dne 5.7.2000). 3.4. MENI�NO POROŠTVO ALI AVAL Meni�no poroštvo ali aval je posebne vrste jamstvo na menici, s katerim oseba (avalist) s svojim podpisom na menici jam�i, da bo meni�ni dolžnik, za katerega jam�i (honorat), menico pla�al. V primeru danega avala torej govorimo o avalirani ali poroštveni menici. Aval se nanaša le na pla�ilo, ne pa tudi na akceptiranje menice. Mogo�e ga je dati za vso meni�no vsoto ali za dolo�en del. Poleg omejitve na dolo�en del meni�ne vsote je možna tudi �asovna omejitev avala, vendar avalistove odgovornosti ni možno omejiti na rok, ki bi bil krajši od dospelosti menice. Aval lahko da oseba zunaj menice ali oseba, ki je menico že podpisala, ne moreta pa menice avalirati akceptant in izdajatelj lastne menice. Daje se tako, da se zapiše »per aval«, »kot porok«, »jam�im za pla�ilo« ipd., kar kaže na poroštvo. V taki obliki zapisano poroštvo mora porok podpisati. Iz avala mora biti nadalje razvidno, za koga je dan, saj v nasprotnem primeru velja, da je dan za trasanta. Aval se lahko daje na licu menice ali na alonži, veljaven pa je tudi aval na kopiji. Aval, dan na posebni listini izven menice, ni dopusten. Tako stališ�e, kot ga dolo�a ženevsko meni�no pravo, zastopa ve�ina meni�nih evropskih zakonodaj. Belgija in Nizozemska sta ob ratifikaciji Ženevske meni�ne konvencije uporabili možnost rezerve in na�in avala v tem oziru uredili druga�e. Tako njuna zakodaja dopuš�a možnost, da je aval dan na posebnem dokumentu zunaj meni�ne listine (aval par acte separe). Avalist nasproti meni�nemu upravi�encu odgovarja samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice.4 Avalist odgovarja tako kot oseba, za katero je dal aval, in to vsem meni�nopravnim naslednikom osebe, za katero je dal aval. Po na�elu samostojnosti avalistove zaveze je le-ta lahko pozvan na pla�ilo menice pred poizkusom izterjave od osebe, za katero je dal aval. Odgovarja tudi v primeru, �e je zaveza, za katero je porok, ni�na iz kateregakoli drugega razloga, razen zaradi formalne pomanjkljivosti (�e je npr. podpis osebe, za katero je dan aval, ponarejen, je avalist kljub temu zavezan).

4 Solidarna obveznost pomeni, da dolžnik (v našem primeru avalist) odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kateregakoli meni�nega dolžnika vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, takrat so vsi dolžniki prosti (395. �l. OZ).



Avalist je odgovoren prav tako kakor tisti, za katerega je porok in zato ima zoper meni�nega upnika vse ugovore, ki jih ima oseba, za katero jam�i. Tekom sodnega postopka je s tovrstnimi ugovori omejen le �asovno, saj jih lahko poda le do konca prvega naroka za glavno obravnavo pred sodiš�em prve stopnje, v pritožbi pa le, �e izkaže, da novih dejstev in novih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do konca prvega naroka za glavno obravnavo (sodba Višjega sodiš�a v Ljubljani, II Cp 1175/2000 z dne 17.8.2000). �e avalist pla�a menico, za katero je dal aval, dobi vse tiste pravice, ki jih je imela oseba, za katero je dal aval. S pla�ilom take menice torej pridobi naslednje pravice:

• v regresnem postopku lahko izterja menico od osebe, za katero je dal aval, • menico lahko izterja od vseh honoratovih dolžnikov, • izterja lahko stroške v zvezi z izpla�ano menico.

Meni�ni aval v poslovni praksi ni ravno pogost, saj vzbuja sum negotovosti. Zato je pogostejši skriti aval ali žiro. O njem govorimo takrat, ko oseba, ki želi jam�iti za meni�nega podpisnika, menico podpiše kot indosant. Tako poroštvo se daje z indosamentom v obliki indosantovega podpisa na hrbtni strani menice. 3.5. INTERVENCIJA Intervencija je po ZM posredovanje v korist kateregakoli meni�nega dolžnika, tako da nekdo prostovoljno ali po pozivu sprejme ali pla�a zanj menico. Opravi se pod pogojem, da je menica v sili in da je bila protestirana. Menica v sili, tudi menica v nevarnosti, stiski ipd., je torej menica, ki jo akceptira �astni akceptant ali pla�a �astni pla�nik. Menica bo »v sili« zlasti v naslednjih primerih:

• ko trasat ne akceptira menice, ki je nanj trasirana, ali odkloni pla�ilo ob njeni dospelosti;

• ko je nad premoženjem trasata po akceptiranju menice uveden ste�aj oz. prisilna likvidacija;

• ko trasant menice, ki se je ne sme predložiti v akcept, postane insolventen; • ko trasat preneha obstajati kot pravni subjekt (npr. zaradi smrti ali izgube

pravne sposobnosti). Intervenient ali oseba, ki naj po potrebi akceptira ali pla�a menico, je lahko vsakdo, razen akceptanta. Intervencija se lahko da v korist vsakega meni�nega zavezanca, proti kateremu je dopustno nastopiti z regresom. ZM nalaga intervenientu, da mora o svoji intervenciji v dveh delovnih dneh obvestiti tistega, za katerega je posredoval; v nasprotnem primeru je namre� odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi prekora�itve tega roka (ta škoda pa je limitirana do višine meni�ne vsote).



Z intervencijo se torej ublažijo regresne obveznosti podpisnikov menice: pride do izogiba stroškom, poslovni ugled podpisnikov menice, posebno ugled trasanta, pa ostane neokrnjen. VRSTE INTERVENCIJ Glede na to, ali intervenient posreduje samoiniciativno ali ne, lo�imo:

• intervencijo na poziv ali intervencijo po potrebi – o njej govorimo, kadar trasant ali kdo od indosantov ali avalistov v menici ozna�i osebo, ki bo po potrebi (v sili) akceptirala ali pla�ala menico. V menici ozna�eno osebo imenujemo adresat v stiski, osebo, ki adresata v sili ozna�i, pa adresant;

• spontano intervencijo ali intervencijo za �ast – o njej govorimo, kadar neka oseba brez poziva, torej spontano, intervenira, tako da akceptira ali pla�a menico. To je intervencija za �ast, oseba, ki to izvrši, se imenuje honorant, oseba, za katero to opravi, pa honorat.

Glede na to, ali je intervencija opravljena zaradi neakceptiranja ali nepla�ila, pa lo�imo:

• intervencijo zaradi neakceptiranja (akcept za �ast) - akceptiranje z intervencijo je dovoljeno samo, �e ima imetnik menice že pred njeno dospelostjo pravico do regresa. Pri menici, ki se sme predložiti v akceptiranje, je to v primerih, ko trasat delno ali popolnoma odkloni akcept, ko postane pred ali po akceptiranju insolventen ali pride v prisilno likvidacijo oz. ste�aj. Pri menici, ki se je ne sme predložiti v akcept, pa to velja takrat, ko trasant pride v prisilno likvidacijo oz. ste�aj. Intervencijo zaradi neakceptiranja mora meni�ni upnik upoštevati, �e je taka intervencija na menici zapisana. �e v takem primeru ne predloži menice v akcept intervenientu, potem ne more pred dospelostjo vložiti regresa proti tistemu, ki je navedel osebo za intervencijo, in tudi ne proti meni�nim podpisnikom, ki so za njim. �e pa intervencija na menici ni zapisana, lahko imetnik menice akceptiranje z intervencijo zavrne. Akcept z intervencijo se zapiše na menici (s klavzulo »sprejem za...« ali »za �ast...«), podpiše pa ga intervenient. Potrebno je zapisati, za koga je akcept dan; �e tega zapisa ni, velja, da je dan za trasanta. �e intervenient akceptira menico, je odgovoren njenemu imetniku in indosantom, ki so za dolžnikom, za katerega je interveniral, prav tako, kakor je odgovoren ta dolžnik. Intervenient mora menico pla�ati šele, �e je ne pla�a trasat in ko je to ugotovljeno s protestom;

• intervencijo zaradi nepla�ila - z njo dolo�ena oseba pla�a menico za �ast regresnih dolžnikov, in to v primerih, ko dobi imetnik menice pravico zahtevati njeno pla�ilo od regresnih dolžnikov bodisi pred bodisi ob dospelosti. Pla�ilo z intervencijo mora meni�ni upnik vselej sprejeti, pa naj bo pla�ilo za �ast pozvano ali spontano, ker sicer izgubi regres proti tistim, ki bi bili z



intervencijo oproš�eni. Pri akceptu za �ast pa velja takšna obveznost le pri pozvanem, ne pa pri spontanem oz. prostovoljnem akceptu. Pla�ilo na podlagi intervencije se zapiše na menici in se navede, za koga je bilo pla�ano. �e to ni navedeno, se po 61. �l. ZM šteje, da je bilo pla�ano za trasanta. S pla�ilom z intervencijo pridobi intervenient vse pravice, ki izhajajo iz menice, zoper tistega, za katerega je pla�al, in zoper tiste, ki so mu po menici zavezani. Vendar menice ne sme dalje indosirati. �e ponudi pla�ilo ve� intervenientov, ima prednost tisti, ki oprosti najve� zavezancev. �e pa ravna intervenient vedoma v nasprotju s tem zakonskim dolo�ilom, izgubi regres zoper tiste, ki bi bili prosti.

3.6. PLA�ILO MENICE Pla�ilo menice je pla�ilo meni�ne vsote, ki se lahko izvrši meni�nemu upniku prostovoljno ali prisilno. Do prisilne izterjave pride takrat, ko ob dospelosti menice le-te ne pla�a niti glavni niti regresni dolžnik. V nasprotju z drugimi dolgovi, ki so prinosni, je meni�ni dolg iskalen, kar pomeni, da mora priti meni�ni upnik po svojo terjatev k meni�nemu dolžniku, praviloma osebno, izjemoma tudi k njegovemu zastopniku ali skrbniku. Trasirano menico, ki je akceptirana, mora v prvi vrsti pla�ati akceptant kot glavni meni�ni dolžnik. �e pa trasat menice ni akceptiral, jo mora pla�ati trasant, vendar se mora tudi v tem primeru predložiti v pla�ilo najprej trasatu, saj ni nujno, da menice ob dospelosti, kljub temu, da je akceptiranje enkrat že odbil, ne bo pla�al. Menico je potrebno pla�ati zadnjemu indosatarju oz. remitentu, �e menica ni bila indosirana. O identiteti osebe, ki se ji izpla�a menico, se mora prepri�ati meni�ni dolžnik, ki mora v primeru indosiranja menice ugotoviti, da je vrsta indosamentov nepretrgana, ni pa potrebno ugotavljati, ali so podpisi indosantov pristni. Ob pla�ilu menice lahko trasat zahteva od imetnika, naj mu jo izro�i skupaj s potrdilom na menici, da je pla�ana. �e pa je bila menica izdana v ve� izvodih, ima pla�nik ob pla�ilu menice pravico zahtevati tisti izvod menice, na katerem je klavzula o akceptu, saj se mu v nasprotnem primeru lahko pripeti, da bo moral menico pla�ati še enkrat. Navedeno velja tudi v primeru prolongiranja menice (novacije), ko ima pla�nik pravico zahtevati tudi prejšnjo menico. Poznamo tudi delno pla�ilo meni�ne vsote, ki je imetnik menice ne sme odkloniti (za razliko od �eka, kjer ima po Zakonu o �eku to možnost); v primeru, da ob dospelosti menice le-ta ostane delno neporavnana, pa ima njen imetnik za zavarovanje svojih pravic možnost dvigniti protest. Ob delnem pla�ilu sme trasat zahtevati, da se to pla�ilo zaznamuje na menici in da se mu o njem izda pobotnica. S pla�ilom menice ugasne meni�ni dolg. Do takšne posledice pride le v primeru, �e je meni�ni zavezanec meni�no vsoto pla�al upravi�encu; v nasprotnem primeru je



svoje obveznosti oproš�en le, �e mu ni mogo�e dokazati nepoštenosti ali velike malomarnosti. ZAPADLOST (DOSPELOST) MENICE Zapadlost (dospelost) menice ali �as pla�ila je bistvena meni�na sestavina, ki pomeni dan, ko mora biti menica pla�ana. Menice ni mogo�e predložiti v pla�ilo pred rokom dospelosti in take menice meni�ni dolžnik ni dolžan pla�ati. V primeru, da pa trasat menico pla�a pred dospelostjo, to stori na svojo lastno nevarnost in škodo. Imetnik menice mora menico a dato ali koledarsko menico predložiti v pla�ilo to�no na pla�ilni dan (dan dospelosti) ali v enem izmed dveh delavnikov, ki temu dnevu sledita (t.i. toleran�ni dnevi). Menico, ki zapade po vpogledu (a vista menico), je potrebno v pla�ilo predložiti katerikoli delavnik, �e ni v menici dolo�en dan, pred katerim se je ne sme predložiti, vsekakor pa najkasneje v enem letu od dneva izdaje oz. od poteka roka, pred katerim meni�ni upravi�enec menice ni mogel predložiti v pla�ilo, oz. v roku za predložitev, ki je naveden v menici. �e menica v zgoraj navedenih rokih ni bila predložena v pla�ilo, meni�ni upnik izgubi pravico do regresa. Dan dospelosti in dan pla�ila sta lahko razli�na. Do takšne situacije pride v primeru, ko menica zapade na praznik; v tem primeru je pla�ilni dan prvi naslednji delavnik. Glede na dospelost razlikujemo:

• menico vpoglednico ali vista menico - menico, ki je pla�ljiva ob predložitvi. Na vpogled mora biti predložena v enem letu od dneva izdaje (zakoniti rok), sicer izgubi veljavnost;

• menico povpoglednico ali a vista menico - menico, ki zapade dolo�en �as po vpogledu, ki se ra�una od dneva akceptiranja ali od dneva protesta;

• oddnevnico oz. menico, ki zapade dolo�en �as po izdaji ali a dato menico - menico, ki zapade dolo�en �as po izdaji (npr. »tri mesece a dato pla�ajte«, kar pomeni, da zapade taka menica tri mesece od dneva izdaje). V menici je potrebno to�no navesti, da zapade dolo�en �as od dneva izdaje in ne od dneva po vpogledu. Menica, ki se glasi na en ali ve� mesecev od dneva izdaje, zapade na dolo�en dan tistega meseca, v katerem jo je potrebno pla�ati; �e pa v tem mesecu ni ustreznega dneva, zapade zadnji dan tega meseca. �e se menica glasi na en ali ve� mesecev in na pol meseca od dneva izdaje, se najprej ra�unajo celi meseci. Izraz »pol meseca« pomeni 15 dni, »�etrt leta« tri mesece, »pol leta« pa šest mesecev. Dneve dospelosti ra�unamo po koledarju in po štetju dni, s tem da v rok ne vštejemo dneva izdaje menice;

• dnevnico oz. koledarsko menico, ki zapade to�no dolo�enega dne ali dato menico – v takšni menici je dan pla�ila to�no dolo�en. Dan je lahko dolo�en z navedbo datuma ali z druga�nimi nedvoumnimi izrazi (npr. »primo«: prvi delovni dan v mesecu, »medio«: petnajsti dan v mesecu, »ultimo«: zadnji dan v mesecu).



�e je bila dospelost menice dolo�ena druga�e, kot je zgoraj navedeno, je takšna menica ni�na. To velja tudi v primeru, �e je v menici navedenih ve� dni dospelosti. Neveljavne so tudi naslednje menice:

• obro�ne menice, v katerih je dospelost dolo�ena v ve� obrokih, • uzo menice, v katerih je dospelost dolo�ena s sklicevanjem na obi�aje ali

uzance pla�ilnega kraja, • sejemske menice, ki zapadejo na sejemski dan, • menice s kumulativno ali alternativno dospelostjo (npr. 1. aprila ali 1. julija), • menice z nemožnim dnem dospelosti (npr. 30. februar), • z dolo�itvijo kon�nega roka (npr. »...do«).

Dospelost menice je možno podaljšati, možen pa je tudi odlog pla�ila. Govorimo o prolongaciji menice, do katere pride s sporazumom med zavezanci in imetnikom menice. Poleg podaljšanja dospelosti se s prolongacijo podaljšajo protestni roki in roki zastaranja. Prolongacija je lahko prostovoljna ali zakonska. V primeru prostovoljne prolongacije so možne tri situacije:

• izda se nova menica – prolongacijska menica, po kateri so zavezani samo tisti, ki so jo podpisali. Dejansko gre tu za novacijo (prenovitev obveznosti)5, ko stara menica ugasne;

• prolongacija se izvrši tako, da se na menico zapiše klavzula, kot npr. »podaljšano do...« (direktna prolongacija). Po tej menici odgovarjajo samo tisti zavezanci, ki so se sporazumeli o podaljšanju po novi vsebini menice, ostali pa odgovarjajo po stari menici. �e prolongacija ni jasno izražena, velja domneva, da je bila dogovorjena samo odložitev pla�ilnega dneva;

• upnik in dolžnik skleneta sporazum, ki je veljaven in obvezujo� samo za ti dve stranki. Ta na�in se uporablja zelo redko.

Zakonska prolongacija pa nastane po sili zakona v korist dolžnika (npr. zaradi spremembe roka dospelosti, podaljšanja roka za protest). PLA�ILNI KRAJ Pla�ilni kraj je kraj, v katerem je treba izvršiti meni�no obveznost. Pla�ilo menice se lahko zahteva le v kraju, ki je v njej izrecno naveden. Navadno se v menici napiše pod meni�nim besedilom na levi strani spodaj. ZM sicer ne zahteva, vendar pa je dobro in priporo�ljivo, da se zraven geografskega imena pla�ilnega kraja napiše tudi ulico in hišno številko. V praksi se pojavljajo tudi primeri, ko imetnik menice le-te v zakonskem roku ne predloži v pla�ilo. V takšni situaciji lahko meni�ni zavezanci (trasat, akceptant in 5 Prenovitev (novacija) je urejena v OZ v �l. od 323 do 327.



domiciliant) za zavarovanje svojih interesov meni�no vsoto deponirajo pri sodiš�u v pla�ilnem kraju, kar storijo na stroške, nevarnost in škodo imetnika menice.6 PRISILNA IZTERJAVA MENI�NE VSOTE V primeru nepla�ila meni�ne vsote lahko imetnik menice sproži tri sodne postopke:

• vloži izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo je možno vložiti v primeru, ko imetnik razpolaga s protestirano menico ali z menico, ki vsebuje klavzulo »brez protesta«7, v nasprotnem primeru pa je imetnik primoran pred sprožitvijo izvršilnega postopka z meni�no tožbo izposlovati sodbo (izvršilni naslov) in na njeni podlagi vložiti predlog za izvršbo. Omeniti velja, da kot ustrezna verodostojna listina šteje tudi notarsko overjena kopija protestirane menice (sklep Višjega sodiš�a v Mariboru, Cpg 528/94 z dne 17.5.1995). V kolikor je sodiš�u menica predložena v fotokopiji, mora izpolnjevati vse zakonsko dolo�ene predpostavke za prepis menice (67. �l. ZM), sicer nima meni�nopravne veljavnosti in zatorej ne predstavlja verodostojne listine v smislu 23. �l. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 40/2004; v nadaljevanju ZIZ). �e je sodiš�u predložena »pomanjkljiva« menica (npr. neustrezna fotokopija), sodiš�e z njo postopa kot z nepopolno vlogo: upnika pozove, naj v dolo�enem roku predloži original oz. prepis menice, sicer pa njegov predlog zavrže kot nepopoln na podlagi 108. �l. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) - sklep Višjega sodiš�a v Ljubljani, II Cpg 134/2002 z dne 28.3.2002 in sklep Višjega sodiš�a v Ljubljani, II Cpg 1369/99 z dne 25.1.2000;

• vloži meni�no ali regresno tožbo - o meni�ni tožbi govorimo, kadar jo vložimo proti glavnemu meni�nemu dolžniku (trasantu, akceptantu, akceptantu za �ast, izdajatelju lastne menice in avalistu za katerega od navedenih oseb), kadar pa vložimo tožbo proti regresnim dolžnikom, uporabljamo izraz regresna tožba (tožba na povra�ilo).

Meni�ne tožbe se vlagajo le v primeru prejudiciranih menic (pri katerih ni bil opravljen protest in nimajo klavzule »brez protesta«). Za sojenje je pristojno redno sodiš�e (okrajna pristojnost, kadar zahtevek ne presega 2.000.000,00 SIT, sicer je podana pristojnost okrožnega sodiš�a) splošne krajevne pristojnosti.8 Poleg tega je pristojno tudi sodiš�e pla�ilnega kraja (kadar je v menici naveden pla�ilni kraj) oz. sodiš�e na podlagi sporazuma o krajevni pristojnosti, v kolikor je ta bil sklenjen. �e pa uveljavlja imetnik menice

6 Položitev stvari pri sodiš�u ureja OZ v �l. od 302 do 310. 7 Pri tej klavzuli je treba biti pozoren, da jo je napisal trasant, ne pa kakšna druga oseba, ki je po menici zavezana. �e jo je vpisal indosant ali avalist, pa ima u�inke le proti tistemu, ki jo je vpisal. 8 Gre za pristojnost sodiš�a, na obmo�ju katerega ima tožena stranka stalno oz. za�asno prebivališ�e (47. �l. ZPP v zvezi s 15. �l. ZIZ).



meni�no terjatev zoper ve� oseb, lahko vloži tožbo pri kateremkoli sodiš�u, pristojnem za enega od tožencev;

• predlaga izdajo pla�ilnega naloga - postopek z izdajo pla�ilnega naloga je urejen v ZPP, v �l. od 431 do 441. Sodiš�e izda pla�ilni nalog (nalog toženi stranki, naj izpolni tožbeni zahtevek), kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev in je ta terjatev dokazana z verodostojno listino, ki je priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu. Možna je tudi izdaja pla�ilnega naloga v primeru, ko tožbi ni priložena verodostojna listina, vendar morajo biti izpolnjene ostale zakonske predpostavke: tožbeni zahtevek se mora nanašati na zapadlo denarno terjatev, ki ne sme presegati 200.000,00 SIT, v tožbi pa morajo biti navedeni podlaga in višina dolga ter dokazi, s katerimi se lahko ugotovi resni�nost tožbenih navedb. Takšen pla�ilni nalog se sme izdati samo zoper glavnega dolžnika. V pla�ilnem nalogu sodiš�e izre�e, da je tožena stranka dolžna v 3. dneh po prejemu pla�ilnega naloga izpolniti tožbeni zahtevek skupaj s stroški, ki jih je sodiš�e odmerilo, ali pa v istem roku ugovarjati zoper pla�ilni nalog. V primeru ugovora, ki mora biti obrazložen9, sodiš�e razpiše narok za glavno obravnavo, kateremu sledi odlo�ba o glavni stvari, s katero sodiš�e odlo�i, ali ostane pla�ilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi.

Z omenjenimi sodnimi postopki lahko imetnik menice uveljavlja:

• meni�ne terjatve (glavno ali regresno meni�no terjatev) ali • terjatve v zvezi z menico (terjatev zaradi neupravi�ene obogatitve ali terjatev

zamudnih obresti iz temeljnega razmerja). Meni�ni ugovori V meni�no – izvršilnem postopku se za pla�ilo menice lahko uveljavljajo ugovori, ki pa jih je glede na redni civilni postopek malo in temeljijo na na�elih meni�ne strogosti, neposrednosti, samostojnosti meni�nih obveznosti. V teoriji razlikujemo dve vrsti ugovorov:

• absolutne ali objektivne, ki izhajajo iz pravne narave meni�ne obveznosti (npr. pomanjkljivosti glede oblike, zastaranje itd.) in

• subjektivne, ki temeljijo na osebnem razmerju med tože�o in toženo stranko. Zaradi abstraktnosti menice v sodnem postopku ni mogo�e uveljavljati ugovorov iz temeljnega posla, ki je bil podlaga za izdajo menice. Takšna omejitev ugovorov meni�nega zavezanca, ki izhaja iz 16. �l. ZM, pa se nanaša samo na imetnika menice, ki ni remitent. Ta zakonska omejitev ugovorov je namre� namenjena zaš�iti drugega imetnika menice (ki jo je pridobil od remitenta) in vseh nadaljnjih, s �imer se varuje

9 Ugovor je v smislu 435. �l. ZPP obrazložen, kadar tožena stranka v njem navaja dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen.



institut kroženja menice. Do remitenta pa lahko meni�ni zavezanec uveljavlja vse ugovore, tudi iz temeljnega razmerja, na podlagi katerega je bila menica izdana. Naj povedano ponazorimo s primerom. A in B skleneta prodajno pogodbo, A pa B-ju izro�i menico zaradi zavarovanja pla�ila kupnine. Ker obveznost pla�ila kupnine preneha (bodisi zaradi nedobave blaga bodisi zaradi napak), B pa menice prostovoljno ne vrne, lahko A vloži izvršilni predlog pri pristojnem sodiš�u zaradi izro�itve menice. Sodiš�e bo primorano presojati temeljni posel, ki je bil podlaga za izdajo menice, in bo upnikovemu predlogu ugodilo, v kolikor bo ugotovilo, da je obveznost pla�ila kupnine dejansko prenehala (sklep Višjega sodiš�a v Ljubljani, I Cpg 1248/2002 z dne 23.1.2003 in sklep Višjega sodiš�a v Ljubljani, II Cpg 262/2001 z dne 3.4.2001). UNOV�EVANJE MENIC PRI BANKAH Agencija za pla�ilni promet je prenehala opravljati storitve pla�ilnega prometa za pravne osebe 29. junija 2002. Takrat je v celoti prišlo do prenosa pla�ilnega prometa v banke. S tem so banke prevzele pravno osnovo za unov�evanje menic. Z namenom urediti in poenotiti postopke in zagotoviti �im ve�jo pravno varnost meni�nih udeležencev, je Banka Slovenije izdala Navodilo za unov�evanje menic pri bankah (objavljeno v Ur. l. RS, št. 35/2003, str. 4085). Le-to ne posega v civilnopravna razmerja med osebami, ki so navedene na menici, temve� dolo�a postopke, pri katerih je, kot domiciliat, navedena banka, hranilnica ali hranilno kreditna služba (v nadaljevanju banka). Postopki in na�in unov�evanja menic, domiciliranih pri banki, ki vodi transakcijski ra�un dolžnika, so enaki, ne glede na to, ali je dolžnik fizi�na oseba, zasebnik ali pravna oseba. Navodilo za unov�evanje menic pri bankah dolo�a postopke pri:

• predložitvi menice na unov�enje, • unov�enju menice, • izpla�ilu menice in • vsebuje še nekatere druge splošne dolo�be.

Predložitev menice na unov�enje Upnik predloži banki – domiciliatu menico na dan dospelosti ali na enega od dveh delavnikov takoj za dnem dospelosti, in sicer do ure, ki jo dolo�i banka. Lahko jo predloži tudi pred dnem dospelosti, vendar ne ve� kot 5 delovnih dni. Menica se predloži osebno ali po pošti. Menica na vpogled dospe v pla�ilo, ko jo upnik predloži na unov�enje banki. Ob predložitvi menice vpoglednice, banka ozna�i na menici datum predložitve. Ko je menica enkrat predložena in s tem dospe v pla�ilo, je ni možno ponovno predložiti na unov�enje. Postopki za unov�evanje menic Pred unov�enjem menice banka preverja naslednje pogoje:



• ali menica vsebuje vse bistvene meni�ne sestavine (�e jih ne, menica ni veljavna oz. ni menica);

• ali je menica predložena pravo�asno (�e ni bila, banka menico vrne upniku z ozna�bo, da kot prepozna ni bila unov�ena);

• ali je dolžnik navedel številko oz. ali banka vodi naveden transakcijski ra�un meni�nega dolžnika, v breme katerega naj se opravi izpla�ilo na podlagi predložene menice (�e dolžnik ni navedel številke ali �e banka ne vodi transakcijskega ra�una dolžnika, banka menico vrne upniku);

• ali je banka pooblaš�ena za unov�enje menice v breme transakcijskega ra�una meni�nega dolžnika z nalogom za pla�ilo in ali je nalog za pla�ilo iz transakcijskega ra�una izdala oseba, pooblaš�ena za razpolaganje s sredstvi na ra�unu (�e banka ob predložitvi menice na unov�enje nima ustreznega naloga za pla�ilo meni�nega dolžnika, menice takoj ne vrne upniku, ampak o prispeli menici obvesti meni�nega dolžnika. �e ji meni�ni dolžnik ne predloži ustreznega naloga za pla�ilo prispele menice v roku, ki zagotavlja izvršitev menice na pla�ilni dan, banka zavrne unov�enje menice in menico vrne upniku z ozna�bo, da ni bila pla�ana);

• ali ima meni�ni dolžnik na transakcijskem ra�unu kritje, potrebno za izpla�ilo menice (�e na transakcijskem ra�unu dolžnika ni kritja za pla�ilo menice, banka zavrne unov�itev menice in jo vrne upniku z ozna�bo, da ni bila pla�ana. �e kritje na ra�unu ne zadoš�a za izpla�ilo celotnega zneska menice, banka menico delno unov�i, v višini kritja na ra�unu; ob delnem pla�ilu banka znesek in datum delnega pla�ila zaznamuje na menici in jo vrne upniku) in

• ali razpolaga s številko transakcijskega ra�una, v dobro katerega naj se menica izpla�a. To navede upnik ob predložitvi menice na unov�enje (�e upnik številke ra�una ni navedel, ga banka k temu pozove).

Izpla�ilo menice �e je menica pravo�asna in so izpolnjeni tudi drugi pogoji za unov�itev, mora banka menico izpla�ati isti dan, kot je pla�ilni dan. Banka ozna�i na menici, da je bila pla�ana in navede datum pla�ila, ter menico pošlje dolžniku. �e dolžnik na transakcijskem ra�unu ne razpolaga z zadostnimi sredstvi (pozitiven saldo in odobrena prekora�itev pozitivnega stanja) za izpla�ilo celotnega zneska menice, banka menico delno unov�i v višini kritja na ra�unu dolžnika. Najnižji znesek delnega pla�ila menice je 2.000 SIT. Banka na menici ozna�i datum in znesek delnega pla�ila in menico vrne upniku. Menica se lahko glasi na dolo�en denarni znesek v tolarjih ali v tuji valuti. Izpla�ilo menice v tuji valuti je dovoljeno, �e je to v skladu z deviznimi predpisi. �e se menica glasi na dolo�en denarni znesek v tuji valuti, izpla�ilo pa se v skladu z deviznimi predpisi opravi v tolarjih, se upošteva te�aj, dolo�en na menici.



3.7. REGRES Regres je meni�no opravilo, po meni�nem pravu zahtevek, s katerim imetnik menice zahteva od regresnih meni�nih dolžnikov (trasanta, indosanta, avalista in akceptanta za �ast), da menico odkupijo oz. pla�ajo v primeru, �e trasat odbije akcept ali pla�ilo menice. Osebo, ki regresira, imenujemo regresant ali regredient, oseba, proti kateri se uvede regres (regresni dolžnik), pa je regresat. Regresant je lahko samo imetnik menice; prvi regresant je tisti imetnik menice, ki jo je prezentiral in protestiral, nadaljnji regresanti pa so osebe, ki so menico izkupile v regresnem postopku. Bistvo menice je v tem, da jo pla�a glavni meni�ni dolžnik – akceptant. V tem primeru so svojih meni�nih obveznosti prosti vsi ostali meni�ni dolžniki. �e pa do pla�ila z njegove strani ne pride, ima imetnik menice pravico z regresom zahtevati pla�ilo ali akcept od ostalih zavezancev, ki jih imenujemo regresni meni�ni zavezanci. Vsi meni�ni dolžniki, tako glavni, kot tudi regresni, imetniku menice odgovarjajo solidarno, kar pomeni:

• da sme imetnik menice postopati proti vsem tem osebam posamezno ali le proti nekaterim izmed njih ali hkrati proti vsem skupaj,

• da se pri tem ni dolžan ravnati po vrstnem redu, v katerem so se te osebe zavezale v menici,

• da z uveljavljanjem zahtevka proti enemu zavezancu ne pomeni, da ne bi mogel kasneje postopati tudi proti drugim, �eprav bi te osebe prišle na vrsto pred ali za osebo, proti kateri je imetnik menice že postopal, pri �emer pa je potrebno paziti na meni�ne zastaralne roke.

Ko meni�ni dolžnik pla�a menico, ima pravico od regredienta zahtevati izro�itev menice in protesta ter ra�un z ugotovitvijo, da je menica pla�ana. V praksi so pogosti tudi primeri, ko meni�ni zavezanec menico izkupi, da bi zmanjšal stroške. Le-ta namre� ni dolžan �akati, da imetnik menice ali drug regresni zavezanec menico izkupi in tako pove�uje stroške. Izro�itev menice se opravi iz roke v roko, kar pomeni, da se so�asno izro�i menica pla�niku, ko le-ta pla�a upniku. �e pa regresant toži na pla�ilo in mora meni�ni zavezanec pla�ati na podlagi sodne odlo�be, mu mora biti ob pla�ilu izro�ena menica, �eprav v sodni odlo�bi ni zapisano, kako se menica izro�i. Praviloma sodna odlo�ba vsebuje dispozitiv, iz katerega je razvidno, da je meni�ni zavezanec dolžan pla�ati proti izro�itvi menice. Tako pla�nik ne pridobi lastninske pravice na menici z izro�itvijo, temve� z dejanskim pla�ilom menice. Posledice pla�ila meni�ne vsote se razlikujejo glede na pla�nika. V kolikor je pla�nik akceptant, meni�na obveznost ugasne, v vseh ostalih primerih, ko menico pla�a en regresni dolžnik, pa se obveznost prevali na ostale regresne zavezance.



VRSTE REGRESOV Regres ob dospelosti menice Osnovna delitev regresov na regrese ob dospelosti in regrese pred dospelostjo temelji na �asu, ko sme meni�ni upravi�enec uveljavljati svojo regresno pravico. Pravico do regresa ob dospelosti ima imetnik menice proti regresnim zavezancem v dveh primerih, in sicer:

• �e menica ni v celoti pla�ana, • �e menica ni delno pla�ana, pri �emer obsega regresna pravica samo

nepla�ani del. Pravico do regresa zaradi nepla�ila mora imetnik menice dokazati s protestom ali listino, ki protest nadomeš�a; tak protest ni potreben samo v primeru, �e je imetnik menice takega protesta v menici izrecno oproš�en (s klavzulo »brez protesta«, »brez stroškov«). Regres pred dospelostjo Po 42. �l. ZM sme imetnik menice pla�ilo svoje terjatve zahtevati od regresnih dolžnikov pred dospelostjo, �e nastopi katera od navedenih okoliš�in:

• �e trasat popolnoma ali delno odkloni akcept, pri �emer obsega pri delni odklonitvi regresna pravica samo odklonjeni del meni�nega zneska;

• �e je proti trasatu uveden ste�aj ali prisilna likvidacija, ne glede na to, ali je bil ste�aj uveden celo pred izdajo menice;

• �e trasat ustavi pla�evanje svojih dolgov zaradi insolventnosti, ne glede na to, ali je ta okoliš�ina ugotovljena s sodno odlo�bo ali ne;

• �e pride po izdaji menice do neuspešne izvršbe proti trasatu ali akceptantu; • �e je uveden ste�aj ali prisilna likvidacija nad premoženjem trasanta tiste

menice, ki se je ne sme predložiti v akceptiranje in rok te prepovedi še ni potekel.

Preden pa imetnik menice uveljavlja svoje regresne pravice, mora vse ali eno izmed okoliš�in primerno dokumentirati ali opraviti druga ustrezna dejanja (npr. predložiti menico v pla�ilo trasatu in jo protestirati, �e je le-ta ustavil pla�evanje svojih dolgov; predložiti sodno odlo�bo o uvedbi ste�aja, �e je bil le-ta uveden nad premoženjem trasata ipd.). Regres zaradi nesprejema O njem govorimo takrat, ko trasat odkloni sprejem menice ali pa jo akceptira samo pogojno ali delno. Delna ali popolna odklonitev akcepta (kakor tudi delna ali popolna odklonitev pla�ila) se mora ugotoviti z javno listino (s protestom zaradi neakceptiranja ali nepla�ila). Ta protest je potrebno napraviti v rokih, odrejenih za predložitev zaradi akceptiranja. V primeru, da se protest zaradi neakceptiranja napravi, imetniku menice ni potrebno predložiti menice v pla�ilo, niti ne napraviti protesta zaradi nepla�ila; njegove pravice so torej v celoti zavarovane z napravo protesta zaradi neakceptiranja.



Regres v primeru višje sile V�asih se menica zaradi nepremagljivih ovir ne more predložiti v dolo�enih rokih ali se ne more napraviti protest, zato se v takih primerih ti roki podaljšajo. Zakon izrecno ne našteva, kateri so ti primeri višje sile, v praksi pa se med drugim najpogosteje pojavljajo naslednji: moratorij (odložitev pla�il), potres, poplava, stavka, prekinitev prometa, vojni dogodki, uradna zapora dolo�enega obmo�ja, uradna zaplemba listine (menice ali �eka), tatvina listine ipd. V teoriji velja, da so poglavitni elementi višje sile nepremagljivost, neprepre�ljivost in neodklonljivost dogodka. Znamenje višje sile je tudi zunanjost dogodka, po našem pravu pa lahko navedenim elementarnim dogodkom pridružimo še družbene dogodke, ukrepe državnih organov itd. Kot primere višje sile ne moremo šteti primerov, ki se ti�ejo samo imetnika menice ali tistega, ki mu je slednji zaupal predložitev menice ali napravo protesta (npr. smrt, bolezen, nesre�a ipd.), ampak mora biti praviloma prizadetih ve� oseb. V primeru višje sile je potrebna notifikacija. Imetnik menice mora o primeru višje sile nemudoma obvestiti svojega indosanta in to obvestilo zaznamovati na menici ali alonži, skupaj z datumom in svojim podpisom. �e nastopi višja sila, se meni�ni roki podaljšajo za toliko �asa, koliko traja višja sila. Po prenehanju le-te mora imetnik menico nemudoma predložiti zaradi akceptiranja in, �e je potrebno, napraviti protest. �e pa višja sila traja ve� kakor 30 dni po dospelosti, za regres ni treba menice niti predložiti niti protestirati. Toda v �asu, ko višja sila še traja, je meni�ni upnik dolžan brez odlašanja obvestiti o nastopu višje sile svojega meni�nega prednika. To obvestilo je dolžan napisati na menico ali na njen podaljšek, zapis pa je potrebno datirati in podpisati. REGRESNI ZAHTEVEK Lo�imo dve vrsti regresnih zahtevkov. Prvi regres ali regres protestanta pripada imetniku menice zoper regresne zavezance in je urejen v 47. �l. ZM. S tem regresom lahko imetnik menice od tistega, zoper katerega izvaja regres, zahteva:

• znesek, za katerega menica ni bila akceptirana ali pla�ana, kakor tudi obresti, �e so bile v menici odrejene,10

• zamudne obresti, obra�unane v skladu z zakonom, ki ureja višino obrestne mere zamudnih obresti (gre za obresti, ki te�ejo od dneva dospelosti),

• stroške protesta, poslanih obvestil in ostale stroške.

10 Odreditev, da se meni�na vsota obrestuje, lahko trasant zapiše samo v trasirani menici, pla�ljivi ob vpogledu ali na dolo�en �as po vpogledu; v vsaki drugi menici pa se šteje takšna odreditev za nezapisano.



Drugi regres ali reimbursni regres pa lahko izvaja tisti, ki je izkupil menico oz. pla�al meni�ni dolg v okviru prvega regresa neposredno protestantu in je urejen v 48. �l. ZM.11 Kdor je torej menico izkupil, lahko zahteva od tistih, ki so njemu odgovorni:

• ves znesek, ki ga je sam pla�al, • od tega zneska obresti v višini eksontne mere, ki jo mese�no dolo�a Banka

Slovenije, ra�unano od dneva, ko je bil izkupljeni znesek menice izpla�an, • stroške, ki jih je imel.

NOTIFIKACIJSKA DOLŽNOST IN IZGUBA PRAVICE DO REGRESA O odklonitvi akcepta ali pla�ila mora imetnik menice obvestiti svojega indosanta in trasanta v štirih delavnikih po dnevu protesta ali po dnevu, ko se je menica predložila, �e je v njej klavzula »brez protesta«, »brez stroškov«. Vsak indosant mora v nadaljnjih dveh delavnikih po dnevu prejetega obvestila to obvestilo sporo�iti indosantu, ki je pred njim, ter navesti imena in naslove tistih, ki so dali prejšnja obvestila; ta notifikacijska dolžnost velja vse dotlej, dokler ni obveš�en trasant. Oblika dajanja obvestila zakonsko ni predpisana; daje se lahko v kakršnikoli obliki, pa tudi kar z vrnitvijo menice. Dokazno breme o pravo�asni izpolnitvi notifikacijske dolžnosti je na tistemu, ki obvestilo daje. V primeru oddaje obvestila na pošti se po izrecni zakonski dolo�bi (44. �l. ZM) šteje, da je obvestilo pravo�asno tudi, �e je pismo oddano na pošto v predpisanem roku. V kolikor je notifikacijska dolžnost opuš�ena ali ni opravljena v navedenih rokih, meni�ni upravi�enci ne izgubijo svojih meni�nih pravic, vendar pa odgovarjajo za škodo, ki je zaradi opustitve nastala; le-ta je limitirana do višine meni�ne vsote. Imetnik menice pa izgubi svoje regresne pravice zoper meni�ne zavezance, z izjemo akceptanta, v kolikor pravo�asno ne:

• predloži menice na vpogled ali na dolo�en �as po vpogledu, • vloži protesta zaradi neakceptiranja ali zaradi nepla�ila, • predloži menice, ki ima odredbo »brez stroškov«, v pla�ilo.

Izgubo meni�nih pravic imenujemo prejudic ali prejudiciranje menice (zamujena menica). POVRATNA ALI RETURNA MENICA Vsak, ki ima pravico do regresa, ker je pla�al menico imetniku menice, potem ko je ni pla�al glavni dolžnik, ali pa tisti, ki je menico izkupil, lahko zahteva popla�ilo

11 Beseda »izkupil« predpostavlja, da je bil imetnik izkupljene menice pred izkupom regresni zavezanec pri menici; to je lahko le indosant ali meni�ni avalist. �e pa bi kdo tretji izkupil menico, ne more uveljavljati regresa na podlagi dolo�b omenjenega �lena.



regresnega zahtevka od drugih regresnih zavezancev z novo menico, ki jo imenujemo povratna menica. Namen povratne menice je v tem, da se doseže hitro pla�ilo v skladu s hitrim postopkom izvršbe meni�nih terjatev. Regresni dolg, ki je sicer meni�ni dolg na podlagi prve menice, postane dolg na podlagi na novo izdane menice. Regresni upnik na podlagi tako izdane menice postane novi meni�ni upnik, regresni zavezanec iz prejšnje menice pa postane glavni meni�ni zavezanec iz na novo izdane menice. Izdajo nove menice sme zahtevati imetnik protestirane menice ali tisti, ki je menico izkupil, s tem, da izstavi novo menico svojemu predniku, ki mu odgovarja. Te zahteve pa ne more uveljavljati pri menici, v kateri je vpisana klavzula o prepovedi izdaje nove menice. Gre za klavzulo »brez povratne menice«, ki se zapisuje kjerkoli, praviloma pa se zapiše na licu menice in se šteje, da jo je zapisal trasant. Povratna menica vsebuje kot meni�ni znesek tisti znesek, ki ga je retrasant pla�al, vštevši tudi zamudne obresti do dne, ko je pla�al, in stroške, ki jih je imel do izdaje povratne menice. Posebej pa je potrebno opozoriti, da se s povratno menico poleg omenjenih zneskov prištejeta tudi mešetarina (gre za provizijo, pa tudi pla�ilo banki za eskont pri eskontiranju menice) in taksa za povratno menico. 3.8. PROTEST Protest je po ZM javna listina, ki jo izstavi pristojni sodni protestni organ (notar) in v kateri potrjuje, da meni�ni zavezanec ni izpolnil ene ali ve� meni�nih obveznosti oz., da dolo�eno meni�no opravilo ni bilo opravljeno. S protestom se torej ne ustanavljajo nobene pravice, z njim se le potrjujejo dejstva v dokazne namene, hkrati pa se dokazuje, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izvrševanje meni�nih pravic. Na ta na�in si oseba, ki menico protestira (imetnik menice), zagotovi dokazilo o tem, da je pravo�asno, a brez uspeha, opravila dolo�ena meni�na opravila. Namen oprave tega meni�nega opravila je v tem, da bi v meni�ni obveznosti ostali drugi meni�ni zavezanci. Obveznosti se zoper njih kot pogojne dolžnike izvršijo le, �e jih ni opravil glavni meni�ni zavezanec, kar pa se dokazuje s protestom. Protest je tako pogoj za uveljavljanje regresnih pravic. Protestiranje je vezano na dolo�ene roke, in sicer:

• �e menica ni bila akceptirana, je treba dvigniti protest v rokih, dolo�enih za predložitev zaradi akceptiranja. Na dan dospelosti torej protest zaradi neakceptiranja menice ni ve� mogo�; ta dan lahko upnik že dvigne protest zaradi nepla�ila, �e akceptant menice tega dne ne bi pla�al;

• protest zaradi nepla�ila menice, pla�ljive na dolo�en dan ali na dolo�en rok po izdaji ali po vpogledu, je mogo� v enem od dveh delovnih dnevov po dnevu, ko bi jo bilo treba pla�ati.

Menica, pri kateri je bil zamujen rok za dvig protesta, je prejudicirana menica. Tako imenujemo tudi vse menice, pri katerih so bila opuš�ena meni�na opravila za



ohranitev meni�nih pravic. Taka menica ugasne in imetnik lahko nastopi proti osebam, ki so neupravi�eno obogatele na njegovo škodo, samo s tožbo zaradi neupravi�ene obogatitve. Kot navaja Ivanjko (1996), je v letih pred 1995 sodna praksa dopuš�ala možnost, da je imetnik menice zadržal vse svoje pravice do zavezancev v menici, �e je v omenjenem dvodnevnem roku menico predložil notarju, notar pa jo je zavezancu predložil v daljšem roku od omenjenih dveh delavnikov, ki prideta takoj za pla�ilnim dnem. Bistveno za u�inkovitost protesta je torej bilo, da je imetnik menice le-to pravo�asno predložil notarju. Takšna praksa je sedaj opuš�ena, saj odstopanje od jasne zakonske dikcije ni ve� dopustno. Notar torej mora organizirati svoje delo tako, da opravi protest v roku omenjenih dveh delavnikov; v kolikor notar sam osebno ne more tega opraviti, lahko to opravi njegov kandidat oz. mora poiskati pomo� pri drugem notarju. Poudariti pa velja, da mora imeti notar za opravo protestnega opravila razumen �as, kar pomeni, da mu mora imetnik menice predlog za opravo protesta izro�iti pravo�asno. Upnik bo torej ravnal malomarno, �e bo predlog notarju izro�il drugega delovnega dne proti ve�eru ob koncu uradnih ur. Tudi v takšnem primeru pa bo notar v okviru razpoložljivega �asa moral poskusiti predložiti menico meni�nemu zavezancu, vendar v primeru neuspeha ni podana njegova odškodninska odgovornost. Posledica nepravo�asnega protesta je, da upnik izgubi regresno pravico do vseh regresnih zavezancev (razen, �e je zamudil rok samo do nekaterih meni�nih dolžnikov), ne pa tudi proti glavnemu meni�nemu zavezancu (akceptantu oz. izdajatelju lastne menice). Le-ta ostane namre� meni�no zavezan tudi brez protesta, in sicer vse dotlej, dokler meni�ni zahtevek proti njemu ne ugasne zaradi zastaranja (sodba Višjega sodiš�a v Ljubljani, Cpg 966/93 z dne 10.2.1994). Imetnik menice pa ne potrebuje protesta v dolo�enih, z zakonom opredeljenih okoliš�inah. Tako ni potrebno vložiti protesta, �e je uveden ste�aj nad trasatovim premoženjem pri trasirani menici oz. trasantovim premoženjem pri lastni menici. Enako velja tudi, �e je uvedena prisilna likvidacija nad prej imenovanimi meni�nimi zavezanci. Protest v tem primeru nadomeš�a sodni sklep o za�etku ste�aja oz. prisilne likvidacije. Imetnik menice je oproš�en protesta tudi, �e je na menici napisana klavzula »brez protesta« ali »brez stroškov«, ki pa ga ne oproš�a pravo�asne predložitve menice v akceptiranje ali v pla�ilo. V primeru, da menice ni predložil v pla�ilo ali akcept, je dokazno breme na tistemu, ki to zatrjuje in ki ho�e zamudo uveljaviti proti imetniku menice. Imetnik menice, ki se mu dokaže zamudo, izgubi svojo regresno pravico kljub omenjeni oprostitvi. VRSTE PROTESTOV Protest zaradi nepla�ila menice To je najpogostejša oblika protesta. Ta protest je nujen, �e menica ob dospelosti ni bila pla�ana, ne glede na to, ali ni bila pla�ana v celoti ali pa samo delno.



Protest zaradi delnega pla�ila To je ena od oblik protesta zaradi nepla�ila menice s tem, da se opravi, �e meni�ni dolžnik pla�a samo del meni�nega dolga. Ob delnem pla�ilu mora imetnik menice zapisati višino delnega pla�ila na menici in jo zadržati v svoji posesti, za nepla�ani del pa mora opraviti protest zaradi delnega pla�ila, ki ga lahko pozneje uveljavlja od drugih meni�nih zavezancev. Protest zaradi neakceptiranja ali delnega akceptiranja menice �e pri trasirani menici trasat odkloni akceptiranje menice ali jo akceptira samo v dolo�enem delu, je imetnik menice zavezan opraviti protest zaradi neakceptiranja ali delnega akceptiranja menice. Protest je treba napraviti tudi, �e je trasat pogojno akceptiral menico glede na to, da mora biti akcept brezpogojen. Po takem protestu menice ni treba predložiti zaradi pla�ila in je tudi ni treba protestirati zaradi nepla�ila, ker se že na podlagi tega protesta lahko zahteva pla�ilo od drugih meni�nih zavezancev. Protest zaradi nedatiranja akcepta Pri akceptiranju menice ni treba vpisati datuma akceptiranja, razen pri povpoglednici ali pri menici, ki jo je treba predložiti v akcept v dolo�enem roku, ki ga dolo�a prezentacijska klavzula. S protestom se doseže, da se ugotovi, ali je bila menica predložena v akcept v rokih, ki so bili dolo�eni s prezentacijsko klavzulo. Intervencijski protest Takšen protest se napravi zaradi nepla�ila menice, akceptirane z intervencijo, ali v kateri je bil naveden pla�nik po potrebi. Protest zaradi neporavnanih protestnih stroškov Glavni meni�ni dolžnik mora v protestu pla�ati protestnemu organu nominalni znesek glavnice in protestne stroške. �e meni�ni zavezanec pla�a samo meni�no vsoto, ne pa tudi protestnih stroškov, mora protestni organ napraviti protest zaradi neporavnanih protestnih stroškov. Amortizacijski protest Amortizacija menice je poseben nepravdni sodni postopek, v katerem se ugotovi, da je imetniku menice le-ta prešla oz. da je bila uni�ena ali izgubljena. Imetnik prešle menice mora v predlogu na sodiš�u navesti glavno vsebino prešle menice in verjetno izkazati, da je predlagatelj imel to menico ali da mu je na njeni podlagi pripadala kakšna pravica. �e sodiš�e spozna predložene podatke za zadostne, izda razglas, v katerem navede glavno vsebino te menice s pozivom, naj jo tisti, ki jo ima v rokah, pokaže sodiš�u v 60. dneh, ker jo bo sicer sodiš�e po preteku tega roka razglasilo za ni�no. Ta razglas se enkrat objavi v Uradnem listu RS. Predlagatelj amortizacije mora opraviti protest, da ohrani regres zoper trasanta neakceptirane menice, kakor tudi zoper trasanta, ki je prepovedal predložitev menice zaradi akceptiranja, in sicer v roku, dolo�enem za protest zaradi neakceptiranja ali nepla�ila, in pri tem predložiti glavno vsebino prešle menice. Povra�ila stroškov za ta protest ni mogo�e zahtevati.



Protest pri prolongaciji V primeru prolongacije je protest potreben, da se ugotovi podaljšanje roka dospelosti in da se obdržijo regresne pravice do drugih meni�nih zavezancev. Protest pri prolongaciji ima naravo protesta zaradi nepla�ila glede na to, da pla�ilo ni bilo izvršeno ob dospelosti menice. Protest v odsotnosti �e protestni organ meni�nega zavezanca ne najde niti v poslovalnici niti v stanovanju, bo izdan protest v odsotnosti. Pri protestu v odsotnosti je bistveno, da ni prišlo do neposrednega kontakta med protestnim organom in protestatom, �eprav je protestni organ našel protestno mesto. To obliko protesta imenujemo tudi »protest ob steno«, »protest ob vrata«, »protest ob mestu«. Protest v prisotnosti ali odklonilni protest O takšnem protestu govorimo, ko je bil protestni organ ob prezentiranju menice v neposrednem stiku z meni�nim zavezancem, vendar je ta zavrnil meni�no opravilo, ki ga je zahteval protestni organ. Vetrovni protest Protestni organ bo naredil vetrovni protest vedno, kadar iz kakršnihkoli razlogov ne bo ugotovil protestnega mesta, niti prišel v stik s protestatom. Gre za primer, ko v menici ni jasno ozna�eno, kje je protestno mesto oz. kje je poslovni prostor ali stanovanje meni�nega zavezanca. Protest zaradi negotovosti Kot navaja Ivanjko (1996), to vrsto protesta v teoriji imenujemo tudi protest zaradi pred�asnega pla�ila (z njim dosežemo pred�asno pla�ilo), protest varnosti ali protest zaradi pomanjkljive varnosti. Protest negotovosti bo potreben vedno, kadar imetnik menice pred njeno dospelostjo ugotovi, da je pla�ilo menice ob njeni dospelosti ogroženo zaradi premoženjskega stanja glavnega meni�nega zavezanca. Nadomestni protest Z njim se sre�amo, kadar trasant v besedilu menice ne zahteva za protest javne listine. Takrat je lahko protest zaradi neakceptiranja ali zaradi nepla�ila po privolitvi imetnika menice nadomeš�en s pisno izjavo na menici osebe, od katere se zahteva storitev. Izjava te osebe mora biti datirana, podpisana in v protestnem roku vpisana v protestni register, kar mora protestni organ potrditi na menici ali na alonži. PRISTOJNOST IN POSTOPEK PRI PROTESTU Udeleženci v protestnem postopku so notar, protestant (imetnik menice, ki izro�i menico notarju z zahtevo, da opravi protest) in protestat (oseba, proti kateri je vložen protest in od katere se zahteva dolo�eno meni�no opravilo).



Notar opravi protestiranje na pisno ali ustno prošnjo imetnika menice oz. njegovega zastopnika. Postopek oprave protesta se razlikuje glede na to, ali gre za protest zaradi neakceptiranja, ki ga lahko zahteva vsaka oseba, ki ima v rokah menico (legalnosti posesti menice v tem primeru ni potrebno ugotavljati), za razliko od protesta zaradi nepla�ila, pri katerem mora imetnik menice dokazati, da je remitent ali indosatar z nepretrgano vrsto indosamentov. Notar kot oseba javnega zaupanja, ki opravlja javno službo, lahko deluje na celotnem obmo�ju Republike Slovenije. Vsak protestant se lahko obrne na kateregakoli notarja, s tem, da bodo okoliš�ine narekovale vklju�itev praviloma tistega notarja, ki je najbližje mestu protesta. Notar kot protestni organ ne sme sodelovati v protestu, �e meni, da je protest po zakonu nedopusten ali �e gre za meni�no dejanje, o katerem sumi, da ga stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo (gre za t.i. prepoved sodelovanja). �e ima notar pomisleke, da posamezni meni�ni udeleženec ni upravi�en opraviti dolo�enega dejanja, mora doti�nega udeleženca na to opozoriti; �e pa slednji vztraja pri zahtevi, da se kljub temu opravi protest, mora notar zahtevi ustre�i, vendar mora v listini navesti, da je udeleženca opozoril na tako pomanjkljivost (24. �l. Zakona o notariatu, Ur. l. RS, št. 36/2004). Prvo notarsko opravilo je formalni preizkus menice, ki obsega ugotavljanje identitete protestanta, posebej pomembno pa je tudi ugotoviti, ali je predlog za protest vložen pravo�asno in katero je protestno mesto, kjer mora notar poiskati protestata. Najpomembnejše notarjevo opravilo zajema predložitev menice meni�nemu zavezancu in zahtevo, naj ta izpolni svojo obveznost, pri �emer je potrebno poudariti pomembnost protestnega mesta (gre za poslovni prostor ali stanovanje oz. prebivališ�e protestata, ki je vedno navedeno na menici zraven pripisa imena trasata); notar namre� ni zavezan iskati protestata na drugih mestih. Poizvedovanje za naslovom protestata je nujno le, �e ni na menici navedenega njegovega naslova ali �e je zamenjal poslovni prostor oz. stanovanje. Poizvedovanje in povpraševanje pri policiji ni obvezno, vendar lahko nadomesti druge oblike poizvedovanja; poizvedovanje pri upravnem organu na prijavnem mestu pa je nujno. Protest je ni�en samo v primeru, �e notar pri poizvedovanju in iskanju protestata ni ravnal skrbno (zahteva se višja stopnja skrbnosti – skrbnost dobrega strokovnjaka, ki je urejena v 2. odst. 6. �l. OZ). V nasprotnem primeru protest ostane veljaven, lahko pa pride do odškodninske odgovornosti notarja. Na�in poizvedovanja mora notar evidentirati v zapisniku. Kot navaja Ivanjko (1996), je v zvezi s protestnim krajem treba posebej opozoriti na posebnost protestnega kraja pri domicilirani menici. Lo�iti je namre� potrebno med domicilom in domiciliatom. Domicil je kraj izpolnitve (pla�ila), ki je naveden ob navedbi imena trasata oz. ob podpisu akceptanta. Domiciliat pa je oseba, ki izpla�uje znesek namesto akceptanta oz. trasata (�e je npr. na menici kot trasat ozna�en Janez Korošec iz Ljubljane, ki je menico akceptiral, v domicilni klavzuli pa je zapis



»pla�ljivo pri Ljubljanski banki v Ljubljani«, je treba protest opraviti pri Ljubljanski banki, ne pa pri Janezu Korošcu). Protest naj bi se opravljal v uradnih urah, vendar je tudi protest, opravljen zunaj uradnih ur, veljaven, vendar je v tem primeru mogo� ugovor protestata, da je bil v zmoti ali pa ni razumel pomena protesta, ker mu je bil predložen ob nepravem �asu, npr. pono�i. Drugo notarsko opravilo je predložitev menice meni�nemu zavezancu, od katerega notar zahteva, naj menico pla�a. �e omenjena oseba to dejanje odkloni, notar to in druge zahtevane okoliš�ine potrdi v protestni listini. V nasprotnem primeru, ko zavezanec pla�a meni�no vsoto, notar pla�ilo potrdi na menici in nato slednjo izro�i osebi, ki je menico pla�ala. �e je bil pla�an samo del meni�ne vsote, notar potrdi delno pla�ilo na menici in v protestu, pla�niku pa izda posebno potrdilo o delnem pla�ilu. �e pa je bila pla�ana cela meni�na vsota, ne pa tudi meni�ni stroški, notar to potrdi v protestu, menico pa kljub temu izro�i pla�niku; upnik lahko nato na podlagi protesta terja še pla�ilo meni�nih stroškov. Tretje notarsko opravilo je izdaja protestne listine, ki jo mora notar po opravljenem protestu izro�iti imetniku menice. Gre za javno listino, ki ima polno dokazno mo�. Vedno se mora izdati v slovenskem jeziku in mora biti napisana brez kakršnihkoli okrajšav, ni� na njej pa ne sme biti pre�rtano ali spremenjeno. Vsebovati mora številko protesta, opis opravil, ki jih je opravil notar z nata�nimi podatki glede �asa, kraja in oseb, s katerimi je kontaktiral, ter podpis in službeni pe�at. Protesta listina se praviloma opravi na hrbtni strani menice, in sicer, �e so zapisani indosamenti, v nadaljevanju le-teh. �e pa protesta ni mogo�e zapisati na hrbtni strani menice, se zapiše na alonži, na hrbtni strani menice pa mora biti ozna�ba, da je protest opravljen in da je na alonži. Napravljen protest notar vpiše tudi v register, kar mora opraviti v protestnem roku.12 Pri tem mora notar upoštevati vrstni red, po katerem so bili protesti oz. nadomestila protestov napravljeni in vrstni red strank, ki so zaprosile za vpis nadomestila protesta v protestni register. Podatke o dejanskem številu opravljenih protestov vodi Notarska zbornica Slovenije. Kot navaja Erjavec (2001), iz omenjenih podatkov izhaja, da so notarji v Sloveniji v obdobju od 1.1.1996 do 31.12.2000 opravili skupaj 871 protestov. Za primerjavo pa naj še dodamo, da je v �asu od 1.1.1990 do 1.6.1995 Okrajno sodiš�e v Ljubljani (ki je bilo v tem obdobju, torej pred uvedbo notariata, pristojno za opravo protestov) opravilo skupaj 263 protestov.

12 Pravna veljavnost protesta ni pogojena z izdajo protestne listine oz. vpisom v protestni register v roku dveh delavnikov po dospelosti menice. Omenjeni dejanji se lahko opravita tudi pozneje, na primer tretji dan, vendar pa mora biti iz listine jasno razvidno, katerega dne in ob katerem �asu je notar prezentiral menico meni�nemu zavezancu oz. ga poskušal najti v njegovem poslovnem prostoru oz. stanovanju.



4. MENICA V POSLOVNI PRAKSI S pomo�jo opravljene ankete in intervjujev smo poskušali pridobiti podatke o pogostosti uporabe menice v slovenskem poslovnem prostoru, o poznavanju meni�nih opravil in namembnosti menice ter izvedeti, katere so najpogostejše težave, s katerimi se v praksi sre�ujejo meni�ni podpisniki. Anketirali smo petnajst podjetij s sedežem na obmo�ju celjske regije, odgovore pa so nam ponudili vodilni delavci na podro�ju finan�nega poslovanja. Intervju smo izvedli v srednje veliki družbi z omejeno odgovornostjo, ki se ukvarja z dejavnostjo trgovine na drobno, in v Banki Celje d.d.. Namen intervjujev je bil natan�neje, kot nam je to omogo�ila anketa, raziskati prednosti in morebitne težave, ki jih imajo podjetja pri poslovanju z menico. Z anketo smo prvenstveno poskušali ugotoviti, ali podjetja poslujejo s tem vrednostnim papirjem, in v primeru pozitivnega odgovora izvedeti:

• kako pogosto poslujejo z menico, • kako najpogosteje podpisujejo menico, • kakšno funkcijo ima menica pri njihovem poslovanju in • kakšne izkušnje imajo pri poslovanju z menico in kakšni so vzroki za

morebitne dobre oz. slabe izkušnje. V primeru negativnega odgovora nas je zanimalo:

• ali anketiranci kljub temu vedo, kakšno funkcijo bi lahko imela menica pri njihovem poslovanju,

• ali anketiranci poznajo oz. kako dobro poznajo na�in poslovanja z menico in • razloge za neuporabo menice.

Z opravljeno anketo smo prišli do naslednjih ugotovitev. Vsi anketiranci pri svojem poslovanju menico uporabljajo. Ve�ina menico uporablja izjemoma, samo trije anketiranci jo pri poslovanju uporabljajo redno. Pri vprašanju, kako najpogosteje menico podpisujejo, smo anketirancem ponudili naslednje odgovore:

• kot izdajatelj oz. trasant, • kot imetnik oz. remitent, • kot akceptant oz. trasat, • drugo (kot avalist, intervenient).

Ve�ina anketirancev menico podpisuje izklju�no kot remitent (osem anketirancev). Štirje anketiranci jo podpisujejo izklju�no kot trasanti, dva anketiranca podpisujeta menico kot remitent, v�asih pa tudi kot trasant, samo eden anketiranec pa se z njo



zavezuje kot trasat oz. akceptant, pa še ta menico uporablja zelo redko oz. izjemoma. Med anketiranci nih�e ne podpisuje menice kot avalist ali intervenient. In kakšna je namembnost menice? Vsi anketiranci uporabljajo menico kot sredstvo jam�enja oz. zavarovanja nastalih obveznosti, pet od teh pa menico uporablja tudi kot pla�ilno sredstvo, vendar zelo redko. Sedem anketirancev ima dobre izkušnje pri poslovanju z menico. Vsi omenjeni anketiranci menico uporabljajo za zavarovanje obveznosti. Ob tem so povedali, da imajo zanesljive poslovne partnerje, od katerih sprejemajo menice za zavarovanje obveznosti in jim menice obi�ajno ni potrebno unov�evati. Primeri, ko so menico morali unov�iti, so redki, �e pa je do tega prišlo, po dosedanjih izkušnjah pri unov�evanju niso imeli težav. Osem anketirancev je na vprašanje o izkušnjah pri poslovanju z menico odgovorilo, da so le-te slabe. Kot razloge so navedli predvsem pla�ilno nesposobnost meni�nih zavezancev, nepoznavanje njihovega finan�nega stanja v �asu sprejema menice in ob�asne manipulacije s strani poslovnih partnerjev. Nepoznavanju finan�ne situacije oz. bonitete meni�nih zavezancev se lahko izognemo z uporabo nekaterih orodij, ki uporabnikom menice omogo�ajo vpogled v poslovanje meni�nih dolžnikov. V Sloveniji je najbolj razširjeno orodje za iskanje podatkov o poslovanju slovenskih družb in samostojnih podjetnikov iBon. Baza tega orodja obsega podatke za 11 let poslovanja za ve� kot 41.000 družb in 55.000 samostojnih podjetnikov. Podatki so obsežni in ažurni (dnevno spremljanje blokad transakcijskih ra�unov, iskanje po ažurni bazi ste�ajev, brskanje po elektronskem arhivu letnih poro�il srednjih in velikih družb, dnevno posodabljanje podatkov v iBON-u prek interneta) in lahko predstavlja veliko pomo� pri izbiri poslovnih partnerjev in na�inu poslovanja. Eden od anketirancev je manipulacijo ponazoril z naslednim primerom. To anketirano podjetje je v zavarovanje prejelo menico s pooblastilom za unov�enje, ki se je glasilo na transakcijski ra�un, kjer ni bilo sredstev. Kljub temu, da je bilo premoženjsko stanje imetnika ra�una dobro, tako da je njegova pla�ilna sposobnost omogo�ala pla�ilo meni�nega dolga, menice niso mogli unov�iti. Pri raziskovanju na�ina poslovanja z menico v Banki Celje d.d. smo ugotovili, da se banka, ki sprejme menico za zavarovanje kredita, takšnim težavam izogne tako, da ponudi izdajatelju v podpis bianko meni�no izjavo in pooblastilo za unov�itev menice.13 Seveda pa lahko dolžnik ob namernem izogibanju pla�ila vedno prekli�e pooblastilo za unov�itev menice in tako upniku preostane le prisilna izterjava meni�ne vsote.

13 Glej sliko št. 2: Meni�na izjava in sliko št. 3: Pooblastilo za unov�itev menice



Slika 2: Primer meni�ne izjave v Banki Celje d.d.



Slika 3: Primer pooblastila za unov�itev menice v Banki Celje d.d.



Ve� anketirancev je kot glavni vzrok slabih izkušenj pri meni�nem poslovanju navedlo dolgotrajne sodne postopke pri izterjavi meni�nih obveznosti. Predvsem so izpostavili dolgotrajnost in neu�inkovitost izvršilnih postopkov, ki lahko te�ejo tudi ve� let. Sodni postopki terjajo upnikovo aktivnost (vlaganje predlogov, urgiranje, navzo�nost na narokih itd.), ne smemo pa zanemariti stroškov, ki jih ima upnik tekom postopka (gre za stroške predujmov za izvršitelje, ki opravljajo premi�ninsko izvršbo, za stroške cenilcev, ki ocenjujejo dolžnikove nepremi�nine, za razli�ne sodne takse itd.), in za katere ni jamstva, da mu bodo sploh povrnjeni, saj obi�ajno dolžniki – meni�ni zavezanci – nimajo sredstev oz. premoženja, iz katerega bi se upniki lahko popla�ali. V zadnjem �asu je prišlo do spremembe, ki tudi ne govori v prid uporabe menice. V �asu, ko je pla�ilni promet za pravne osebe in samostojne podjetnike opravljala Agencija za pla�ilni promet, je le-ta ob prejetju menice na unov�enje in v primeru, da na žiro ra�unu ni bilo kritja, menico obdržala in �akala na priliv, s katerim se je meni�ni upnik popla�al. Po ukinitvi Agencije za pla�ilni promet in prenosu pla�ilnega prometa na banke je prišlo do uveljavitve Zakona o pla�ilnem prometu ter Pravilnika o unov�evanju menic v bankah. Na�in unov�evanja domiciliranih menic se je spremenil in banka ob predložitvi menice brez kritja ne blokira transakcijskega ra�una, na katerem ni sredstev, temve� menico zavrne. Do blokacije ra�una pride šele potem, ko banka prejme sklep o izvršbi, pla�ilo pa realizira šele po njegovi pravnomo�nosti. Na prvo zastavljeno vprašanje, �e poslujejo z menico, ni nih�e od anketirancev odgovoril negativno, tako da vzrokov za morebitno neposlovanje nismo uspeli odkriti. Predvidevamo pa, da bi morebitni neuporabi menice botrovali isti razlogi, ki jih anketiranci navajajo kot razloge za slabe izkušnje pri poslovanju z menico. Navedeno torej potrjuje, da menica v poslovnem svetu še vedno igra pomembno vlogo. Po opravljeni raziskavi je možno sprejeti naslednje zaklju�ke. Menica se v poslovnem svetu še vedno precej uporablja, vendar predvsem kot jam�evalno, izjemoma kot pla�ilno sredstvo. Dinamika tržnega sistema (predvsem konkurenca) je namre� proizvajalce, izvoznike, distributerje prisilila, da sklepajo pogodbe tudi v primeru, ko dolžniki nastalih obveznosti ne poravnajo takoj ob sklenitvi pogodb. Preostane jim torej le zavarovanje nastalih obveznosti, kjer pa igra pomembno vlogo menica. Sklepati pa je mogo�e, da menica ne nudi zadostnega zavarovanja, saj osem od petnajstih anketirancev nima dobrih izkušenj pri poslovanju z njo.



5. ZAKLJU�EK Po opravljeni raziskavi se lahko vrnemo k hipotezam, postavljenim v uvodu tega diplomskega dela. Postavili smo štiri hipoteze, izkazalo pa se je, da lahko v celoti potrdimo le prvo, s katero smo predpostavljali, da se menica v poslovnem svetu pogosto uporablja. Preostale tri hipoteze (menica se uporablja kot kreditno sredstvo, pla�ilno sredstvo in kot sredstvo zavarovanja; uporabniki imajo z menico dobre izkušnje; ovire pri uporabi menice predstavljajo predvsem nepoznavanje meni�nih opravil in slabe izkušnje pri preteklem poslovanju z menico) lahko le delno potrdimo ali ovržemo. Ugotovili smo, da je kljub pogosti uporabi menice njena namembnost skromnejša, kot to omogo�a sam instrument menice. To pomeni, da se uporablja najpogosteje kot sredstvo zavarovanja (uporablja se za zavarovanje manjših poslov, kadar je to najbolj sprejemljiva oblika zavarovanja, ve�inoma zaradi stroškov, ki so prisotni pri drugih oblikah zavarovanja), dosti redkeje kot pla�ilno sredstvo, kot kreditno sredstvo pa se v praksi ne uporablja. Tudi tretjo hipotezo lahko le delno potrdimo, saj smo ugotovili, da ima le sedem od petnajstih anketiranih podjetij pri poslovanju z menico dobre izkušnje, ugotovili pa smo tudi, da menica ne uživa velikega zaupanja uporabnikov. �etrto hipotezo lahko ovržemo, saj nam je raziskava ponudila odgovor na vprašanje, katere so najve�je ovire na podro�ju poslovanja z menico. V hipotezi smo predpostavljali, da sta glavni oviri nepoznavanje meni�nih opravil in slabe izkušnje pri preteklem poslovanju z menico. Po opravljeni anketi in intervjujih smo ugotovili, da je poznavanje meni�nega poslovanja pri uporabnikih menice dobro, slabe izkušnje pri poslovanju z menico pa niso vzrok za neposlovanje. Glavna vzroka sta slaba pla�ilna disciplina ter po�asni in neu�inkoviti sodni postopki, predvsem na podro�ju izvršbe. Slabe izkušnje velikega dela uporabnikov instrumenta menice so torej le posledica omenjenih vzrokov. Urejanje razmer na teh podro�jih je velikega pomena, kajti slaba pla�ilna disciplina predstavlja veliko obremenitev za gospodarstvo, enako velja tudi za neu�inkovite ali predolge sodne postopke. Ukrepi za pove�anje u�inkovitosti sodstva, predvsem na podro�ju izvršbe, na nacionalni ravni še niso sprejeti, zaradi pla�ilne nediscipline pa je država prevzela del bremena nase s spremenjenim na�inom odvajanja davka na dodano vrednost. Ugotavljamo, da bodo v prihodnosti potrebni novi oz. dodatni ukrepi, da se bo stanje na teh podro�jih izboljšalo. Potrebni bodo kompleksni in celoviti ukrepi, predlagati in sprejeti le-te je naloga stroke in politike, možne rešitve pa dale� presegajo okvire tega diplomskega dela.



LITERATURA IN VIRI PRAVNI VIRI Navodilo za unov�evanje menic pri bankah, Uradni list RS, št. 35, letnik 2003, str.

4085. Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83, letnik 2001, str. 8345. Zakon o finan�nem poslovanju podjetij, Uradni list RS, št. 54, letnik 1999, str. 6753. Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 40, letnik 2004, str. 4647. Zakon o menici, Ljubljana, Uradni list FLRJ, št. 104, letnik 1946, str. 728. Zakon o notariatu, Uradni list RS, št. 23, letnik 2005, str. 1903. Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 36, letnik 2004, str. 4157. Zakon o pla�ilnem prometu, Uradni list RS, št. 105, letnik 2004, str. 12633. MONOGRAFIJE Falatov, P. (1997) Pla�ila v mednarodnem poslovanju, CISEF – Center za strokovno

izpopolnjevanje in svetovalno dejavnost Ekonomske fakultete, Ljubljana. Ileši�, M. (1994) Gospodarskopravni posli, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru,

Maribor. Ivanjko, Š., Ivanjko, L., Ihanec, K. (2001) Priro�nik o poslovanju z menico s primeri

iz poslovne in sodne prakse, Zavarovalno – poslovni inštitut, Maribor. Robnik, L. (1994) Instrumenti zavarovanja pla�il in vrednostni papirji, Igea d.o.o.,

Nazarje. Žiberna, J., Ivanjko, Š. (1993) Menica in �ek kot vrednostna papirja, Gospodarski

vestnik, Ljubljana. Žiberna, J. (1999) Menica, Gospodarski vestnik, Ljubljana. �LANKI Erjavec, N. (2001) Protest Menice, Notarski vestnik, str. 60-69. Falatov, P. (1998) Pla�ila v mednarodnem poslovanju, Pravnik, št. 53, str. 132-134. Ileši�, M. (1993) Menica in �ek, Pravna praksa, št. 290, str. 29-30. Ivanjko, Š. (1996) Protest menice, Podjetje in delo, št. 2, str. 165-194. Ivanjko, Š. (1996) Rok za protest menice, Pravna praksa, št. 6, str. 2-3. Ivanjko, Š. (1999) Akcept na hrbtni strani menice, Pravna praksa, št. 437, str. 13-14. Ivanjko, Š. (2000) Menica namesto �ekov, Dav�no-finan�na praksa, št. 4, str. 20-21. Ivanjko, Š. (2000) Ali je mogo�e akceptirati menico na hrbtni strani?, Dav�no-

finan�na praksa, št. 6, str. 18. Plavšak, N. (1987) Sodni postopki v zvezi z meni�nimi pla�ili, Gospodarski vestnik,

str. 26-44. Repolusk, Z. (2001) Izterjava meni�nega dolga, Pravna praksa, št. 12, str. 11-14. Vidmar, T. (1999) Pozabljena menica, Ban�ni vestnik, št. 4, str. 34-36. Zidar, B. (2000) Menica v akreditivnem poslovanju, Ban�ni vestnik, št. 5, str. 50-51.



SPLETNE STRANI IBon. Podatki o poslovanju slovenskih družb in s.p.-jev in vpogled v boniteto

poslovanja. http://www.ibon.com/ Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovsko pravo UNCITRAL (United

Nations Commission on International Trade Law). http://www.uncitral.org/uncitral/en/index.html

Register predpisov Republike Slovenije. http://zakonodaja.gov.si/ Spletna stran Banke Slovenije. http://www.bsi.si/index.html Spletna stran podjetja IUS SOFTWARE, pravne in poslovne informacije d.o.o.

http://ius-info.ius-software.si/ Uradni list Republike Slovenije. http://www.uradni-list.si/index.jsp



KAZALO SLIK Slika 1: Primer meni�ne golice (blanketa) Slika 2: Primer meni�ne izjave v Banki Celje d.d. Slika 3: Primer pooblastila za unov�itev menice v Banki Celje d.d. KAZALO TABEL Tabela 1: Podpisi, ratifikacije in pristopi h Konvenciji Združenih narodov o

mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici KRATICE IN AKRONIMI FLRJ – Federativna ljudska republika Jugoslavija OZ – Obligacijski zakon RS – Republika Slovenija UNCITRAL - Komisija združenih narodov za trgovinsko pravo (United Nations

Comission on International Trade Law) UNIDROIT – Mednarodni inštitut za unifikacijo zasebnega prava (International

Institute for the Unification of Private Law) Ur. l. RS – Uradni list Republike Slovenije ZIZ – Zakon o izvršbi in zavarovanju ZM – Zakon o menici ZPP - Zakon o pravdnem postopku

MENICA - TEORETI NI IN PRAKTI NI VIDIKI MENI NIH OPRAVILprotesta menice). V tem delu zajemamo vse...

Documents

Transcript of MENICA - TEORETI NI IN PRAKTI NI VIDIKI MENI NIH OPRAVILprotesta menice). V tem delu zajemamo vse...