DOM

16
che la data prevista per l’entrata in eser- cizio (2018) e l’investimento previsto per la costruzione (65 milioni di euro). Si resta di stucco davanti al fatto che Terna ed Eles snobbino bellamente la ri- chiesta di spiegazioni sottoscritta da ben 12 amministrazioni comunali italiane e slovene, ma bisogna prenderne atto co- me campanello d’allarme di una cre- scente marginalità politica del nostro ter- ritorio e correre ai ripari. Come? In primo luogo rendendo im- mediatamente operativo il coordina- mento congiunto delle amministrazioni dell’area confinaria per le questioni di comune interesse e, per il caso specifico dell’elettrodotto transfrontaliero, di for- mare una delegazione per intervenire presso i governi sloveno e italiano non- ché la regione Friuli Venezia Giulia, co- me proposto dal prefetto di Tolmin, Zdravko Likar, all’incontro del 21 gen- naio. Prosto cono ¡e imamo: je zakon za Slovence S icuramente non si tratta di un dis- servizio postale: né Terna né Eles, le due società che in Italia e Slove- nia si occupano delle reti di trasporto elettrico, hanno fornito le delucidazioni richieste dai sindaci delle Valli del Nati- sone/Nediœke doline e del Poso@je/Alta valle dell’Isonzo a proposito dell’elet- trodotto transfrontaliero Udine-Okro- glo. I primi cittadini dell’area confinaria di Italia e Slovenia, riuniti a Tolmin lo scor- so 21 gennaio, nel documento conclusi- vo, approvato all’unanimità, avevano chiesto in forma ufficiale e maniera ine- quivocabile che i due colossi dell’elettri- cità – citiamo il documento – «comuni- chino entro un mese il percorso del trac- ciato previsto per l’elettrodotto Okroglo- Udine e in che punto è previsto il passag- gio tra l’Italia e la Slovenia». Il mese è abbondantemente passato, ma il postino non ha bussato alla porta dei municipi, né negli uffici si sono atti- vati i fax e la posta elettronica. Dunque, ZAÆÅITA ZADEVA JEZIK IN KULTURO, PA SKARBI TUDI ZA EKONOMSKO IN SOCIALNO RAST TERITORIJA V soboto 3. mar@a smo v Landarju predstavili bukva, ki jih je biu napravu mons. Paskval Gujon in ki jih je nazaj natisnilo zdru¡enje Blankin, potlè ki so jih pregledali in dodali, œe kar je parmierno za danaœnje dni. Tele bukva nam nudijo doma@e molitve. Tele dvie besiede imajo v sebe velik pomien, ki vaja za naœe ¡ivljenje. So doma@e, to je, de so za naœ duom, za naœo hiœo; so takuo pove- zane z naœim vsakdanjim ¡ivljen- jam, de so naœe ¡ivljenje. Moliteu postane doma@a , kadar nie parlo¡ena od zuna, kadar @ujemo, de pride od naœega sarca, kadar po- ka¡e in prave, kar mi smo. Ries je, de smo se navadli na pa- met puno moliteu, ki muorajo osta- ti; a tele molitve nam pomagajo povezati naœe ¡ivljenje s tisto mo- litvijo, ki te@e ku voda od studenca. A, molitev je doma@a, @e ima pre- stor v naœi hiœi in je zlata nit, ki dar¡i kupe naœe dru¡ine. V nji naj- demo veselje skupnega ¡ivljenja in muo@ ljubezni. Takuo zastopemo tudi, de naœ duom, nasa hiœa, z doma@o molit- vijo postane tudi majhana cierku; moremo re@i parva cierku, ki nam pomaga tudi zastopiti, kaj je cierku kot skupnost ljudì in potlè tudi kot hiœa, ki nas sparjema. To skupno dru¡insko in cerkveno ¡ivljenje postane tudi pravi prestor, kjer ¡ivimo svobodni. Za kristjane svo- boda je prù veselje v skupnim ¡ivljenju. Muoremo pa œe naprì upraœati: kaj je moliteu? Ankrat je bila ¡en- ska last, zak' so ¡ene buj rade moli- le, kot mo¡jè. Donas se je vse spre- menilo, a moliteu lahko ostane œe- le nieki potriebnega. Adan modar @lovek je pravu, de moliteu pomieni se nau@iti in znati govoriti. Kadar @lovek mole takuo, ki gre, tekrat se je navadu popuno- ma govoriti, zak' more govoriti z Buogam in ga posluœati. #e pa le- puo pomislimo, videmo, de naœ govor, naœe besiede, naœ materni jezik nas pove¡e z Buogam, pride re@i s te pravim in neskon@nim ¡ivljenjem. Zatuo je œele buj po- triebno, de z molitvijo ohranimo tudi naœ jezik in de ostanemo, zbuojœani tisti, kar smo. De se na pozabimo na naœe do- ma@e molitve so poskarbieli tudi na Liesah, kjer so predstavili lepe bukva o bo¡i@ni devetici. Napravi- lo jih je kulturno druœtvo Re@an. Na predstavitvi so spregovorili av- torij in doma@i famoœtar. Zaklju@ile so prirediteu znane Pita¡ove pevke z Ocnebarda, ki so takuo tudi raz- veselile udele¡ence in grede obu- dile spomin, de tudi v dreœki fari devetica nie umarla in je bila œe po- sneta na liep Dvd. Marino Qualizza Elettrodotto, Slavia e Poso@je restano al buio TERNA ED ELES snobbano la richiesta dei sindaci di avere informazioni sulla linea Udine-Okroglo Moliteu je doma@a, kadar @ujemo, de pride iz sarca M. K. V TELI ÆTEVILKI OB 10-LETNICI SMARTI Beneåani so zelo hvaleœni mons. Paskvalu Gujonu • stran 5 ÆPIETAR Gorska skupnost parpravljena na sodelovanje s Sso in Skgz • stran 7 PODBUNIESAC Domaåi kamun misli na veliko turistiåno promocijo Landarske jame v cielim svietu • stran 8 TERSKE DOLINE Ta na meji (obåina Bardo) je kraljestvo divje maåke • stran 10 Redakcijo smo zakljuåili 13. marca ob 14. uri POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALLUFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY Quindicinale - anno XLVII n. 5 15. marca 2012 - Euro 1,00 K U L T U R N O V E R S K I L I S T dom beri na 7. strani le amministrazioni locali restano senza le dovute informazioni e i cittadini sono all’oscuro di quanto si sta architettando alle loro spalle. Anzi, sopra le loro teste. Perché il progetto di un mega elettrodot- to dal catastrofico impatto ambientale su territori dalla spiccata vocazione turisti- ca esiste. Sul sito internet di Terna l’in- terconnessione Udine-Okroglo appare tra i «principali interventi previsti». Fon- ti interne a Eles hanno fatto trapelare an- P otlé, ki je dreœki pod¡upan Michele Coren, na novolietnim sre@anju Slovencev iz Videnske province in Poso@ja po- viedu, de je ekonomsko prosto cono, ki jo ¡e vi@ liet vpra- œajo za Tarbi¡, trieba ustanoviti v cielim konfinskim pasu do Prapotnega, se je odparla œaroka razprava. Regjon je v kratkin cajtu sklicala sejo s predstavniki kamunu Tarbi¡, #edad, Gorica, Tar¡i@ in Tarst. Odlo@ili so, de bojo par italijanski vladi vpraœali ustanoviteu takuoimenovanih »urbanih prostih con«, v katerih bi podietja (aziende) imiela finan@ne olajœave. Podbunieœki œindik, Piergiorgio Domenis, se je ujezu, de na sesta- nek nieso povabili kamunu iz Nediœkih in Terskih dolin, se pravi prù tistih, ki so narbuj tarpieli zaradi »prekletega konfina«. Parva mo¡a iz Barda, Guido Marchiol, in Tipane, Elio Berra, sta dolo¡la, de pro- sta cona muore nucati podjetjam pa œe posebe doma@im ljudem v vsakdanjih potriebah. Coren je seviede veseu, de so njega besiede zbudile takuo veliko zanimanje. »Ble so nomalo provokativne – pravi –, zaki je zelo te¡kuo, de bota Italija in Evropska unija dovolile prosto cono. A mi puno tistega, kar potrebujemo, lahko imamo skuoze zakone, ki va- rjejo slovensi jezik in kulturo. Pomislita, de zakon 38/2001 financi- ra tudi razvoj kamunu, kjer ¡ivé Slovenci. Do sada je bluo vsake lie- to okuole 500 tav¡int evru, ki so jih ponucali narvi@ za javna diela. Pa tudi kmeti so imieli pomuo@. #e bi naœi kamuni vsi kupe vpraœa- li, de se tisti sudi vzdignili na kajœan milijon, bi se lahko puno dobre- ga nardilo za naœe ljudi. Trieba pa je politi@na voja.« Tarbiœki œindik Carlantoni pravi, de bi prosto cono, kakor tisto, ki je v Livignu, lahko imieli tudi na Tarbi¡u in v Innihnu na Ju¡nim Ti- rolskim, pa je v telim kraju ne potrebujejo, zatuo ki se slu¡ijo norm na niemœki jezik in kulturo. »Tuole je dokaz – pravi Coren –, de tu- di mi Slovenci, kakor Niemci na Ju¡nim Tirolskim in Francuzi v Dolini Aoste, bi lahko imieli pomuo@ za ekonomsko rast. In tuole bi slu¡ilo vsiem ljudem na teritoriju. Cajt je, de se tuolega doma@i ad- ministratorji zavejo in grejo po teli poti. V Dreki imamo odparto puoœto prù zatuo, ki je kamun na teritoriju slovenske manjœine...«.

description

Edizione del 15 marzo 2012

Transcript of DOM

Page 1: DOM

che la data prevista per l’entrata in eser-cizio (2018) e l’investimento previstoper la costruzione (65 milioni di euro).

Si resta di stucco davanti al fatto cheTerna ed Eles snobbino bellamente la ri-chiesta di spiegazioni sottoscritta da ben12 amministrazioni comunali italiane eslovene, ma bisogna prenderne atto co-me campanello d’allarme di una cre-scente marginalità politica del nostro ter-ritorio e correre ai ripari.

Come? In primo luogo rendendo im-mediatamente operativo il coordina-mento congiunto delle amministrazionidell’area confinaria per le questioni dicomune interesse e, per il caso specificodell’elettrodotto transfrontaliero, di for-mare una delegazione per intervenirepresso i governi sloveno e italiano non-ché la regione Friuli Venezia Giulia, co-me proposto dal prefetto di Tolmin,Zdravko Likar, all’incontro del 21 gen-naio.

Prosto cono ¡e imamo:je zakon za Slovence

Sicuramente non si tratta di un dis-servizio postale: né Terna né Eles,le due società che in Italia e Slove-

nia si occupano delle reti di trasportoelettrico, hanno fornito le delucidazionirichieste dai sindaci delle Valli del Nati-sone/Nediœke doline e del Poso@je/Altavalle dell’Isonzo a proposito dell’elet-trodotto transfrontaliero Udine-Okro-glo.

I primi cittadini dell’area confinaria diItalia e Slovenia, riuniti a Tolmin lo scor-so 21 gennaio, nel documento conclusi-vo, approvato all’unanimità, avevanochiesto in forma ufficiale e maniera ine-quivocabile che i due colossi dell’elettri-cità – citiamo il documento – «comuni-chino entro un mese il percorso del trac-ciato previsto per l’elettrodotto Okroglo-Udine e in che punto è previsto il passag-gio tra l’Italia e la Slovenia».

Il mese è abbondantemente passato,ma il postino non ha bussato alla portadei municipi, né negli uffici si sono atti-vati i fax e la posta elettronica. Dunque,

ZAÆÅITA ZADEVA JEZIK IN KULTURO, PA SKARBI TUDI ZA EKONOMSKO IN SOCIALNO RAST TERITORIJA

Vsoboto 3. mar@a smo v

Landarju predstavilibukva, ki jih je biunapravu mons. Paskval

Gujon in ki jih je nazaj natisnilozdru¡enje Blankin, potlè ki so jihpregledali in dodali, œe kar jeparmierno za danaœnje dni. Telebukva nam nudijo doma@emolitve. Tele dvie besiede imajov sebe velik pomien, ki vaja zanaœe ¡ivljenje.

So doma@e, to je, de so za naœduom, za naœo hiœo; so takuo pove-zane z naœim vsakdanjim ¡ivljen-jam, de so naœe ¡ivljenje. Moliteupostane doma@a, kadar nieparlo¡ena od zuna, kadar @ujemo,de pride od naœega sarca, kadar po-ka¡e in prave, kar mi smo.

Ries je, de smo se navadli na pa-met puno moliteu, ki muorajo osta-ti; a tele molitve nam pomagajopovezati naœe ¡ivljenje s tisto mo-litvijo, ki te@e ku voda od studenca.A, molitev je doma@a, @e ima pre-stor v naœi hiœi in je zlata nit, kidar¡i kupe naœe dru¡ine. V nji naj-demo veselje skupnega ¡ivljenja inmuo@ ljubezni.

Takuo zastopemo tudi, de naœduom, nasa hiœa, z doma@o molit-vijo postane tudi majhana cierku;moremo re@i parva cierku, ki nampomaga tudi zastopiti, kaj je cierkukot skupnost ljudì in potlè tudi kothiœa, ki nas sparjema. To skupnodru¡insko in cerkveno ¡ivljenjepostane tudi pravi prestor, kjer¡ivimo svobodni. Za kristjane svo-boda je prù veselje v skupnim¡ivljenju.

Muoremo pa œe naprì upraœati:kaj je moliteu? Ankrat je bila ¡en-ska last, zak' so ¡ene buj rade moli-le, kot mo¡jè. Donas se je vse spre-menilo, a moliteu lahko ostane œe-le nieki potriebnega.

Adan modar @lovek je pravu, demoliteu pomieni se nau@iti in znatigovoriti. Kadar @lovek mole takuo,ki gre, tekrat se je navadu popuno-ma govoriti, zak' more govoriti zBuogam in ga posluœati. #e pa le-puo pomislimo, videmo, de naœgovor, naœe besiede, naœ maternijezik nas pove¡e z Buogam, pridere@i s te pravim in neskon@nim¡ivljenjem. Zatuo je œele buj po-triebno, de z molitvijo ohranimotudi naœ jezik in de ostanemo,zbuojœani tisti, kar smo.

De se na pozabimo na naœe do-ma@e molitve so poskarbieli tudina Liesah, kjer so predstavili lepebukva o bo¡i@ni devetici. Napravi-lo jih je kulturno druœtvo [email protected] predstavitvi so spregovorili av-torij in doma@i famoœtar. Zaklju@ileso prirediteu znane Pita¡ove pevkez Ocnebarda, ki so takuo tudi raz-veselile udele¡ence in grede obu-dile spomin, de tudi v dreœki faridevetica nie umarla in je bila œe po-sneta na liep Dvd.

� Marino Qualizza

Elettrodotto, Slavia e Poso@je restano al buio TERNA ED ELES snobbano la richiesta dei sindaci di avere informazioni sulla linea Udine-Okroglo

Moliteu je doma@a,kadar @ujemo,

de pride iz sarca

� M. K.

V TELI ÆTEVILKI

OB 10-LETNICI SMARTIBeneåani so zelo hvaleœnimons. Paskvalu Gujonu• stran 5

ÆPIETARGorska skupnost parpravljenana sodelovanje s Sso in Skgz• stran 7

PODBUNIESACDomaåi kamun misli na velikoturistiåno promocijo Landarskejame v cielim svietu• stran 8

TERSKE DOLINETa na meji (obåina Bardo)je kraljestvo divje maåke• stran 10

Redakcijo smo zakljuåili13. marca ob 14. uri

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

Quindicinale - anno XLVII n. 5 15. marca 2012 - Euro 1,00K U L T U R N O V E R S K I L I S T

dom

● beri na 7. strani

le amministrazioni locali restano senzale dovute informazioni e i cittadini sonoall’oscuro di quanto si sta architettandoalle loro spalle. Anzi, sopra le loro teste.Perché il progetto di un mega elettrodot-to dal catastrofico impatto ambientale suterritori dalla spiccata vocazione turisti-ca esiste. Sul sito internet di Terna l’in-terconnessione Udine-Okroglo apparetra i «principali interventi previsti». Fon-ti interne a Eles hanno fatto trapelare an-

Potlé, ki je dreœki pod¡upan Michele Coren, na novolietnimsre@anju Slovencev iz Videnske province in Poso@ja po-viedu, de je ekonomsko prosto cono, ki jo ¡e vi@ liet vpra-œajo za Tarbi¡, trieba ustanoviti v cielim konfinskim pasu

do Prapotnega, se je odparla œaroka razprava. Regjon je v kratkincajtu sklicala sejo s predstavniki kamunu Tarbi¡, #edad, Gorica,Tar¡i@ in Tarst. Odlo@ili so, de bojo par italijanski vladi vpraœaliustanoviteu takuoimenovanih »urbanih prostih con«, v katerih bipodietja (aziende) imiela finan@ne olajœave.

Podbunieœki œindik, Piergiorgio Domenis, se je ujezu, de na sesta-nek nieso povabili kamunu iz Nediœkih in Terskih dolin, se pravi prùtistih, ki so narbuj tarpieli zaradi »prekletega konfina«. Parva mo¡aiz Barda, Guido Marchiol, in Tipane, Elio Berra, sta dolo¡la, de pro-sta cona muore nucati podjetjam pa œe posebe doma@im ljudem vvsakdanjih potriebah.

Coren je seviede veseu, de so njega besiede zbudile takuo velikozanimanje. »Ble so nomalo provokativne – pravi –, zaki je zelote¡kuo, de bota Italija in Evropska unija dovolile prosto cono. A mipuno tistega, kar potrebujemo, lahko imamo skuoze zakone, ki va-rjejo slovensi jezik in kulturo. Pomislita, de zakon 38/2001 financi-ra tudi razvoj kamunu, kjer ¡ivé Slovenci. Do sada je bluo vsake lie-to okuole 500 tav¡int evru, ki so jih ponucali narvi@ za javna diela.Pa tudi kmeti so imieli pomuo@. #e bi naœi kamuni vsi kupe vpraœa-li, de se tisti sudi vzdignili na kajœan milijon, bi se lahko puno dobre-ga nardilo za naœe ljudi. Trieba pa je politi@na voja.«

Tarbiœki œindik Carlantoni pravi, de bi prosto cono, kakor tisto, kije v Livignu, lahko imieli tudi na Tarbi¡u in v Innihnu na Ju¡nim Ti-rolskim, pa je v telim kraju ne potrebujejo, zatuo ki se slu¡ijo normna niemœki jezik in kulturo. »Tuole je dokaz – pravi Coren –, de tu-di mi Slovenci, kakor Niemci na Ju¡nim Tirolskim in Francuzi vDolini Aoste, bi lahko imieli pomuo@ za ekonomsko rast. In tuole bislu¡ilo vsiem ljudem na teritoriju. Cajt je, de se tuolega doma@i ad-ministratorji zavejo in grejo po teli poti. V Dreki imamo odpartopuoœto prù zatuo, ki je kamun na teritoriju slovenske manjœine...«.

Page 2: DOM

Nella pace che anima Porzûs, da 2anni sono presenti le suore dellaComunità Servi di Maria del

Cuore di Gesù che affiancano donVittorio Ghenda e il Consiglio pastora-le nella cura del Santuario della“Madonna del falcetto” e nella condu-zione della Casa dell’accoglienza“Maria Speranza Nostra”, nata dall’im-pegno del compianto monsignor VitoFerini e dalla riscoperta della tradizionereligiosa di don Carlo Gamberoni.

In occasione della recente messasolenne officiata nella restaurata chiesadel piccolo borgo dall’arcivescovo diUdine, monsignor Andrea BrunoMazzocato, ha raggiunto la verde concapure il referente generale dellaComunità Servi di Maria del Cuore diGesù, padre Antonello Scano, che s’ètrattenuto per pochi giorni. A lui abbia-mo chiesto quali i segni che hanno por-tato le religiose a Porzûs e quale la loromissione.

Com’è nata la vostra Comunità?«È nata nel 1997, nell’arcidiocesi di

João Pessoa, capitale dello Stato diParaìba, nel Nordest del Brasile, aopera di una coppia di sposi, Ana Ritae l’ingegnere agronomo Josè Tavaresde Melo. Erano impresari affermati ma,

chiamati del Signore, hanno lasciatotutto e si sono dedicati all’Opera cheDio a loro affidato. Sono accompagna-ti, inoltre, da 3 cofondatori: un sacerdo-te brasiliano, padre Severino Alencar,un sacerdote di Taipana, padre LorenzoD’Andrea, e una consacrata tedesca,suor Bettina Knapp».

Quale la missione della vostraComunità?

«Siamo a servizio della Chiesa uni-versale, propriamente per la Nuovaevangelizzazione e le opere di carità:annunciamo il Dio-Amore con canto,danze, arte e ritiri per giovani e adulti,con le opere di carità dirette soprattuttoai poveri. Desideriamo testimoniareche l’amore ha cuore, orecchie, mani epiedi per raggiungere chi ha bisogno disentirsi accolto, compreso, amato.Siamo presenti, con 10 comunità inBrasile, in 9 diocesi, una in Colombia,

una in Ruanda, 2 in Italia, e in prepara-zione una in Messico, una in Francia euna in Russia. Siamo circa 180 consa-crati, tra sacerdoti, missionari e missio-narie, contemplative e contemplativi.La Comunità è poi composta da fami-glie e persone che si dedicano alla pre-ghiera».

La Chiesa ha riconosciuto ufficial-mente la vostra Comunità?

«L’allora nostro arcivescovo diParaìba, monsignor Marcelo PintorCarvalheira, l’ha eretta con decretoarcidiocesano il 21 marzo 2000 comeAssociazione particolare di fedelisecondo i canoni dal 321 al 326 delCodice di diritto canonico. Questodecreto è il nostro “certificato di nasci-ta” a livello ecclesiale. Io sono statoincaricato dalla mia Comunità di pren-dere contatto coi vescovi per l’aperturadi altre nostre Comunità in diversenazioni dove siamo esplicitamenteinvitati oppure dove noi ci proponiamo,spinti dal desiderio di renderci utilisecondo il nostro carisma».

Quale compito svolgono le sorellecontemplative a Porzùs?

«Un servizio di accoglienza dei grup-pi di pellegrini che si recano alSantuario della ‘Madonna del falcetto’,sempre più numerosi. Animano la litur-gia e offrono ascolto a quanti confidanole loro fatiche o cercano un sostegnospirituale attraverso la loro preghiera eil silenzio orante di quel luogo. Sonoaccompagnate con molta attenzione daalcuni sacerdoti, tra cui don VittorinoGhenda, rettore del Santuario, donBruno D’Andrea, parroco di Attimis,da alcuni missionari saveriani e da altrisacerdoti diocesani e religiosi. Vi è poiun bel gruppo di laici che appoggia lenostre sorelle con tanta premura e affet-to, e non fa mancare loro ciò di cuihanno bisogno. Sono come le mani e ipiedi della Provvidenza».

Na pobudi Teoloœke fakulteteUniverze v Ljubljani, zalo¡be

Dru¡ina in Radia Ognjiœ@e je bila v@etrtek, 8. marca, v Novi Gorici okroglamiza z naslovom »Odpustiti, da bi¡iveli«. Potekala je v ¡upnijski dvoranicerkve Kristusa Odreœenika in je spada-la v sklop œestih okroglih miz o spravina temo »Osvobodimo se bremen pre-teklosti, da bomo ¡iveli za prihodnost«.

Duhovnik Gaœper Rudolf, ki se jeneposredno sre@al s totalitarnim siste-mom, saj je bil kot bodo@i duhovniktudi v preiskovalnem zaporu, je spom-nil na nepokopane sonarodnjake.»Imamo nepokopane in neraz@iœ@enespomine. Imamo œe dolg do svojih raj-nih. Ne, ker jih ne bi znali pokopati,ampak ker smo jih zlasti v zadnjemodboju premaknili v svet ideologije.«

»Predpogoj sprave je spoznanjeresnice,« je dejal novinar in zgodovinarJo¡e Mo¡ina. »#loveœko in materialnopohabljenost, ki smo jo do¡iveli skomunizmom, je potrebno najprejspoznati in poimenovati v vsehrazse¡nostih. Predpogoj vsega, tudisprave, je védenje, œele potem lahkosledi ob¡alovanje, odpuœ@anje in priz-nanje,« je poudaril Mo¡ina. Dr. Bojan˘alec je povedal: »Namen sprave jeustvariti pogoje in okolje, v katerihbomo odstranili ovire, ki so posledicakrivice in ki blokirajo pozitivne odno-

se« in dodal, da »dva osrednja in temel-jna elementa sprave sta: preobrazbaudele¡enih v spravi in notranja motivi-ranost storilcev«.

Dr. Stane Granda, ki je spomnil natragedije in na dolgoletno prepovedgovorjenja o dogodkih, ki so se dogaja-li med in po drugi svetovni vojni, pa jepovedal, da ga povojno trpljenje posa-meznikov sili k temu, da se aktivnovklju@i v razpravo o teh vpraœanjih. »Les tem, ko bomo te stvari povedali inpojasnili, da so bili oboji ¡rtve tehpeklenskih na@rtov, potem se bo slo-venski narod o@istil in pomladil. Œeletakrat, ko bomo spoznali svojo tragedi-jo, bomo lahko zares za@eli ¡iveti vsamostojni Sloveniji, do takrat pa bomohendikepirani,« je poudaril Granda.

P. dr. Tadej Strehovec je kot pred-

stavnik mlajœe populacije spregovoril oodgovornosti, ki jo ima do dr¡ave kotdr¡avljan in kristjan. »Prepri@an sem,da je prihodnost dr¡ave, predvsem pakakovost bivanja v tej naœi dr¡avi odvi-sna od spoœtovanja in odpuœ@anja,« jepovedal p. Strehovec, ki je v nadalje-vanju govoril o gradnji simbolnih kra-jev sprave in odpuœ@anja v naœem naro-du. Mlada raziskovalka Ana MartinjakRatej, ki je diplomirala iz zgodovine inteologije, je svoj nastop naslonila naodpuœ@anje, ki ga je opisala politi@nateoreti@arka in filozofinja judovskegaizvora Hannah Arendt. Ta odpuœ@anjepojmuje kot pot iz za@aranega krogamaœ@evanja. Sre@anja v Novi Gorici seje udele¡il tudi dekan Aleœ Rupnik,poslanka SDS Patricija Œulin in ve@ kot230 obiskovalcev.

2 stran 15. marcaVERSKO ¡IVLJENJE

Benediktu XVI. so v soboto 10. marca predstavili Papeœki letopis za leto 2012,iz katerega je mogo@e povzeti nekaj novosti glede ¡ivljenja katoliœke Cerkve

po svetu. Med izstopajo@imi podatki je œtevilo katoli@anov, ki se vrti okoli enemilijarde in 196 milijonov, kar pomeni 1,3% ve@ kot preteklo leto. Glede nacelotno svetovno prebivalstvo, odstotek katoliœkih vernikov ostaja isti, in sicerokoli 17,5%. Œtevilo katoli@anov se je zmanjœalo v Ju¡ni Ameriki in predvsem vEvropi, kjer je z 24,05% padlo na 23,83%. Naraslo pa je v Afriki in Aziji, œe zla-sti v jugovzhodnem predelu celine.Naraslo je tudi œtevilo œkofov, in sicer s 5.065 na 5.104. Œestnajst novih œkofov jedobila Afrika, petnajst Amerika in dvanajst Azija. Medtem ko ima Evropa v pri-merjavi s preteklim letom enega œkofa manj, Oceanija pa tri manj.Nadaljuje se tudi naraœ@anje œtevila duhovnikov, ki se je za@elo ¡e leta 2000.Govorimo lahko o ve@ kot 412.000 duhovnikih, med katerimi je 277.009 œkofij-skih in 135.227 redovnih. V primerjavi s preteklim letom je 1.643 ve@ duhovni-kov. Njihovo œtevilo je naraslo predvsem v Aziji in Afriki, pa tudi Oceaniji inAmeriki. V Evropi pa je kar 905 duhovnikov manj.Naraœ@a sicer tudi œtevilo stalnih diakonov. Le-teh je 39.564. Prisotni so zlasti vSeverni Ameriki in Evropi.Œtevilo redovnih bratov je 54.665. Veliko manj jih je v Ju¡ni ter Severni Ameriki,ve@ v Aziji in Afriki, medtem ko v Evropi njihovo œtevilo ostaja bolj ali manjnespremenjeno.˘e nekaj @asa pa na sploœno upada œtevilo redovnic, in sicer v Evropi, Ameriki inOceaniji. V primerjavi s preteklim letom se je njihovo œtevilo zmanjœalo s729.371 na 721.935.V zadnjih petih letih je vse ve@ œtudentov filozofije in teologije v bogoslovjih,bodisi v œkofijskih ali redovnih. Njihovo œtevilo je ob@utno naraslo v Afriki, Azijiin Oceaniji, mo@no pa je upadlo v Evropi in nekoliko tudi v Ameriki.Leta 2011 je bilo ustanovljenih osem novih œkofijskih sede¡ev, en osebni in envojaœki ordinariat. Ena nadœkofija in osem œkofij je bilo povzdignjenih v metro-politske sede¡e; ena prelatura, en apostolski vikariat in ena apostolska prefekturapa so postale œkofije.

ÆTEVILO KATOLIÅANOV se vrti okoli ene milijarde in 196 milijonov

RAZISKAVA ameriækega inætituta

Po Papeækem letopisuza leto 2012 se Cerkev æiriv Afriki in Aziji

A COLLOQUIO CON P. ANTONELLO SCANO della Comunità Servi di Maria del Cuore di Gesù

V NOVI GORICI OKROGLA MIZA Z NASLOVOM »Odpustiti, da bi œiveli«

A servizio dei pellegriniche salgono a Porzûs

Predpogoj sprave je védenje o resnici

� Le suoregestiscono la Casadell’accoglienzanata dall’impegnodel compiantomonsignor VitoFerini

Procesija na Æri Lanki

P. Antonello Scano

dom

Skoraj polovica vseh preseljencevna svetu je kristjanov, nekaj ve@

kot @etrtina pa muslimanov, soizsledki raziskave ameriœkega inœti-tuta Pew Forum, ki so jih pred krat-kim objavili v Washingtonu. 49% alisto œest milijonov izmed skupnodvesto œtirinajstih milijonov migran-tov po svetu pripada krœ@anski veri.Muslimani s 27% ali œestdesetimimilijoni oseb predstavljajo drugonajve@jo skupino. Najviœjo stopnjopreseljevanja znotraj posamezneverske skupnosti pa po statisti@nihpodatkih sode@ bele¡ijo med judi.25% pripadnikov judovstva ne ¡ivive@ v de¡eli, kjer so bili rojeni. V Evropski zvezi bele¡ijo dvakratve@je œtevilo krœ@anskih priseljencev(26 milijonov) kot muslimanov (13milijonov), je œe pokazala ameriœkaraziskava. Prvo pribe¡aliœ@ekrœ@anskih migrantov z vsega svetapa so, ugotavljajo pri inœtitutu PewForum, œe vedno Zdru¡ene dr¡aveAmerike. Izmed 43 milijonov prisel-jencev v letu 2010 v ZDA jih okoli32 milijonov oz. 74% pripadakrœ@anski veri. Najve@ krœ@anskihpriseljencev v ZDA, tako zakonitihkot nezakonitih, bele¡ijo iz Mehike,kar dvanajst milijonov. Prvi ciljmuslimanskih migrantov pa je poraziskavi sode@ Savdska Arabija.

Veåina preseljencevpo svetu je kristjanov

� Evangelij po Janezu

Tisti cajt je Jezus rekuNikodemu:»Kakor je Mojzes povzdignuka@o v puœ@avi, takuo muora bitipovzdignjen Sin @lovieku, de bivsak, ki vierje, imeu v njemve@no ¡ivljenje. Buog je namre@ svet tako vzlju-bu, de je dau svojega edinoroje-nega Sina, de bi se nobedan,kduor vanj vierje, ne pogubiu,ampak bi imeu ve@no ¡ivljenje.Buog namre@ svojega Sina niepoœju na sviet, de bi sviet sodu,ampak de bi se sviet po njemrieœu.Kduor vanj vierje, se mu nesodi; kduor pa ne vierje, je ¡esojen, kier ne vierje v ime edino-rojenega Bo¡jega Sina.Sodba pa je v tem, de je parœlalu@ na sviet in so ljudje bolj lju-bili tamo kakor lu@, kier njihdiela so bla hudobna.Kduor namre@ diela húdo,sovra¡i lu@ in ne pride k lu@i, dese ne bi pokazala njega diela.Kduor pa diela po resnici, pridek lu@i, de se razkrije, de so njegadiela narejena v Bogu.«

3, 14-21

4. POSTNA NEDIEJALuå je paræla na sviet

� Paola Treppo

Page 3: DOM

tare (Arch. Capit. Duomo di Cividale,cartolare S. Pietro al Natisone, Atti1400-1700).

Altre licenze in succinto (D. Quaglia,Summarium, cit., pp. 112-115): 1678, 7maggio licenza di fabbricare una cap-pella nella chiesa parrocchiale di Capo-retto; 1686, 15 febbraio licenza di am-pliare la chiesa di S. Leonardo degliSchiavoni; 1688, 21 settembre licenzadi ampliare la chiesa di S. Pietro deglischiavoni; 1712, 10 maggio licenza difabbricare nella chiesa di S. Nicolò diMasarolis; 1726, 7 maggio licenza perla nuova chiesa della SS.ma Trinità diPletz /Bovec; 1739, 28 ottobre licenzadi demolire, ed altrove di rifabbricare lachiesa di S. Anna di Coritnizza / Korit-nica; 1752, 3 marzo licenza di nuovachiesa di S. Giovanni Nepomuceno inOsliezza / Nova Oselica (parrocchia incomune di Sovodenj, non lontana daCerkno / Slo, ndr).

Quindi per ogni lavoro di intrapren-dere in merito ai luoghi di culto si dove-vano ottenere i preventivi permessi delcapitolo di Cividale, della curia patriar-cale, dell’Autorità tutoria civile e giuri-sdizionale.

Onde garantire le comunicazionicommerciali, culturali e ispettive il Ca-pitolo cividalese usufruiva di stradecon base e di arrivo proprio dalla Cittàducale fino a Œkofja Loka (Lack) e allaCaniola Superiore. Paolo Santoninonel suo Itinerario in «Carintia, Stiria eCarniola» negli anni 1485-1487, indica

3stran15. marca 2012 ZGODOVINA - KULTURA

LE ORIGINI E LO SVILUPPO DELLE PREROGATIVE «QUASI EPISCOPALI» DEL CAPITOLO che amministrava un vasto territorio tra il Friuli e la Slovenia

Il Capitolo concedeva le licenze per costruire,ampliare e restaurare le chiese

Di seguito si propone alcune li-cenze «per fabbricare, am-pliare, restaurare, rinnovare,ornare e demolire chiese,

cappelle, altari e sepolture» che il Capi-tolo di Cividale concedeva alle cured’anima della sua vasta giurisdizioneche si estendeva su territori sloveni efriulani.

Nel 1477 il Capitolo permette di edi-ficare la chiesa di S. Andrea a Sucitti /Su¡id, nei pressi di Kobarid / Caporetto(G. Bini, Repertorium, Arch. Capit.Udine. Arch. Capit. di Cividale, Ere-zione di chiese, ff. 8, 9, ms. G. Vale, Iti-nerario di P. Santonino, cit., p. 176 n.1); 1495, 29 giugno mandato capitolaresub poena excomunicationis latae sen-tentiae di dover demolire in Sabreglia /Œebrelje una chiesa perché eretta senzalicenza del Capitolo; 1497, 15 aprile ilCapitolo dà licenza fundandi et facien-di una Ecclesiam hominibus de Tribilcontratae S. Viti de contrata Tulmini…(T. Venuti, Chiesette votive da S. Pie-tro al Natisone a Prepotto, Udine 1985.Acc, Erezione di chiese, cit, f. 12);1449, 8 giugno licenza capitolare perricostruire la chiesa di S. Pietro al Nati-sone: gli uomini della contrada dellagastaldia di Antro humiliter petieruntsibi concedendi licentiam fabricandi etcostruendi unam ecclesiam sive capel-lam ad honorem S. Barbarae, Petri etpauli Apostolorum, offerentes ipsa do-

Il santuario mariano di Ptujska Gora, nella Stiria slovena, menzionatoda Paolo Santonino nel suo Itinerario

Zgodovinarka dr. Miroslava Cen-ci@ je pred kratkim darovalauredniœtvu naœega @asopisa pi-

sma, ki jih je ¡upnik iz Laz Anton Cuf-folo (1889-1959), pisal duhovnikuZdravku Revnu (1921-2010), misijo-narju med slovenskimi emigranti vBelgiji. Reven je posve@al posebno po-zornost tudi œtevilnim emigrantom izBene@ije. Zanje je od l. 1951 do l. 1960izdajal ciklostilirani informativni bilten»Slovenski glas beneœkih Slovenju vBelgji« z vestmi iz Nediœkih in Terskihdolin, ki mu jih je poœiljal prav g. Cuf-folo. Poleg raznih vaœkih novic jela¡anski ¡upnik urejal rubriko »StricJakob piœe«.

V 75 pismih v slovenœ@ini (samo enoje v latinœ@ini), ki jih je napisal delnoro@no delno pa na pisalni stroj, je g.Cuffolo obveœ@al misijonarja o ver-skem, kul turnem in pol i t i@nempolo¡aju v Bene@iji: to se je dogajalo vmra@nih letih, ko so tajne organizacijenasprotovale slehernemu priznanju

slovenske manjœine v videmski pokra-jini in so zaradi tega delale zgago medljudstvom in œirile la¡i proti slovenskimduhovnikom in ljudem, ki so si prizade-vali za priznanje pravice slehernega@loveka do svoje kulture. Ker se je ¡up-nik bal, da bi katerega izmed njegovihspisov prestregli, so nekatera besedilanerazumljiva, opremljena z namigi inskritimi mislimi, ki si jih danes te¡korazlo¡imo, zlasti ko skuœamo dolo@itinekatere osebe, ki v njih nastopajo.

Prvo pismo nosi datum 17. marec1951, zadnje pa 19. avgust 1959, kar jemanj kot dva meseca pred Cuffolovosmrtjo (13. oktobra). Pisma obsegajotorej skoraj v celoti petdeseta leta prej-œnjega stoletja in nam nudijo obœirenvpogled v majhne in velike dogodke, kiso zna@ilno zaznamovali te¡ka povojnaleta v Bene@iji.

Ta leta so bila te¡ka zaradi mno¡i@ne-ga izseljevanja, zaradi mednarodnihnapetosti (Tr¡aœko vpraœanje), zaradivojaœkih slu¡nosti, masivne protislo-

venske kampanje, ki so jo gojile tajneorganizacije, in tako pogojevale politi-ko, zaradi tega se Bene@ija ni ekonom-sko razvijala in je bil njen teritorij po-stopoma potisnjen na rob…

G. Cuffolo je bil pozoren pri@evalecvseh dogodkov in je Revnu natan@noporo@al o dejstvih in vseh okoliœ@inah;njegovi zapisi predstavljajo danes dra-goceno dokumentacijo o tisti preteklo-sti, ki je ¡e preœla v zgodovino.

Cuffolova pisma je dr. Miri Cenci@,kateri se iskreno zahvaljujemo, kernam jih je zaupala, izro@il pokojnimons. Jo¡ko Kragelj, njemu pa jih jedal mons. Zdravko Reven.

V prihodnjih œtevilkah bomo na tejstrani objavljali ve@ino teh pisem v ce-loti ali vsaj delno.

Dragoceno priåevanjeo mraånih letih Beneåije

PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji

� Tarcisio Venuti

� J. B.

una via di comunicazione percorsa dadiversi visitatori patriarcali durante leloro ispezioni canoniche alle parroc-

chie delle regioni sottoposte al Patriar-cato aquileiese.

Nel settembre 1486, VII° Kalendas,Pietro Carlo vescovo di Caorle e visita-tore patriarcale intraprese la sua faticaispettiva. Detto prelato si trovava a Ci-vidale, dove probabilmente abitava la«domus abbatie S. Petri de Rosatio po-sita in Civitate Austrie iuxta ecclesiamS. Francisci» (Acp, vol. IX, f. 217 - G.Vale, Itinerario…, cit., p. 175 n.1). DaCividale si portò a S. Pietro al Natisonee sostò nella casa del vicario pre Cle-mente quondam Bernardo da Loch(Œkofja Loka), che venne nominato dalCapitolo di Cividale «ad beneplaci-tum» vicario di S. Pietro prope Natiso-ne in Sclavonibus il 17 marzo 1480; edil 18 settembre 1484, da Pietro vescovodi Bagnorea e governatore del Patriar-cato venne anche nominato anche pie-vano di S. Giorgio in Kötsch / Ho@e, neipressi di Maribor (T. Venuti, Storia ecaratteri delle chiesette votive slovene,

in «Sulle orme di Andrea da Loka», S.Pietro al Natisone (Ud), 1994, p. 97).

Pre Clemente fu preso come inter-prete, essendo ignari delle lingue slove-na e tedesca il vescovo visitatore ed isuoi compagni, per la visita pastoraleeffettuata negli anni 1485-87 nelle re-gioni sopra ricordate. Molta parte dellacultura slovena, specie l’archittettura ela pittura tardogotiche nelle chiese del-la vasta parrocchia di S. Pietro al Nati-sone, in codesto tempo, deve essere as-segnata alla promozionalità di questovicario intelligente e colto, amico e pro-tettore di artisti che per il suo interessa-mento e patrocinio abbellirono la Sla-via Friulana o Veneta (T. Venuti, Chie-sette votive…, cit., p. 14).

Emilijan Cevc, insigne storico del-l’arte slovena, sottolineò: «In effetti,nonostante il carattere montano del ter-ritorio, un forte legame culturale si in-staurò tra la Gorenjska, il Tolminese e ilCaporettano fino alla Slavia friulana oveneta, in modo da poter consideraretutta la fascia che va da Œkofja Loka fi-no alle Prealpi friulane, un territoriogeografico e culturale omogeneo, overisuonano accordi culturali dello stessotimbro. Anche nel campo delle arti fi-gurative le tendenze stilistiche che vioperarono hanno caratteristiche similio spesso pressocché uguali, e forti sonoi palpiti delle influenze artistiche.

Non ci sorprende, quindi, se nel tardoXIV secolo e agli inizi del XV incon-triamo proprio nel territorio di ŒkofjaLoka un gruppo molto folto di affreschidi foggia italiana settentrionale e friula-na, e se nel XV e XVI secolo troviamoarchitetti formati nella Gorenjska, cheoperarono non solo all’estremo occi-dente del territorio etnico sloveno, maanche nella pianura friulana.

(2 - continua)

� Per garantire le comunicazioniispettive il Capitolo cividalese usufruivadi strade che dalla Città Ducalearrivavano fino a Œkofja Loka

� Pisma nam nudijo obœiren vpogledv majhne in velike dogodke, ki sozna@ilno zaznamovali te¡ka povojna leta

dom

Laze, 17. 3. 1951Pre@astiti in dragi Gospod,z veliko hvale¡nostjo sem prejel vaœo poœiljko iz dne 11. 3. 1951, zlasti tri œtevilke»Slovenskega glasa«. Prav lepa zamisel! Vzel sem na znanje vse, kar ste mi pisaliv vaœem lepem pismu in prav gotovo vam bom poslal pred 20. 5. vse bolj va¡nenovice iz lepe Nediœke doline in vmes tudi kako lepo beneœko ljudsko pesmico izmoje zbirke. Zainteresirati moramo naœe izseljence za doma@e kraje in zato tudipisati @imbolj mogo@e v tukajœnjem nare@ju in o doma@ih zadevah. al, da neznajo @itati slovensko, ker se niso nikoli u@ili in ker to jim je bilo zabranjeno podfaœizmom in po faœizmu. Se bodo privadili. Tudi veselja do @itanja imajo premalo.Vzgajeni so bili v œolah v sovinisti@nem duhu in v sovraœtvu do vsega, kar nitaljansko. Zlasti so nahujskani proti sosedom oziroma Jugoslov[anom], zato semora ravnati z njimi previdno. V Nediœki dolini sem ostal samo œe jaz; se jim œe niposre@ilo izruvati, dosedaj, stare slovenske korenine. Vsi ostali ¡upniki so lezagrizeni sovra¡niki naœega jezika in naœih tradicij. Tudi ti nekrœ@ansko in protiduhu kat[oliœke] Cerkve hujskajo ljudi proti vsemu, kar je slovenskega; tudi v njihustih Slovenec = komunist! anjejo malo uspehov, ampak no@ejo odjenjati, ker sozato… lepo pla@ani.»Matajur«1 izdaja Fronta2 in zato je @imbolj mogo@e sabotiran in preganjan. #ebi smeli in mogli ga izdajati mi, bi gotovo priœel v vsako naœo hiœo. Versko ne boœkodoval izseljencem, ker je previden glede verskih zadev in no@e se izdati; urejenpa je zelo slabo, ker v nare@jih piœejo le navadni delavci. Mi duhov[niki] se nezanimamo zanj, ker ni naœ.V kratkem bo izdan prav lep molitvenik za beneœke Slovence,3 ki naj bi bil oporokain spomin naœega 88-letnega prof. Trinkota. #e mi bo mogo@e, vam bom poslalnekoliko izvodov za naœe ljudi. Pred faœizmom smo rabili le samo slovenskemolitvenike. Ker te dni nimam @asa, vam bom pozneje kaj ve@ pisal, da boste boljepoznali naœe kulturno zaostale ljudi in tako œe bolj uspeœno delovali zanje.

[brez podpisa]

Nel 1486 il visitatorepatriarcale PietroCarlo, vescovodi Caorle, intrapreseun lungo itinerarioin «Carintia, Stiriae Carniola» conil vicario di S. Pietro«in Sclavonibus»,Clemente Naistot

1. Prva œtevilka œtirinajstdnevnika »Matajur« je izœla 3. 10. 1950.2. Gre za Demokratsko fronto Slovencev / Fronte democratico degli Sloveni, levi@arskokulturno in politi@no gibanje, ki je bilo ustanovljeno 1. maja 1949 v #edadu.3. Molitvenik je bil izdan prav leta 1951 v Gorici z naslovom »Naœe molitve – Molitvenik zabeneœke Slovence«. Vsebuje tudi Trinkovo oporoko. Knjigo je v glavnem uredil g. Cuffolo.

Zainteresirati moramo izseljence za domaåe kraje

G. Anton Cuffolo

Page 4: DOM

Druga pove@ana izdaja Gujonove-ga molitvenika Doma@e molit-ve, ki ga je izdalo zdru¡enje E.Blankin iz #edada in ki so ga

predstavili 3. mar@a v Landarju, predstavljazadnjo rinko dolge kietne, dolge verige ka-tekizmu in molitveniku, ki so bli razœirjeniv Bene@iji in se jih da œele dobiti v cierkvahin po hiœah.

Brez œuole v slovenskem jeziku in podpritiskam italijanskega nacionalizma, ki jena vse vi¡e skuœu izbrisat tele »barbarski«jezik z italijanskih tleh, se je vseglihdoma@i jezik ohranu in obogatiu tudi s po-mo@jo molitveniku, ki so jih slovenski du-hovniki œerili in prenaœal' priet iz Ljubljanein Celovca, potle iz Gorice in Tarsta. Œe po-sebe so se otroc hitro in lepuo u@ili brat poslovensko na katekizmih za Slovence vi-denske nadœkofije, ki so jih za@eli tiskat vdrugi polovici 19. stuolietja. Se prave, de jecierku postala paralelna œuola, v kateri sootroc utardili poznanje doma@ega jezika inse obenem zaviedal' svoje identitete, med-tem ko so hitro pozabili, kar so se nau@ili vklopeh italijanske œuole, ki nie imiela no-bedne povezave z doma@o kulturo, jezi-kam in ambientam.

Parvi katekizem za Slovence videnskenadœkofije je biu tiskan v Gorici lieta 1851in ga je urediu g. Jo¡ef Podreka iz Poduta-ne. Katekizem bi muoru bit nucan tudi vitalijanskih œuolah, pa nie imeu cerkvenegadovoljenja, kier je imeu po mnenju cenzor-ju nekatere pomanjkljivosti in nie biu pisanv doma@i slovenœ@ini. Parvi uradni kateki-zem za Beneœke Slovence je nosu naslovKatekizem ali kerœ@anski katoliœki naukpovzet posebno iz nauka gosp. Mihela Ca-sati mondoviœkega œkofa za Slovence vi-demske nadœkofije na Beneœkem (Gorica -

»DOMA#E MOLITVE« so zadnji @len duge kietne katekizmu in bukvi za beneœke viernike

MINISTRICA ZA SLOVENCE PO SVETU LJUDMILA NOVAK se je na Radiu Ognjiœ@e pogovarjala tudi o polo¡aju rojakov v sosednjih dr¡avah

� Giorgio Banchig

Viden 1869) in je imeu imprimatur viden-skega nadœkofa Andreja Casasole, doma izBuje. Zanj sta œe posebe skarbiela œpietar-ski famoœtar g. Miha Mu@i@, doma iz Ar-be@a, in piesnik g. Petar Podreka, doma izŒpietra. Tele katekizem je biu ponatisnjenlieta 1903 v Vidnu (Tipografia pontificiadel Patronato) in lieta 1911, zmieram v istividenski tiskarni.

Novi (in zadnji) katekizem z naslovamKatoliœki katekizem so slovenski duhovni-ki izdali lieta 1928 v Gorici (Katoliœka ti-skarna). Dobiu je imprimatur priet viden-skega generalnega vikarja Luigia Quar-gnassija in mons. Ivana Trinka, potle œe go-

Na Radiju Ognjiœ@e so 5. marca napogovor povabili ministrico brezlistnice, vodjo Urada Vlade Repu-

blike Slovenije za Slovence v zamejstvu inpo svetu, Ljudmilo Novak. Vpraœali so jo opolo¡aju rojakov v sosednjih dr¡avah, ovlogi organizacij civilne dru¡be, ki pripra-vljajo programe za Slovence po svetu, ka-ko namerava izboljœati klimo glede izse-ljencev v Sloveniji in o pomenu medijev.

Ob sre@anjih s slovenskimi skupnostmiv sosednjih dr¡avah je videla, da te velikodelajo na kulturnem, œportnem in gospo-darskem podro@ju in imajo te¡ave pri po-vezovanju z mati@no dr¡avo ter pri tempri@akujejo pomo@ Urada. O tem se je oz.se bo sestala tudi z drugimi ministri (za zu-nanje zadeve, za notranje zadeve, za œol-stvo ...). Po njenem mnenju v Slovenijipremalo vedo o pestrem in uspeœnem

V Sloveniji premalo vedo o Slovencih v zamejstvu

¡ivljenju za mejo in tudi, kje so mo¡nostimedsebojnega sodelovanja ter to tudi pre-malo izkoristimo. Tak primer je gospo-darsko podro@je.

Ministrica je dobila tudi ¡e veliko vabilslovenskih skupnosti iz sveta, rada bi seodzvala na vsa, a ne bo @asa in tudivar@evati morajo. Izbrala bo pomembnedogodke, obletnice ... Nekatere prireditvein sre@anja bodo obiskali tudi dr¡avni se-kretar in strokovni sodelavci urada. Pri na-vezovanju stikov bo uporabljala tudi raz-li@ne elektronske mo¡nosti.

Veliko vlogo pri ohranjanju slovenstvav svetu imajo slovenska Cerkev in duhov-niki. Zato se bo zagotovo sre@ala s œko-fom, ki je pri Slovenski œkofovski konfe-renci odgovoren za pastoralo rojakov, dr.Œtumpfom.

Sre@ala pa se je ¡e s predstavniki orga-

nizacij civilne dru¡be, ki pripravljajo pro-grame za Slovence po svetu. Govorili so otem, kje lahko sodelujejo in kako bodo iz-vedli letoœnje projekte, œe posebej v junijuin juliju, ko je v Sloveniji najve@ rojakov.Njenemu predhodniku razli@ne prireditveniso bile najbolj vœe@ in je zato lani pripra-vil skupno, enotno prireditev Dobrodoœlidoma, ki je naletela na meœane ob@utke. Po

Slovenski jezik se je ohranus pomo@jo molitvenikuS

crive l'agenzia Ansa: «Sostenuto da un gruppo ad hoc su Facebook(1.477 di “mi piace”), recitato dal palco di Sanremo da Benigni, l'innodi Mameli sta per entrare in classe. In maniera obbligatoria. Rendere

l'Inno di Mameli obbligatorio a scuola è una delle novità previste (assieme al-l'istituzione di una Giornata dell'Unità nazionale, della Costituzione, dell'innoe della bandiera) da un provvedimento messo a punto in commissione Cultu-ra alla Camera. “L'obiettivo – spiega la relatrice Paola Frassinetti (Pdl) – è farimparare le parole e il senso dell'Inno, che ha numerosi riferimenti storici”».

Ovviamente non tutti sono d'accordo; in primis la Lega che, con Zaia, pre-ferirebbe «La canzone del Piave» e, se ci si mette vicino anche le giornate del-l'Unità nazionale e della Bandiera, vede letteralmente i sorci verdi. Non i Sud-tirolesi, che con la Südtiroler Volkspartei (Svp) chiederanno l'immediataesenzione per le loro scuole, così pure i Sardisti dell'Unione sarda, che dico-no di avere già il proprio inno: «Procurad'e moderare Barones, sa tirannia».

Ma tutta l'opinione pubblica italiana si chiede se il governo non avesse nul-l'altro da fare in tempi in cui costringe i cittadini a stringere la cinghia. Se nediscuteva già da un po' a livello parlamentare ed ora i «tecnici» potrebbero co-stringere scolari e studenti di ogni ordine e grado a studiarne l'inno a memoria

e forse cantarlo, in piedi, all'appello mat-tutino con orgoglio?

Certo, dal punto di vista psicopedago-gico, appare un percorso piuttosto discu-tibile per creare «identità nazionale» e,comunque, l'obbligatorietà mette in crisitutti coloro che in Italia sanno distingueretra nazionalismo, cittadinanza e naziona-lità. Se appare difficile comprendere laLega, che si inventa una nazionalità tuttasua, non lo è affatto per coloro che, in re-altà, alla «nazione» (da non confonderaassolutamente con Stato) italiana non ap-

partengono, pur essendo a pieno titolo cittadini italiani.Una prima lezione che dovrebbe essere impartita agli italiani sarebbe quel-

la sui primi articoli della Costituzione, spiegando bene che esiste una diffe-renza sostanziale tra nazionalità e cittadinanza. Lo si evince dall'art. 3 e dal-l'art. 6. Se cultura e lingua caratterizzano una comunità etnica (nazione), e sein uno Stato vi sono diverse comunità etniche, appare come pura violenza vo-ler metterle tutte in un unico «stampo», che, tra l'altro, è quello del più forte.

Onestamente, io con il testo del Mameli mi posso anche confrontare; nellala bandiera italiana, finché mi si presenta come il simbolo dello Stato cui ap-partengo, mi identifico, così come con la Costituzione, sebbene sia lontanadall'attuazione. Però, devo ricordare che lo Stato cui appartengo ha chiara-mente sancito nella sua carta fondante i miei diritti di appartenente ad una mi-noranza linguistica (nazionale), ma me ne ha violentemente privato. Ciò nontoglie che mi comporti onestamente da «cittadino», ma non per questo rinun-cio a lottare per la mia lingua, la mia cultura, le mie tradizioni, per la mia iden-tità etnolinguistica, che ovviamente differisce da quella italiana tout court.

Occorre ben altro che l'inno di Mameli portato a memoria e lo studio del Ri-sorgimento per creare il Cittadino con la «C» maiuscola, capace di un verosentimento di appartenenza e di identità. Chiediamolo ai nostri concittadiniall'estero, quanto abbiano provato vergogna, negli ultimi tempi, per essereidentificati italiani. Il presidente Monti cerca un recupero, ma tutto il marciodei quadri di potere, di politici, di mafie e di cittadini profittatori che la crona-ca quotidiana ci spiattella, non alimenta di certo la debole piantina dell'orgo-glio di cittadino di questa strana «patria» allo sbando.

Un inno e una bandieranon fanno il buon cittadino

� Cierku je bilaparalelna œuola,v kateri so mladispoznali tudi svojoidentiteto

� Premalo poznajo tudi mo¡nostimedsebojnega sodelovanja in gane izkoriœ@ajo na gospodarskem podro@ju

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

njenih besedah so se v dosedanjih pogovo-rih strinjali, da bi vsaka organizacija pri-pravila svojo prireditev in bi se tako poka-zala raznolikost. Sama se ne bo vtikala vnotranje delovanje organizacij.

Vpraœali so jo tudi, kako namerava od-straniti predsodke o izseljencih, ki veljajov Sloveniji, ti nekako niso najbolj za¡eleni,ni pozitivne klime glede njih. Pravi, da

4 stran 15. marca 2012POGLOBIMO IN PREMISLIMO

riœkega nadœkofa mons. Fran@iœka BogiaSedeja. Uredila ga je komisija slovenskihduhovniku, ki jo je vodu g. Anton Cuffoloiz Laz in so jo sestavljali g. Jo¡ef Goren-szach iz Podutane, g. Petar Qualizza iz Bar-nasa in g. Anton Cosmacini iz Landarja.Kàr so doma@i duhovniki lieta 1933 prosiliza ponatis telega katekizma in je novicaparœla do italijanskih oblasti, se je unelamo@na pruotislovenska kampanja in je par-œluo do prepuovedi slovenskega jezika vcierkvah Bene@ije s strani Mussolinija sa-mega. Doma@i duhovniki so skrili katekiz-me, ki so jih nazaj parnesli na dan, kàr je pa-du faœizem.

Druge bukva, ki so jih slovenski viernikiv Bene@iji poznali in brali, so bli molitveni-ki. Kot katekizmi so se tudi teli pokazali vBene@iji œe posebe v drugi polovici 19.stuolietja in so parhajali iz Ljubljane in Ce-lovœke Mohorjeve dru¡be. Naj omenimosamuo nekatere: Œmarnice naœe visoke ne-beœke Kraljice nemade¡ene Marije Device(Ljubljana 1861), Jezus, moje ¡elje (Lju-bljana 1873), Priprava na smrt (Celovec1900), Sveta dru¡ina (Celovec 1906), Sve-ta maœa (Celovec 1909). Posebno zanimivje molitvenik Nebeœki klju@, ki je biu izdanv Ljubljani lieta 1913 in ga je napisu doktorteologije Gregorij Pe@jak. Posebnost je vtem, de ima molitvenik dodatek z naslo-vam Molitve v Videmski nadœkofiji - Priblagoslovu s presv. Reœnjim Telesom.Drug podoban dodatek, ki pa se na vie, kjein kadà je biu tiskan, glih takuo vsebuje pie-smi, ki so jih pieli v Bene@iji, se prave Tedan je vsega veselja, Jezus je od smartivstal, Maœnik po¡egna beli kruh, Na kolenadol padimo, Usmiljen moj Jesus in œe od-pev pri pobo¡nosti Jezusovega srca. Najomenimo œe dva molitvenika Molimo -Molitve in svete pesmice (Gorica 1931) inZ Bogom - Molitvenik (Gorica 1970).

Parvi molitvenik namienjen izklju@noslovenskim viernikam videnske nadœkofijeje biu Naœe molitve - Molitvenik za beneœ-ke Slovence, ki je biu izdan in tiskan v Go-rici lieta 1951. Poznan je kot Trinkov mo-litvenik (na za@etku ima Trinkovo oporo-ko, ali testament), ki pa ga je urediu g. An-ton Cuffolo iz Laz. Tiskan je biu tud vskrajœani izdaji z velikimi @arkami za stareljudi.

ob¡aluje, da na te ljudi gledajo kot na ne-koga nebodigatreba. Skuœala bo pokazati,katere so prednosti, ki jih imamo vsi sku-paj, @e sodelujemo. »Ljudje so odœli posvetu iz razli@nih razlogov in so si pridobi-li œtevilne izkuœnje. Treba jih je povabiti injim omogo@iti, da to znanje poka¡ejo. Toso neke vrste ambasadorji Slovenije, kiimajo druga@en odnos do domovine kottujci, ki pridejo v Slovenijo. Za@utiti semorajo potrebni, za¡eleni in dobrodoœli vtujini,« je œe dejala ministrica LjudmilaNovak.

Govorili so tudi o tem, da bi Slovenci vzamejstvu in po svetu dobili svoja pred-stavnika v dr¡avnem zboru. Kot je pove-dala, se ob tem pojavlja nekaj tehni@nihte¡av. Za konec smo se ustavili ob medijih,ki so pomembni za ohranjanje stika z do-movino in ohranjanje ¡ivega stika z jezi-kom. Poskrbela bo, da bo spletna stran nje-nega urada bolj zanimiva, interaktivna ina¡urna.

dom

Ljudmila Novak na proslavi za 50 let centra »Bratuœ« v Gorici

Parvi katekizemza Slovencevidenskenadœkofije je biutiskan lieta 1851.Urediu ga je g. Jo¡ef Podrekaiz Podutane

� Matjaœ Merljakradio.ognjiæåe.si

Page 5: DOM

5stran15. marca 2012 IZ NAŒIH DOLIN

Bene@ani imajo liep spomin in so ze-lo hvale¡ni mons. Paskvalu Gujonuza vse, kar je v svojim dugim ¡ivlje-nu nardiu za nje na duhovnim, kul-

turnim in socialnim puoju. Tuole se je poka-zalo v saboto 3. mar@a popudan v Landarju,kjer je dugolietni matajurski famoœtar pod-kopan ¡e 10 liet, saj je zapustu tele sviet 25.febrarja 2002, kàr je biu star skor 93 liet.

Program je parpravlo kulturno zdru¡enjeBlankin v sodelovanju z Inœtitutam za slo-vensko kulturo. Narpriet so polo¡li puœji ro¡in zmolili na Gujonovim grobu na britofu.Bli so tudi predstavniki oblasti: œindiki izPodbuniesca, Piergiorgio Domenis, iz #eda-da, Stefano Balloch, in iz Podutane, Giusep-pe Sibau, ki je tudi za@asni administrator gor-ske skupnosti Ter, Nedi¡a in Brda. Biu je tu-di dreœki vi@eœindik Michele Coren. Iz Slove-nije so parœli tolminski prefekt, Zdravko Li-kar, podpredsednik Svetovnega slovenskegakongresa, Toma¡ Pavœi@, in Silvester Gabe-rœ@ek iz slovenskega ministerstva za kulturo.Za slovensko skupnost v Italiji sta bla, meddrugimi, predsednik Sveta slovenskih orga-nizacij, Drago Œtoka, in predsednica Inœtitutaza slovensko kulturo, Bruna Dorbolò. O@enas je zapieu pevski zbor Re@an, ki ga vodiStefania Rucli.

Zbor z Lies je ob spremljavi Davida To-masetiga na orglah pieu tudi maœo, ki jo je poslovensko v farni cierkvi molu direktor Do-

V LANDARJU OB 10-LETNICI SMARTI Bene@ani pokazali, de imajo liep spomin in so hvale¡ni »zadnjemu #edermacu«

ma, mons. Marino Qualizza. »Zbrali smo sev spomin velikega mo¡a, modrega in bistre-ga, ki se nie nikoli odpoviedu svoji vesti in ti-stemu, kar mu je sarce pravlo,« je jau naza@etku pridge. »Svoboda, je bla zaries za-na@ilnost, karakteristika mons. Gujona in setroœtan, de bo nimar zna@ilnost tudi za vsenas. Svoboda œe pred Buogam. Ne, de bomopruoti Bogu ampa, de uœafamo prù par Bo-gu tisto svobodo, tisto frajnost, kakor pravi-mo po doma@e, ki jo gledamo in ¡elimo in

� Ezio Gosgnach

� Miran Miheliå

»Doma@e molitve« zadnji rink v kietni vierskih bukvi

Tudi predstaviteu druge pove@aneizdajo molitvenika Doma@e mo-litve, ki ga je biu parpravu lieta

1989 mons. Paskval Gujon, je bla liepaparlo¡nost, de bi obudili spomine nanepozabnega zadnjega #edermaca.Predstaviteu je bla v saboto 3. mar@a vfarni dvorani v Landarju.

Predsednik zdru¡enju Blankin, GGiioorr--ggiioo BBaanncchhiigg, je poviedu, de so seodlo@ili za novo izdajo molitvenika, debi parpomali obvarvati in tudi speto¡ivieti doma@e vierske navade, ki sovelik part kulture Bene@anu in zatuovelika bogatija za vierne in nevierneljudi. V novi pove@ani izdaji so dodalinekatere pobo¡ne piesmi in Deveticobo¡i@no po besedilu, ki ga je lieta 1966napisu podutanski famoœtar mons. An-gelo Cracina, soœolec in velik parjateljmons. Gujona. Bukvaca, ki so jih ¡e ar-zpartili po nekaterih farih, so doma@iljudje zelo dobro sparjeli.

»Doma@e molitve so zadnji rink vdugi kietni vierskih bukvi med sloven-ci v videnski provinci. Naj omenimoKatoliœki katekizem za Slovence vi-denske nadœkofije, molitvenike in tudiizdaje Mohorjeve dru¡be iz Celovca. Stelimi bukvami so naœi duhovniki po-

tarjevali viero in tudi œerili med ljudmitiskano slovensko besiedo,« je jau Ban-chig (njega predstaviteu lahko prebere-te na 4. strani).

»Hvale¡ni muoremo biti naœim du-hovnikam, de je doma@a slovenska kul-tura parœla do donaœnjih dni – je partar-diu podbunieœki œindik, PPiieerrggiioorrggiiooDDoommeenniiss –. Kar mi je narbuj ostalo odmons. Gujona, je u@ilo, de na smiemopustiti, de nas bojo odzuna komandie-rali in ratamo hlapci drugih kultur.« Popodbunieœkim parvim mo¡u, Bene@ijav zadnjih lietak pre¡ivlja narbuj @arnecajte, »zatuo ki vsak ¡ivi dan po dnemin nobedan na gleda naprej. Prihodnostpa muoremo zidati na kulturi. Kajœanpolitik pravi, de kultura na daje za jesti.Jest pa pravim, kakor mons. Gujon, dekultura daje dostojanstvo in muo@ za¡ivljenje. Kar je buj pomembno, kakorimieti pun ¡elodac.«

MMoonnss.. MMaarriinnoo QQuuaalliizzzzaa je pozvaulokalne politike, »naj z ljubeznijo diela-jo za dobro naœe de¡ele, de bi o¡iviela.Kakor je pred lieti poviedu g. EmilCencig, po naœih vaseh je mier, a mar-tvaœki mier, saj se na @uje otruok vekat,pisou lajat, kakuoœ kokodekat in ma@kmijaulit.« Direktor Doma je pohvalu

Mons. Gujon se nie nikoli odpoviedusvoji viesti in svojemu velikemu sarcu

novo izdajo molitvenika in tudi njeganaslou. »Molitve – je jau – so doma@e,zatuo ki nieso samuo za nuc v cierkvi aza vsakdanje ¡ivljenje. Kardinal Kasperje ankrat napisu, de moliti je znati lepuoguoriti. Cierku je skupnost ljudi, ki zna-jo moliti in kupe ¡ivieti. In tisti, ki znajokupe ¡ivieti, so svobodni ljudje.«

Predsednik Sveta slovenskih organi-zacij, DDrraaggoo ŒŒttookkaa, je poviedu, de »mo-druost je bla zna@ilnost mons. Gujona.«Spuomnu se je, de se je parvi krat z njimsre@u lieta 1953. Na obisk je œu h njemus svojim famoœtram in so jih v Gore-njem Barnasu ljudje obkolili in poklica-li karabinierje @eœ, de so komunisti in

Na Gujonovem grobu so zmolili in poloœli roœe. Mons. Qualizza je v cierkvi darovau sv. maæo

Marino Qualizza, Giorgio Banchig in Piergiorgio Domenis

Vsem, ki so se zbrali ob spominjan-ju 10. obletnice smrti msgr. Pa-

skvala Gujona, se iz srca zahvaljujemza to, kar so prispevali, da smodo¡iveli izjemno do¡iveto spomin-janje na tega velikana vere in upanja.Najprej na pokopaliœ@u in pri sv. ma-œi. Posebej hvala odli@nemu pevske-mu zboru. Seveda dragemu naœemug. msgr. Marinu Qualizzi, ki je v cer-kvi spominjanje spremenil v misijo-narski slog najbolj preprosto razum-ljivega, @ustveno do¡ivetega, sodob-nega pristopa do @loveka, o kateremje govora in tistega, ki sodeluje s pa-zljivim posluœanjem in solznimio@mi. Prav tako tudi vsem drugim, kiso dali te¡o njegovim besedam inobredu, @e drugega ne, s svojo prisot-nostjo, saj niso kdorkoli v javnem¡ivljenju Bene@ije in zato tudi sloven-ske duhovne in sploœne kulture. Hva-la vsem tistim, ki sicer mislijo, da nisoverni in se udele¡ujejo slovenskihcerkvenih obredov zaradi podpore to-vrstni kulturi.

Hvala tudi za kulturni del v ¡upnij-ski ve@namenski dvorani tistim, ki sos svojimi spomini na g. Paskvala Gu-jona, dopolnili film o njem. Lepo jihprosim, da s tem poglabljanjem œe na-daljujejo, saj je (pokojni si ne smemdovoliti napisati, ker ¡ivi med nami)msgr. Pasqual Gujon œe velika skriv-nost prakti@nega kristjana - @loveœke-ga duha in ¡lahtne slovensko-beneœkeduœe.

Tudi vsem, ki so se ga na kratko injedrnato (to je zelo pomembno)spomnili kot Kristjana neumornegaduha in neumrljive duœe, ker je njego-va neumrljiva vera v Jezusa Kristusatisti neusahljivi vir, iz katerega je@rpal vero in pogum za razvoj priohranjanju slovenske duœe, skozi ka-tero je lahko ¡ivel svoje krœ@anstvo insploh najboljœi odnos do ljudi. Vsi, kiimamo pri tem te¡ave, se lahko zane-semo vsaj na to, da je bila njegova potprava in svetniœko odkritosr@na, po-gumna in poœtena.

Velikan verein upanja

� Parporo@evauje Bene@anam,naj so ponosnina svojoidentitetoin zviesti svojimali domovini

� Zdru¡enje »Blankin« jih je ponatisnilo,kier so bogatija za vierne in nevierne

dom

sovra¡niki. V Matajurju jim je mons.Gujon poviedu, de so bli slovenski du-hovniki nimar dele¡ni tajœnih napadu.»Hvala Bogu – je zaklju@u Œtoka – vsetuole je mimo.«

Na@elnik Upravne enote Tolmin,ZZddrraavvkkoo LLiikkaarr, je poviedu, de sta se zmons. Gujonam imela rada in je bluo le-puo se pogovarjati z njim: »V spominuga bom imeu, dokjer bom ¡iu!«

Podpredsednik Slovenskega svetov-nega kongresa, TToommaa¡¡ PPaavvœœii@@, je jau:»Ganjen sam od donaœnjega spomina.Mons. Gujon se je zaslu¡u tuole. Saj je,kar je donaœnji dan v Bene@iji, sad nje-govega diela. Biu je prakti@an in skro-

man @lovek. Pravi velikan! Siguransam, de Bene@ija puojde naprej. Opuo-ro imata tudi v Sloveniji, kjer imata pu-no parjatelju.«

SSiillvveesstteerr GGaabbeerrœœ@@eekk iz slovenskegaministerstva za kulturo je zaklju@u, demu nie vi@ strah za prihodnost Bene@ije.»Slovenci imata dvojezi@no œuolo inmo@nuo kulturno ¡ivljenje po zaslugiljudi, kakor je biu mons. Gujon. A hva-le¡ni muormo biti tudi nekaterim za-slu¡nim furlanskim kulturnikam, ki sostopili na vaœo stran.«

Predstaviteu so zaparli s projekcijodokumentarnega filma o mons. Gujonu,ki ga je lieta 2009 izdala zadruga MMoossttin ga je natuo dopunu slovenski pro-gram Rai.

smo jo ohranili do donas.«Mons. Qualizza je œe poviedu, de nam je

mons. Gujon v svojim u@enju nimar parpo-ro@evau Bene@anam, naj so ponosni na svo-jo identiteto in zviesti teli svoji majhani do-movini. De bi se mu oddou¡ili, »gledimo ho-diti po poti svobode, ponosa in tistega dosto-janstva, ki ga tarkaj potrebujemo.«

Na koncu se je direktor Doma navezu naparvo berilo, na zgodbo Abrahama, ki je biuvabljen, naj Bogu daruje svojega edinega si-

na, a Vsemogo@ni nie pustu, de ga ubije, sajje Buog ¡ivljenja. »Telega Boga bomo moli-li dan po dnevu, – je zaklju@u mons. Qualiz-za – de ohrani naœo Bene@ijo in naœe te mla-de, ki so buj œibki, in imajo potriebo hoditi posvietu. #e puojdemo naprej po teli poti, bonad naœimi dolinami œe sijalo sonce svobode,sonce ¡ivljenja, sonce ljubezni in veselja.«

V Matajurju, kjer je biu famoœtar vi@ ku 60liet, so za mons. Gujona molili par maœi v ne-diejo 26. febrarja.

Page 6: DOM
Page 7: DOM

7stran15. marca 2012 IZ NAŒIH DOLIN

Tutti la cercano, tutti la vogliono,tutti la spiegano, tutti avanzano leproprie ragioni. Cos'è? La zonafranca, naturalmente. Un'idea

avanzata all'incontro tra amministratori delversante italiano e di quello sloveno a Tol-min e poi lanciata nel discorso, a nome del-le organizzazioni slovene della provinciadi Udine, al tradizionale incontro culturaledi inizio anno, ha innescato un ampio di-battito sulla possibilità di offrire delle age-volazioni di carattere economico e fiscale aun'area fortemente penalizzata demografi-camente, socialmente ed economicamentedalla presenza di un confine difficile. Laproposta è arrivata dal vicesindaco diDrenchia, Michele Coren.

PPeerrcchhéé??«Da tempo sentivo e leggevo di Tarvisio

che chiedeva una zona franca per compen-sare una situazione difficile. Si parlava diuna realtà drammatica e sembrava che so-lo quell'area fosse in sofferenza. E noi? Sec'è qualcuno che ha davvero patito a causadel “prekleti konfin” sono le valli del Nati-sone, quelle del Torre e Resia. Mi è sem-brato giusto porre la questione. Se la zonafranca si costituirà, essa dovrà interessarel'intera area confinaria della provincia diUdine con la Slovenia».

MMaa llaa RReeggiioonnee èè aannddaattaa oollttrree……«Sì, l'assessore regionale alle Finanze,

Sandra Savino, ha invitato i rappresentantidei Comuni di Tarvisio, Cividale del Friu-li, Trieste, Gorizia e Monfalcone, prospet-tando la possibilità di istituire, nel rispettodelle regole comunitarie, delle "Zone fran-che urbane" di dimensione minima presta-bilita, dove possono essere previsti vantag-gi fiscali per la creazione di piccole e microimprese».

EE ssoonnoo ppiioovvuuttee llee ppoolleemmiicchhee……«Giustamente, il sindaco di Pulfero ha

� Coren: l’articolo 21 prevede incentiviper lo sviluppo del territorio dove vivonogli sloveni; chiediamo più finanziamenti

La zona franca per noi c’è già, bastasfruttare al meglio la legge di tutela

INTERVISTA CON IL VICESINDACO DI DRENCHIA che ha lanciato l’idea delle compensazioni alla fascia confinaria

SLOVENSKE ORGANIZACIJE so sre@ale komisarja Sibaua

� Ezio Gosgnach

Parpravljeni na sodelovanje

Pred kratkim je za@asni upraviteljgorske skupnosti Ter, Nedi¡a inBrda, Giuseppe Sibau, na sede¡u v

Œpietru sparjeu predstavnike slovenskemanjœine. V delegaciji sta bla predsednikaza vidensko provinco Sveta slovenskih or-ganizacij-SSO in Slovenske kulturno go-spodarske zveze-SKGZ, Giorgio Banchigin Luigia Negro, ter predsednica Inœtitutaza slovensko kulturo, Bruna Dorbolò. Pri-soten je biu tudi dreœki pod¡upan, MicheleCoren, ki ga je Sibau poklicu v za@asnovodstvo Gorske skupnosti, de bi skarbeuza vpraœanja slovenske manjœne.

Sre@anje je bluo v spros@enim in parja-teljskim duhu. Predstavniki Slovencu sopovdarili, da sta SSO in SKGZ bli priznani

od de¡ele Furlanije Juliske krajine kotpredstavniki manjœine, zatuo ¡elé biti dobripartnerji Gorske skupnosti. Tela pa naj se znjimi posvetuje, kàr gre za vpraœanja slo-venske manjœine, na posebno vi¡o, kàr na-menja sude, ki jih ima po zakonah, ki va-rjejo Slovence. Tuo je za ekonomski raz-voj in za dialekte, saj teli sudi nieso nimarbli nucani v te pravi namiem.

Sibau se je pokazu odpart na sodelovan-je. Sparjeu je idejo o projektu za turisti@nirazvoj kupe z gorsko skupnostjo za Gu-minsko, ˘eliezno in Kanalsko dolino.Guorili so tudi o slovenskim kulturnimcentru, ki ga bojo uredili na sede¡u gorskeskupnosti, in o dielah za postrojiti hramdvojezi@ne œuole.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � Vse ka¡e, de bomo v Bene@iji v novinœuolskim lietu imieli tudi jasli, po italijan-sko asilo nido, v katerim bojo z otruociguorili po italijansko in po slovensko. Podoma@im bi ga lahko klicali otroœkogniezdace. Pobudo, iniciativo je dau Za-vod za slovensko izobra¡evanje v sodelo-vanju s podbunieœkim kamunam, saj gamislijo odprieti v Podbuniescu, v hramu,kjer je bla do lani primarna œuola in je sa-da zapart. De bi vpisalo svoje te male vgniezdace, je pokazalo intereœ kajœnihdvejst dru¡in. Te druga liepa novica, ka-kor smo poviedali parvi tiedan, je, de boDvojezi@na œuola v Œpietru, v kateri u@epo italijansko in po slovensko, hlietu po-ve@ala œtevilo vpisanih za 10 otruok v par-merjavi z lietoœnjim œuolskim lietam. Œe-temberja bo v œuolske klopi dvojezi@negavi@stopinskega inœtituta sednilo 229 u@en-cu, kar je zaries velika œtevilka, @e pomi-slimo, de je v naœih kamunah nimar manjljudi in tudi, de œuola ¡e tre@je lieto diela vzasilnih prestorah. Za hlietu je v vartacvpisanih 61 puobi@u in @e@ic, kar je adanvi@ ku lietos, v primarno œuolo pa 120 œuo-larju, se pravi 5 vi@ ku lietos. V dvojezi@noni¡jo srednje œuole so vpisali 48 puobu in@e@.

Dvojezi@ne jasliv Podbuniescu

protestato perché i nostri comuni non sonostati invitati. Non era possibile che ci fosse-ro tutti, ma l'amministratore temporaneodella Comunità montana avrebbe potutoportare le istanze di tutto il territorio. È sta-to detto che per noi c'era Cividale, ma a chetitolo dopo che ha rifiutato di stare nel-l'Unione dei comuni montani assieme anoi? Comunque…».

CCoommuunnqquuee??«Non penso che la cosiddetta zona fran-

ca urbana possa essere una risposta effica-ce alla nostra situazione che è davvero al li-mite. Sono d'accordo con i sindaci di Tai-pana e Lusevera quando dicono che c'è bi-sogno di sgravi fiscali a favore dei residen-ti, a compensazione degli oggettivi disagisopportati, e non solo per le imprese».

DDiiffffiicciillee ppeerròò cchhee qquueessttaa iimmppoossttaazziioonneeppaassssii iinn sseeddee ddii GGoovveerrnnoo iittaalliiaannoo ee ddii UUnniioo--nnee EEuurrooppeeaa..

«Direi impossibile, in questi tempi dicrisi. Ne sono pienamente consapevole. Ineffetti la proposta che ho lanciato a Tolminera una sorta di provocazione».

PPrroovvooccaazziioonnee??«Sì, perché a noi la zona franca in un cer-

to senso è già stata riconosciuta…».SSii ssppiieegghhii mmeegglliioo..«L'articolo 21 della legge statale per la

minoranza slovena, la 38 del 2001, preve-de la tutela degli interessi sociali, economi-ci ed ambientali del territorio in cui è inse-diata la nostra comunità. Per lo sviluppo diSlavia, Resia e Valcanale è previsto addi-rittura un contributo annuo straordinario,gestito dalle Comunità montane e in futurodalle Unioni dei comuni montani. Vuol di-re che lo Stato ha già riconosciuto la spe-cialità del nostro territorio e la necessità dirisollevarlo da una situazione socio-econo-mica catastrofica. Con quel denaro in diecianni sono state finanziate parecchie operepubbliche. Due anni fa è passata la linea disostenere le imprese agricole e ora c'è l'idea

Osmega mar@a po cielim svietu praznujejo Dan ¡en. Sevieda je tudi lietos Zvezabeneœkih ¡ennapravila liep program, ki je biu v @etartak 8. mar@a zvi@erv prepu-

ni vi@namienski dvorani v Œpietru. Program je za@eu s koncertam dua Stefania Ruclina klavirju in Elise Iovele glas. Natuo je napovedovauka Cecilia Blasutig pozdravilain poviedala, katere probleme imajo ¡ene tudi donaœnji dan. Zahvalila je beneœke¡ene, ki se skuoze desetlietja tu@ejo za svoje pravice pa tudi za pravice vsiehBene@anu. Koncert je potle œu naprej in je Michele Obit po slovensko in po italijan-sko prebrau poezijo Tulipan, ki jo je napisala Miljana Cunta. Glavna to@ka vi@era jebla, ku po navadi, nova igra Beneœkega gledaliœ@a. Pod re¡ijo Gregorja Ge@a je poka-zalo komedijo Samice. Igrali so Anna Iussa, Emanuela Cicigoi in Roberto Bergnach.

Tudi v Œpietru so praznovali8. mar@, mednarodni Dan ¡en

Dreæki podœupan, Michele Coren

J. Namor, L. Negro, M. Coren, G. Banchig, G. Sibau in B. Dorbolò

� � V nediejo 6. in pandiejak 7. maja bojodoma@i ljudje vebrali novega œindaka innove mo¡e sauonskega kamuna. Datumza lokalne volitve je pred kratkim dolo@ilaregjonalna gjunta in je le tist, v katerimbojo votali po cieli Italiji. V Sauodnji bimuorli votati œele @ez dvie lieti, kakor vdrugih 5 kamunah v Nediœkih dolinah(Garmak, Podbuniesac, Podutana, Sried-nje in Œpietar; v Dreki pa so votali lani), aje lani padla administracija, ki je bla udo-bila lieta 2009. V ve@ini se nieso vi@ zasto-pili in so se skregali med drugim go meztabele po slovensko in kamunskega tehni-ka. ˘upanja, ki je bla Marisa Loszach, jeodstavila pod¡upana, ki je biu Paolo Ca-riola, in je odstopu (dau dimiœjone) tudi tedrug aœeœor, Stefano Gosgnach. Natuo jeodstopilo 8 mo¡e (3 od ve@ine in vsieh 5od opozicije) in je Regjon poœjala rigieratkamun komisarija, ki je Daniele Damele.Kaduo bo kandidiru pa na majskih volit-vah? Bivœi pod¡upan Cariola je ¡e ozna-nu, de bo kandidiru za œindaka s svojo li-sto. Lista civica, ki je imela v rokah ka-mun od lieta 1995 do lieta 2009, bo sigur-no na volitvah pa nie œe poviedala, kogabo predlagala za ¡upana. Bivœa ¡upanjaLoszach pa pravi, de se nie œe odo@ila, al’se bo potegovala za novi mandat.

Volitve v Sauodnjibojo 6. in 7. maja

�� V @etrtek 29. marca, ob 18. uri, bojo nasede¡u Slovenskega svetovnega kongre-sa v Ljubljani (Cankarjeva 1/IV), odparlisamostojno razstavo poznane beneœke sli-karke Lorette Dorbolò iz Bijar@a. Naœoumetnico bo predstavu umetniœki kritikJo¡ko Vetrih iz Gorice. Razstavo v Lju-bljani kupe parpravljajo Slovenski sve-tovni kongres, Kulturni dom iz Gorice inInœtitut za slovensko kulturo iz Œpietra.Razstava bo odprta vse do 26. obrila, odpandiejka do petka, od 8. zjutra do 3. po-pudan in v vi@ernih urah med raznimi kul-turnimi prireditvami.

Loretta Dorbolòv Ljubljani

di aiutare lo sviluppo turistico. Questa è lastrada giusta».

CCiinnqquueecceennttoommiillaa eeuurroo ll''aannnnoo nnoonn ssoonnooppoocchhiinnii??

«Non sono sufficienti di certo per pro-vocare la necessaria inversione di tenden-za, ma lo stanziamento può essere alzato.Se la cifra fosse portata a dieci milioni (cheper le casse dello Stato e della Regione sa-rebbero davvero poca cosa) già si potrebbedare uno scossone alla situazione. In que-sta direzione dovrebbero muoversi i nostriComuni, perché ne trarrebbero giovamen-to tutti. Il quadro legislativo c'è già, bisognariempirlo».

TTuutteellaa ddeellllaa mmiinnoorraannzzaa sslloovveennaa ccoommeevvoollaannoo ddii ssvviilluuppppoo ddeell tteerrrriittoorriioo??

«Proprio così. Il nostro territorio è ric-chezza culturale per l'Italia e l'Europa, maperché continui ad esserlo è necessario chela popolazione resti nei propri paesi. E puòfarlo solo se ha degli incentivi che com-pensino i disagi che sopporta. È lo schema

che funziona egregiamente in Valle d'Ao-sta e Sudtirolo. Lo ha sottolineato senzavolerlo anche il sindaco di Tarvisio. Hamotivato la zona franca solo per il suo Co-mune dicendo che in Italia ci sono solo tremunicipalità che gravitano nel bacino delDanubio: Livigno, che la zona franca ce l'-ha, Tarvisio, appunto, e San Candido.Quest'ultimo, ha detto Carlantoni, vi ha ri-nunciato perché ha già sufficiente sostegnograzie alla presenza della minoranza tede-sca».

EEffffeettttiivvaammeennttee iill rraaggiioonnaammeennttoo ffiillaa.. SSiittrraattttaa ddii ffaarrlloo aassssuummeerree ddaa ttuuttttee llee aammmmiinnii--ssttrraazziioonnii llooccaallii..

«Tutte hanno già avuto vantaggi concre-ti, e non solo culturali, dai provvedimentiche tutelano la comunità slovena. Un pic-colo esempio è anche il fatto che a Dren-chia riusciamo a tenere aperto l'ufficio po-stale tre giorni la settimana perché PosteItaliane ha attivato sportelli per la linguaslovena».

Page 8: DOM

8 stran 15. marca 2012IZ NAŒIH DOLIN

L’ASSOCIAZIONE AMBIENTALISTA ha inviato al nuovo governo di Lubiana un dettagliato documento

Il Wwf dice no al raddoppio di Krœko, anuove centrali idroelettriche sull Isonzoe chiede l’interramento dell elettrodottoUdine-Okroglo. Sono questi i punti

fondamentali delle osservazioni del Wwfsul Pen (Piano energetico nazionale) 2010-2030 della Repubblica di Slovenia, chel’associazione ambientalista ha inviato infebbraio ai competenti ministeri del neo-in-sediato Governo di Lubiana.

Secondo gli ambientalisti è deludentel’approccio al problema degli elettrodottitransfrontalieri: il Piano prevede infatti lacostruzione di un nuovo elettrodotto da 400kV tra Okroglo e Udine entro il 2018, sen-za neppure accennare al fatto che possa es-sere realizzato in cavo interrato, anziché sulinea aerea. Stante l’impatto di gran lungaminore che una linea interrata comporte-rebbe rispetto ad una aerea, tale omissioneè incomprensibile, specie in una proceduracon finalità ambientali come la Vas.

Il Pen assegna un ruolo rilevante, almenonelle dichiarazioni di intenti, alle politicheper l’efficienza energetica e le fonti rinno-vabili, ma è ambiguo rispetto alla colloca-zione di nuove centrali idroelettriche: l’au-spicio degli ambientalisti è che non ne ven-ga costruita nessuna lungo il corso del-l’Isonzo, rispetto al quale una proposta dilegge punta invece ad eliminare lo statusdel fiume come inestimabile bene naturali-stico (sollevando vibrate proteste, sia in

Ora il Wwf chiede che l’elettrodottoUdine-Okroglo venga interrato

� M. K.

La Grotta d’Antro sia volano per il turismoSABATO 24 MARZO AD ANTRO la presentazione della nuova guida al sito che è una perla di natura, arte e storia

Giuseppe Specogna in Stefano Predan na obånem zboru

Slovenia sia in Italia).Intanto, nell Alta Valle dell Isonzo un

gruppo di lavoro ha prodotto un documen-to nel quale si analizza l’impatto dell’elet-trodotto transfrontaliero sul territorio e lo sidefinisce insostenibile. Lo studio è a dispo-sizione dei comuni sia sloveni che italiani.

Infatti, nell’incontro dei sindaci dellaBenecia e dell Alta Valle dell Isonzo, loscorso 21 gennaio, era stato chiesto allaEles e alla Terna, le grandi aziende prepo-ste al trasporto di energia elettrica in Slove-nia e in Italia, di comunicare entro un meseil tracciato dell’elettrodotto Okroglo-Udi-ne, indicando il punto esatto dell attraver-samento del confine. Il mese è passato daun bel pezzo (tra poco saranno due), manon si ha notizia di alcuna risposta né daLubiana, né da Roma.

� Ma Terna ed Eles, che progettanol’infrastruttura, non hanno rispostonemmeno alle richieste dei sindaci

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

Zanimanje za kmetijstvoKME#KA ZVEZA je imiela svoj ob@ni zbor par Koœonah

dom

� � Kakor smo ¡e pisali, bo predsednikItalije Giorgio Napolitano pomladi lietosparœu v Bene@ijo, de bi se pokluonu parti-zanam brigade Osoppo v kraju Topliuorh, v kamunu Fuojda. Datum Napolita-novega obiska œe nie dolo@en. Dobro bibluo pa, @e bi predsednik Napolitano obtisti parloznosti sre@u tudi predstavnikeSlovencu v videnski provinci. Na takosre@anje je pred tiedni predsednika poz-vau Svet slovenskih organizacij (Sso),tuo je adna od dvieh te narbuj velikih or-ganizacij slovenske manjœine v Italiji. Vtorak je vabilo parœlo tudi iz de¡elnegasveta Slovenske kulturno gospodarskezveze (Skgz), ki je zasedau v Gorici.

�� 4. mar@a so v Petjagu imieli volitve, nakaterih so vebrali novo vodstvo (diretti-vo) doma@e Pro loco Ponteacco, ki skarbitudi za vasi Lipa in Me@ana. Votalo je kar108 @lanu. Izvoljeni so bli Claudia Bait,Marina Pocovaz, Marcello Franz, PaoloCencig, Graziella Birtig, Teresa Chiap-petta, Marzia Petricig, Erik Tuan, PatriziaMattelig, Laura Mattelig in FrancescoCoren. Vodili bojo Pro loko do lieta 2015.V pandiejak 12. mar@a je novo vodstvoimielo parvo sejo, na kateri so vebralipredsednika, ki je Francesco Coren, pod-predsednika, ki je Claudia Bait, sekretari-je, ki sta Marzia Petricig in Patrizia Matte-lig. Vsakemu @lanu vodstva so dali nalo-go, de skarbi za ‘an poseban sektor.

Pro loko Petjagima novo vodstvo

Skgz vabi Napolitana,de se sre@a s Slovenci

�� Dopo la recente installazione di nume-rose campane per la raccolta dei rifiuti dif-ferenziati (carta, plastica e vetro) a Dren-chia è stata superata la soglia del 50% dirifiuti differenziati. La percentuale è desti-nata ad aumentare in quanto è stata richie-sta un’ulteriore assegnazione di campaneper coprire adeguatamente tutto il territo-rio. Il senso civico dei cittadini si è subitodimostrato concreto, contribuendo così almiglioramento ambientale in genere e delterritorio. Prossimamente è prevista an-che una giornata ecologica promossa dal-la Riserva di caccia di Drenchia che si ri-promette di recuperare rifiuti ingombran-ti ancora presenti sul territorio. A questoscopo il Comune organizzerà il servizio ditrasporto con l'azienda gestrice dellosmaltimento dei rifiuti. In definitiva è sta-to sufficiente attrezzare il territorio conidonei contenitori per ottenere un imme-diato riscontro in merito alla differenziataa dimostrazione della sensibilità dei citta-dini di Drenchia verso l'ambiente.

Rifiuti differenziati,Drenchia oltre il 50%

� � V saboto 10. mar@a so v Tavagnaccupodelili nagrade Estroverso, ki jih vsakelieto daje doma@i kamun. Gre za nate@aj,na katerim udele¡enci muorejo prevesti vitalijanski al’ furlanski jezik literaturo zaotroke iz raznih evropskih jeziku. Za slo-venski jezik je udobila Ilaria Banchig, kije prevedla Kri¡ado, ki jo je napisu Miro-slav Koœuta. Ilariji, ki je sodelavka Doma,iskreno @estitamo.

Ilariji Banchignagrada Estroverso

Una storia antichissima, che si perdenei millenni, tanti enigmi ancorada risolvere e un intreccio tra arte,

natura e ambiente tra i più affascinanti ecomplessi del Friuli. Sono le caratteristi-che che contraddistinguono la Grotta diSan Giovanni d'Antro, un gioiello inca-stonato sul versante destro della valle delfiume Natisone, a 348 metri sul livello delmare, nel territorio del comune di Pulfero,a pochi passi dalla Slovenia. Un comples-si che ospita due cappelle, un altare baroc-co e un lungo percorso speleologico nellamontagna.

Sulle vicende della Grotta e sui suoi mi-steri, dalla “leggenda della regina” allestreghe d'acqua “krivapete”, il comune hadedicato una guida che sarà presentatanella sala di ingresso della cavità sabato24 marzo prossimo, alle 16. La pubblica-zione con testi e foto di Mario Krivec, rea-lizzata grazie alla collaborazione dellostorico delle Valli del Natisone, GiorgioBanchig, di Maria Banchig, Luciano Fa-

Vpetak 9. mar@a so se naœi kmetje, ki so zbrani v @edajski sekciji Kme@ke zveze,zbrali v gostilni Al ceppo par Koœonah v kamunu Prapotno, de bi pregledali, ka-kuo je œlo lieto 2011 in kaj se troœtajo za lietoœnje lieto.

Predsednik Giuseppe Specogna je poviedu, s katerimi problemi se sre@avajo kmetjev Bene@iji in potardiu, de je kmetijstvo ¡ivljenskega pomiena za doma@e vasi in doline.

Sekretar Stefano Predan je doluo¡u, de v telim cajtu ekonomske krize med mladimiraste zanimanje za kme@ko dielo. Poviedu je tudi, de bi bluo dobro, @e bi se rodila samuoadna unija gorskih kamunu za nediœke in terske doline.

sano e don Mario Qualizza, conta 47 pa-gine. È tascabile, a colori, illustrata, incarta patinata e con testo in 4 lingue: ita-liano, inglese, tedesco e sloveno.

La pubblicazione, che gode del patroci-nio della Comunità montana Torre, Nati-sone e Collio, è stata realizzata anche gra-zie all'aiuto concreto di diversi sponsorlocali, tra cui la Banca di Cividale, i risto-ranti “All'Antica”, “Gastaldia d'Antro”,

“Alla Trota”, “Al Vescovo”, all'aziendaagricola di Silvia Floram e al laboratoriodella Gubana Cedarmas. Con le foto diMario Krivec e l'acquarello di RenatoPaoluzzi, la guida è stata fortemente volu-ta dall'amministrazione municipale diPulfero, guidata dal sindaco PiergiorgioDomenis.

Il primo cittadino intende, infatti, dareun nuovo e importante slancio alla pro-

mozione dello splendido complesso, fa-cilmente raggiungibile non solo dal turi-sta italiano ma anche da quello prove-niente da Slovenia, Croazia, Austria eGermania. La Grotta, di proprietà dema-niale e in parte della Chiesa locale, è affi-data legalmente al Comune di Pulfero.Per le visite e la gestione è attiva poi un'as-sociazione che porta il nome dell'antichis-simo luogo.

Ben segnalata dalla strada statale 54 Ci-vidale-valico di Stupizza, la Grotta si tro-va nel borgo di San Silvestro d'Antro e re-sta aperta, dal 15 marzo prossimo, sia ilsabato, con orario 14.30-17, che la dome-nica, con orario 11-12/14.30-17. Per chivuole visitare il sito fuori orario, o chiede-re maggiori informazioni, si può chiama-re i numeri +39 0432.709065 +39 3397435342. Il costo d'ingresso, che è più uncontributo per il mantenimento del com-plesso, è di soli 3 euro (2 euro per bambi-ni, over 65 e gruppi). http://www.comu-ne.pulfero.ud.it

VBeneœki Sloveniji in ponekod v Poso@ju je spet razburjenje zaradi na@rtovane-ga daljnovoda Okroglo-Viden, saj se v prizadetih vaseh v Sloveniji in Italiji bo-

jijo, da bi omenjeni daljnovod œel @ez Kolovrat - torej @ez Beneœko Slovenijo. Obtem pa kot, da nih@e ne ve, da daljnovod ¡e obstaja na Kaninu in bi ga bilo treba sa-mo posodobiti in podaljœati v Italijo @ez popolnoma nenaseljeno obmo@je.

˘e od leta 2005 je straœenje s traso daljnovoda povzro@ilo veliko nepotrebnegarazburjenja v Beneœki Sloveniji. Potem seje to poleglo z obljubljenimi pogajanji elek-tri@nih distributerjev iz obeh dr¡av, sedaj paje javnost v delu Poso@ja in Bene@ije spetrazburilo vztrajanje na pre@enju daljnovo-da @ez Kolovrat. Iz ministrskih logov je bi-lo ¡e sliœati tola¡ilne informacije, da so zazadnji daljnovod v pripravi œele predhodneœtudije, obstaja pa tudi zamisel, da bi dalj-novod speljali @ez Baœko grapo ali Œentviœ-ko planoto in severneje v Italijo. Toda, kjeiti @ez mejo, @e ne @ez Kolovrat? Obstaja ¡edaljnovod po Soœki dolini do vzno¡ja Kani-na in gre po trasi, kjer ni niti planinskih po-

ti, do viœine 2200 metrov na smu@iœ@u, kjer je delno vkopan v teren. Od tukaj bi gapotegnili v Italijo (Na lebeh-Sella Nevea) in po najkrajœi trasi po Reklanski dolinido Vidma. Prav ta trasa bi lahko bila nesporna in celo koristna, saj bi v izkop @ezsmu@arsko progo obenem polo¡ili tudi cevi in elektri@ne kable za umetnozasne¡evanje œe zgornjega dela smu@iœ@a na obeh straneh meje.V Poso@ju se ¡e de-setletja borijo za dokon@anje smu@iœ@a na Kaninu in tukaj bi se lahko z obemadr¡avama naœli pri skupnem in ne le enostranskem interesu.

V @asu, ko nemara Ministrstvo za okolje in prostor œe ni prejelo pobude za pripra-vo dr¡avnega prostorskega na@rta za omenjeni daljnovod, ki predvideva, po spreje-ti Strategiji razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije, tudi gradnjo daljnovodaOkroglo-Videm do leta 2020, v predra@unski vrednosti 65 milijonov evrov, bi bilaobravnava te variante œe pravo@asna. (m. m.)

Na Kaninu ¡e obstajavkopan daljnovod in bi ga lahko

potegnili v Italijo

Page 9: DOM

9stran15. marca 2012 IZ NAŒIH DOLIN

Mimo je œlo ¡e puno liet, od-kar je kulturno druœtvoRe@an kupe z lieœko faro na-zaj o¡ivielo tole liepo nava-

do, ki so jo naœi te stari klical' Deveticabo¡i@na. Zdielo se nam je prù napisativse, kar je liepega v teli bo¡ji andohti,ki je zaries 'na liepa, vesela, pomembnaan posebna priprava na Bo¡i@ po naœihdolinah.

Takuo je napisano na prvi strani buk-vi Devetica bo¡i@na po vaseh lieœke fa-re, ki so jo predstavli u nediejo 4. marcau garmiœkim kamunskim hramu parHlo@ju.

Sre@anje se je za@elo s pozdravamdoma@ega œindaka, ki je Eliana Fabel-lo, natuo je Davide Tomasetig zagoduna klavir Fantje pruot cierkvi gredo an#eœ@ena si Marija, medtem ko je Stefa-nia Rucli prebierala moliteu za Marijo.

Aldo Clodig, ki je kupe z MargheritoTrusgnach parpavu bukva, je predstavu

� FamoœtarSaracino: pejalijo bomo naprej,saj jo usak molis sarcam

KULTURNO DRUŒTVO RE#AN je predstavilo lepe bukva o tradicionalni predbo¡i@ni pobo¡nosti, ki je zna@ilna za Bene@ijo

� Giorgia Zufferli

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

molitve, piesmi an interviœte, ki so jihnardil' ljudem buj par lietah. Upraœal' soFonœa Œtiefnovega, al' se zmisle kjekposebnega od Devetice. Takuo je od-guoriu: »Ja ben, Bo¡i@ se je bli¡u,œtrukji, gubance an œe ki. Pa kar imamœele pred o@mi, bi jau v uœesah, je bluoveliko ropotanje v cajtu precesije, kàr jebiu da¡. Smo nucal' vsi koœpe s cveka-mi nabite an hodit po laœtu je bla prù 'navelika muzika…«.

Lieœki famoœtar, gospuod FedericoSaracino, je na predstavitvi poviedu, deso v stari predbo¡i@ni andohti tri po-membne re@i, na katerih se je uriednoustaviti. Parva je pomembnost ljudskemolitve: Devetico usak moli s sarcam;zatuo moltiteu pride do sarca te druge-ga @lovieka. Druga je, de je aktivna an-doht: usi molijo an piejejo takuo, de tu-di te maldi imajo parlo¡nost se navastimolitve in piesmi naœe slovienske tradi-cije. Tre@ja je skupna moliteu.

Zatuo je g. Saracino zahvalu use ti-

Unediejo 26. febrarja je vi@ ku 60

ljudi hodilo po stazici Cai 747 odStare gore do Sriednjega na poho-

du, ki ga je parpravla pro loko Nediœkedoline.

Na za@etku je bluo te¡kuo, zatuo ki jebla staza nomalo starma, a so se pohodni-ki odahnili, kàr so parœli h cierkvici sv.

PUNO LJUDI SE JE UDELE˘ILO pohodu od Stare gore do Dolenjega Tarbija in po stazici umetniku u Tapoluovem

Na sprehodu, de bi spoznali lepote in bogatije naœih dolin

«Ritornerò per Natale», nuovofilm di Paolo Rojatti sulle Valli

Sono da poco terminate le riprese del film «Ritornerò per Natale» girato da Pao-lo Rojatti nelle Valli del Natisone con personaggi presi dalla strada. È stato unlungo percorso di lavoro, ostacolato, spesso, da mille difficoltà legate all'attesa

di momenti particolari di ricerca delle locations, alla disponibilità degli attori. Questi,per tutta la durata delle riprese, si sono offerti con grande spirito di dedizione, impe-gnandosi sempre per dare il meglio di sé stessi.

Nel film i personaggi si muovono in un ambiente contadino, accuratamente sceltodall'aiuto regista, Oddo Lesizza di Oborza.

Rojatti, originario di Stregna, ha girato questo film nelle Valli del Natisone con per-sonaggi del posto perché, ricorda, che qui ha conosciuto un ambiente puro, ricco diemozioni, con gente genuina che, nei tempi lontani, ha affondato le mani nella terra esi è incurvata sotto il peso di fatiche e privazioni.

Gli interni sono stati girati in una casa di Oborza, messa gentilmente a disposizio-ne da Gianfranco Snidarcic, semplice e adatta a raccontare la sua storia.

Gli attori principali sono Edda Duriavig di Oborza, Sergio Fon di Cividale e il bam-bino Matteo Osgnach di Merso di Sopra. La storia racconta la vita di una famiglia po-vera ma felice. Le difficoltà quotidiane costringono il capofamiglia ad emigrare in

Svizzera. La lontananza causerà delle fratture nella famiglia…Nel film si troveranno scene dolci, dure, forti, ma sempre tanto espressive, vere,

spontanee, interpretate in modo estremamente convincente.«Agli attori va il mio profondo ringraziamento – dice Rojatti –. Ringrazio pure tut-

ti gli altri personaggi che, se pur con ruoli minori, hanno sempre cercato, con pazien-za, di seguire il mio percorso di lavoro».

Durante la proiezione de «L'uomo di Stregna», un primo lavoro apprezzato dallacritica, il regista ha avuto, con soddisfazione, il «suo» pubblico. Spera di riaverlo an-che alla proiezione di «Ritornerò per Natale» a montaggio ultimato.

Devetica bo¡i@na po vaseh lieœke fareu@i moliti in pieti po sloviensko

dom

� � A Savogna è stato riaperto il dispen-sario farmaceutico sempre nei locali divia Kennedy 38, adiacente all'ambulato-rio medico. Lo abbiamo scritto nelloscorso numero. Ma c’erano impecisionisugli orari di apertura. Ecco quelli corret-ti: martedì dalle 9 alle 11, giovedì e ve-nerdì dalle 11 alle 13 in concomitanzacon l’ambulatorio medico. Il servizio ègarantito dalla dott.ssa PierangelaD'Alessandro e dal suo staff.

Savogna, gli oraridel dispensario

� � Per iniziativa della Comunità monta-na del Torre, Natisone e Collio è stato direcente ripubblicato il dizionario praticoitaliano-friulano-sloveno-tedesco-ingle-se «Lingue d’Europa» di Marijan Brecelje Gianni Nazzi, che apparve a dispensesul «Messaggero Veneto» di Udine nel1995. L'opera, accolta con favore dalpubblico e dagli studiosi, fu ristampatatre anni dopo dall'allora Comunità mon-tana Valli del Natisone, in collaborazionecon il distretto scolastico di Cividale delFriuli. Andata esaurita anche tale primaristampa, si è provveduto a ripresentarlaora, in una nuova veste rinnovata, grazieal finanziamento ottenuto a cura dell'Uf-ficio cultura-minoranze della Comunitàmontana del Torre, Natisone e Collio. Ifondi del finanziamento sono quelli dellalegge regionale per la tutela della mino-ranza linguistica slovena. Com'è scrittonella presentazione firmata dagli autori –che si sono avvalsi, per la compilazionedell'opera, della collaborazione di AnnaBuliani Gozzi e Sergio Fantini per il tede-sco e di Enrico Del Giudice e Silvana Fa-chin Schiavi per l'inglese – il dizionario sipropone di assolvere, con le sue 627 pa-gine, alle prime e più elementari necessi-tà di carattere linguistico mettendo incontatto tre civiltà diverse: germanica, la-tina e slava.

Ripubblicato«Lingue d’Europa»

G. Federico Saracino, Aldo Clodig in ætevilna publika par Hloåju na predstavitvi bukvi o Devetici

D. Tomasetig in S. Rucli

ste, ki delajo za ohranit telo pobo¡nonavado, ki usako lieto di@emberjao¡ivlja lieœko faro. »Pejali jo bomo ni-mar napri, brez gledati dost ljudi bo pa-rœlo. Saj Evangelij pravi: kjer se zbera-ta dva @lovieka al' vi@ ljudi u mojem

imenu, jest sam med njimi,« je zaklju@ulieœki famoœtar.

Nato je Clodig poviedu, de je Deveti-ca zaries stara tradicija. Zmislu se je nagospuoda Angela Cracino, ki je v njegabukvacah »Devetica Bo¡i@na v podu-tanski fari« pisu, de je ranca LucijaOœnjak, Betacova ta z Oœnjega, ki jeumarla lieta 1940 stra 97 liet, pravla, deso nosil' Marijo po vaseh ¡e, kar je blanje nona œele otrok.

Na koncu so pokazal' usiem lepe fo-tografije, ki so zbrane u bukvah an soPita¡ove sestré iz Dreke zapielepobo¡ne piesmi.

Trieba je poviedati, de so tudi za lie-toœnji Post v Lieœki fari parpravli liepprogram. Kri¡ova pot, ki je za@ela 24.febrarja, bo œla napri do 1. obrila usakpetak u drugi vasi. U petak 9. mar@a uhiœi pre Azeglia je bluo misijonarskosre@anje. Rudy Chiabai an g. BeppeMarano sta pravla o misijonarskim po-tovanju, ki sta ga nardila u Albanijo.

Œinklau¡a. Tist cajt, ki so po@ival', so po-sluœal', kaj se je zgodilo v tistim kraju medparvo svetovno vojsko. Natuo so œli naprido cierkvice sv. Jakoba, par DolenjemTarbju, odkod se vid odpre od Laœkegado Slovenije an pred o@mi se ima Mata-jur. Usi veseli so parœli do gostilne Sale epepe u Sriednje, kjer jih je @akala okusna

doma@a [email protected] nediejo 11. mar@a je pro loko Nediœ-

ke doline organizala u Topolovem œeadan pohod. Vi@ ku 70 ljudi se je zbralopar potoku an œlo parnogah po staziciumetnikov, kjer so zbrane instalacije fe-stivala Postaja Topolove. Na koncu so seuœafal' par Hlo@je an pogledal' Rutarju

muzej priet ku so œli na vi@erjo u gostilnoAlla posta, kjer jim je Maria Primosigskuhala beneœke dobruote.

Pro loko Nediœke doline parpravlja ¡enovi pohod. U nediejo 15. obrila bo peja-la na sprehod na Matajur.

� G. Z.

In riferimento alla nota apparsa sul Vs.giornale il 29 febbraio c.a., si comuni-

ca che la criticata mancata traduzionedel sito in lingua slovena è solo tempo-ranea in attesa che l'Insiel, società chegestisce il sito per conto della RegioneFriuli Venezia Giulia, predisponga ilmodello della pagina web tradotta. Lerichieste per l'implementazione dellastessa sono già state avanzate agli orga-ni preposti. Allo stato attuale sono in fa-se di soluzione alcune problematichetecniche legate alla programmazionedelle pagine web. D'altronde gioveràfar presente, per una corretta informa-zione, che in tutti i nuovi siti comunalidel F.V.G., compresi quelli di San Pie-tro al Natisone, Pulfero, ecc. le paginein sloveno sono in fase di allestimento

IIll ccoommiissssaarriioo ssttrraaoorrddiinnaarriioodott. Daniele Damele

Registriamo con piacere la precisazionedel Comune di Savogna. Con l’auspicioche la traduzione della pagina web in slo-veno non venga rinviata alle calende gre-che e non si ripeta l’incresciosa situazionedel sito internet della Regione dal quale lenotizie in sloveno mancano ormai da oltreun anno.

Lo slovenotornerà sul sito web

Page 10: DOM

10 stran 15. marca 2012TERSKE DOLINE

Volontari di Protezione civile eSquadra antincendio boschivo diTaipana attivi in piena sinergia con

gli uomini del Corpo forestale di Attimis.La stazione della Val Malina ha da pocouna nuova figura di riferimento, il coman-dante Giovanni Marassi, che tra i suoiobiettivi ha anche quello di aggregare ilpiù possibile i sodalizi locali di Protezionecivile dell’area.

Non a caso, il 25 febbraio scorso, squa-dre di Pc e uomini al comando di Marassihanno organizzato un'esercitazione di an-tincedio boschivo cui hanno partecipatole squadre che fanno capo ai municipi diTaipana, Attimis, Povoletto e Faedis. Nelgruppo, che conta oltre 150 volontari, ècompreso anche il sodalizio di Nimis.

L'esercitazione avrebbe dovuto svol-gersi alle sorgenti del Natisone; prevede-va un'azione coordinata di spegnimentodi un incendio alle pendici del Gran Mon-

IL PROGETTO DI MONITORAGGIO DEL FELINO è condotto in collaborazione con il Parco delle Prealpi Giulie

Il territorio del Parco Naturale delle Pre-alpi Giulie si conferma ancora una vol-ta area di rilevante importanza ambien-tale. A dimostrazione della straordina-

ria biodiversità di questo lembo verde delFriuli ci sono alcune nuove recenti scoper-te sul gatto selvatico (slov. divja ma@ka, lat.felis silvestris).

Che il micione dalla coda a batuffolo,peculiare per le sue striature, fosse presen-te nel parco non era aspetto sconosciuto.Ma adesso, con la sua cattura, è arrivata lacertezza. A seguire, passo dopo passo, ilprogetto di monitoraggio del felino è statoun gruppo di ricerca che fa capo alla Facol-tà di scienze agrarie e ambientali dell'Uni-versità di Udine, col coordinamento del ri-cercatore Stefano Filacorda, esperto delcomparto e collaboratore anche per l'Enteparco Prealpi. L'equipe, che ha avviato laricerca lo scorso anno, e che continueràl'indagine anche nel 2012 e 2013, è riuscitoa intercettare, fino a ora, tre gatti selvatici.

I mammiferi sono stati catturati con si-stemi che non procurano sofferenza e quin-di sono stati dotati di uno speciale collare,molto leggero. In questo modo, tramitel'invio di segnali elettronici, gli esperti sa-ranno in grado di conoscere lo spostamen-to dei gatti selvatici e di conoscere megliole loro abitudini.

«Abbiamo operato nell'area di Tanamea

La Protezione civile di Taipana è sempre in allerta

Tanamea regno del gatto selvaticoL’Università individua tre esemplari

� Paola Treppo

� P. T.

I VOLONTARI hanno sostenuto di recente un’impegnativa esercitazione antincendio assieme al Corpo forestale

La cattura di un gatto selvatico nell’area di Tanamea

– spiega Filacorda – col posizionamenti digabbie-trappole. Purtroppo, non com-prendendo la finalità del nostro lavoro, al-cune persone, ignote, hanno più voltechiuso le trappole, impedendoci di proce-dere come da scaletta. C'è il timore, cioè,che la cattura del felino possa causare do-lore all'animale e che il progetto stesso lodanneggi. È vero, invece, e va chiarito, ilcontrario: conoscere questo mammifero,appartenente a una specie protetta, signifi-ca tutelarlo, favorire la sua permanenzanel parco, quindi nel suo habitat naturale».

Il micione è stato cercato anche in altrearee: non solo in Val di Musi, tra Luseve-ra e Tanamea, ma pure in area monteCuar, nella zona Armentarie, a Trasaghis,Forgaria e in Val Aupa ma è stato indivi-duato solo in Alta Val del Torre.

«In questa zona vive bene perché è nu-merosa la presenza di piccoli roditori dicui si nutre. C'è da dire che il gatto selvati-co è presente, in Italia, solo nella fascianord-est del FriuliVenezia Giulia, in unaparte dell'Appennino e in un lembo dellaLiguria. Più numerosi gli esemplari chevivono, invece, nel nord e centro dell'Eu-ropa, in particolare nell'area dei Carpazi»

Quello che vive nel Parco, inoltre, è ingatto non ibridato con il domestico, quindiin un certo senso più puro. Il gruppo che locerca e lo vuole tutelare (anche solo scat-tandogli delle fotografie con il sistema delfoto-trappolaggio), è composto da ricerca-

te. «Tuttavia – spiega il coordinatore co-munale di Taipana della Protezione civi-le, l'assessore Fabio Michelizza –, a cau-sa delle abbondanti nevicate, l'attività èstata spostata in Valcalda». Ed è lì che i27 volontari delle varie squadre hanno in-stallato una stazione di pompaggio, unvascone per il rifornimento dell'elicotteromunito di benna e delineato una serie ditracciati entro i quali eseguire lo spegni-mento del rogo.

� L’ateneo friulano ha organizzatoanche una scuola invernale incentratasulla fauna alpina omeoterma

C'è la promozione turistica della frazione e dellesue bellezze, da quelle naturali e ambientali, aquelle dell'agricoltura di montagna, al centro del

programma 2012 della Pro loco Subit. Il sodalizio, pre-sieduto da Bruno Del Bianco, ha un direttivo di diecimembri e opera anche attraverso la figura di riferimentodel vicepresidente, l'imprenditore Bruno De Bellis.

Direttivo e soci si sono riuniti in assemblea agli inizidi marzo per il bilancio 2011 e per stendere il calendariodegli eventi per l'anno in corso. Fino a oggi sono state or-ganizzate con successo la festa dell'Epifania, con foltapartecipazione di tutti i bambini che vivono con le lorofamiglie nelle frazioni montane di Attimis (sono ben56), e «Carnevale insieme a Subit» con la tradizionale

sfilata da un'abitazione all'altra, in una nuvola di corian-doli, balli e canti.

«Per l'intrattenimento dei più piccini - dice Del Bian-co - risulta veramente importante l’attività della nostrasocia Fabiana Dorbolò e di suo marito Fabiano Nigris.Ricordo, inoltre, che eventuali ricavati derivati dalle no-stre manifestazioni vengono in parte devoluti proprio aibambini, a quelli meno fortunati, tramite l'associazioneOnlus “Luca”. Crediamo importante stare accanto aigiovani: sono il nostro futuro e quello dei nostri paesi».

Scorrendo il programma delle manifestazioni 2012, ilpresidente si sofferma in particolare sulla festa patrona-le di Sant'Anna, quest’anno il 28 e 29 luglio: «È moltoattesa, molto partecipata, fino a 400 persone, e si esten-

de su più giornate. Ogni anno cerchiamo di migliorarla earricchirla: accanto alla celebrazione religiosa, infatti,c'è il concerto bandistico, il concorso con premiazioni“Angolo fiorito”, una mostra dedicata all'artigianato lo-cale e una mostra fotografica». Si aggiungono, poi,l'estrazione della tombola, altri spettacoli di intratteni-mento e serate danzanti con complessi musicali.

Il 17 e 18 maggio, la Pro loco accoglierà i ragazzi del-la scuola media per far fare loro escursioni nel territoriodel comune di Attimis e Faedis, un'attività di trekkingnel verde. Del Bianco e la Pro loco, inoltre, si impegne-ranno al massimo per sfruttare tutte le potenzialità di«Lipa/Tiglio», edificio di accoglienza inserito nel siste-ma dell'Albergo diffuso. (p. t.)

La Pro loco Subit promuove il suo territorio a tutto tondo

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

tori, tecnici dell'università, dottorandi e stu-denti provenienti da tutta l'Italia.

Per i giovani che approfondiscono il set-tore, l'ateneo udinese ha organizzato, di re-cente, pure la «Winter School» , una scuo-la invernale di una settimana incentrata,appunto, sul monitoraggio della fauna alpi-

dom

� � Al via la stagione turistica delle Grot-te di Villanova. Nei mesi invernali ilGelgv, Gruppo gestore delle cavità, hainiziato ad attrezzare alcune parti dellaGrotta Nuova finora riservate ai soli spe-leologi, per ampliare gli itinerari delle vi-site speleoturistiche. Ci sono anche altrenovità, tra cui nuove convenzioni con di-verse realtà di richiamo della regione: ilMuseo archeologico medioevale di Atti-mis, l'Antiquarium della Motta e Mostradel fossile di Povoletto, il Castello di Dui-no, il Parco Zoo Punta Verde di Lignano el'Immaginario scientifico di Trieste. Sod-disfatto il presidente del Gelgv, Mauro Pi-nosa. Info grot tedivi l lanova. i t ,392.1306550. Orari fino al 15 giugno 10-12/14-18

�� Appuntamento a Villanova delle Grot-te domenica 18 marzo per la «Giornatadella remissione» promossa dal Sovranoordine militare del Tempio di Gerusalem-me. Dalle 10.30, la Commenda Forum Iu-lii, partecipa a una messa nella chiesa diSan Floriano e, alle 11.30, depone una co-rona d'alloro innanzi il Monumento ai Ca-duti. La cerimonia entra nel vivo alle 12,nel piazzale “Jacques de Molay”, slargoche il Comune ha dedicato a de Molay, ca-po dell'Ordine dei Templari, processatopoi dagli stessi e, nel 1307, assoggettatoalla tortura, avallando le tesi ingiuste del-l'accusa; quindi condannato alla prigioniaa vita. Interverranno le autorità locali e ilgran priore d'Italia dell'OsmtJ, WalterGrandis.

�� Il Gruppo Ana di Monteaperta fa scop-piare il caso della scultura «della discor-dia». Con risparmi e sacrifici, gli alpini re-cuperano il vecchio tiglio della frazione,simbolo dell'aggregazione della comunitàlocale, e ne ricava una bella statua raffigu-rante un orso, di oltre 2 mt. Il plantigrado èemblema del Comune e l'Ana vuole donarl'opera al municipio, perché utenti, turisti ecittadini possano ammirarla nell'atrio. Perquesto, dopo un invito informale, senza ri-sposta, il capogruppo Ivano Carloni haspedito una missiva al sindaco Elio Berra,per sollecitare l'installazione e organizzareun'inaugurazione. Carloni intende però,prima, farle fare un «pellegrinaggio» inpick-up in tutte le frazioni di Taipana.

Riaperte le Grotte di Villanova-Zavarh

na omeoterma nei mesi freddi, in collabo-razione con l'associazione «Il villaggio de-gli orsi» di Stupizza, il Comune di Luseve-ra e il Parco. A queste speciali lezioni nelverde, anche in notturna, hanno partecipa-to 25 studenti, provenienti da ogni parted’Italia.

Monteaperta, tigliotrasformato in orso

A Villanova tornano i cavalieri Templari

Quello di Taipana è un territorio sensi-bile sul fronte incendi: basti pensare ai fo-colai che si sviluppano con significata co-stanza in località «Campo di Bonis» e algrande rogo che, nella primavera del1997, impegnò per 10 giorni volontari diPc e forestali per domare le fiamme. Pro-prio per essere sempre pronti, questo tipodi esercitazione congiunta sarà eseguita,d'ora in poi, con maggiore regolarità.

La squadra di volontari di Taipana è

composta da circa 30 tra uomini e donne,di cui 10 del Gruppo Aib. Accanto al co-ordinatore Michelizza, ci sono, alla guidadel gruppo, il caposquadra Giovanni Co-os e il caposquadra Aib Luciano Floridi.Importante la loro presenza, nel capoluo-go e nelle frazioni, non solo sul fronte in-cendi ma anche per la salvaguardia dellacomunità nel caso di galaverna, nevicatemassicce e ricerca di persone.

Page 11: DOM

11stran15. marca 2012 REZIJA/KANALSKA DOLINA

Lo scorso martedì 6 marzo, al cen-tro culturale di Tarvisio, si è tenu-to un incontro, volto alla presenta-zione del progetto di edilizia con-

venzionata «Cooperative di abitazione».A detta del sindaco di Tarvisio, Renato

Carlantoni, questa iniziativa potrebbe inparte risolvere il problema che alcuni ri-scontrano nell'acquisto della prima casa.Tra i presenti, il presidente di LegacoopFvg, Daniele Casotto, ha cercato di forni-re al pubblico in sala una spiegazione del-l'iniziativa. Con una cooperativa di abita-zione, che può essere avviata con perlo-meno 9 soci, si può accedere ai contributiprevisti dalla legge regionale 6/2003 (finoa 25.000 euro) ai fini della realizzazione dialloggi con funzionalità di prima casa. Ilprocedimento rende possibile ai soci diavere voce in capitolo rispetto alle caratte-ristiche con cui si configureranno gli al-loggi e la prospettiva di realizzare una ca-sa con costi più contenuti, indubbiamenteattrattiva soprattutto per le famiglie piùgiovani. E a detta dell'assessore all'Urba-nistica, Igino Cimenti, tra le aree che po-

Case tradizionali a Coritis

Prima casa in Valcanale? Il problemasi risolve in cooperativa di abitazione

PRESENTATO A TARVISIO il progetto di edilizia convenzionata. Potrebbe essere interessata l’area dell’ex stazione

Di frequente si tende a confondere «ilbene pubblico acqua» con il «servi-zio pubblico di distribuzione del-

l'acqua potabile». La differenza sta nel fat-to che il servizio di distribuzione dell'ac-qua potabile deve essere pubblico, o perlo-meno a controllo pubblico, per renderloimmune da speculazioni economiche pri-vate. Il fatto che l'acqua sia un bene pubbli-co non significa che sia riservato agli entipubblici.

Si era fatto un gran parlare, anche sullenostre pagine, sull'opposizione alla realiz-zazione a Resia della centralina idroelettri-ca «Resia_2 Ponte Rop». L'opera, ostaco-lata dalla tenacia e determinazione del co-mitato spontaneo che è riuscito a far ritira-re il progetto da parte del Consorzio indu-striale di Tolmezzo, è stata al centro di po-lemiche in accesi incontri pubblici. Duran-te queste assemblee era stato anche dettoche erano in cantiere due nuove centralineuna in località Rio Nero e una in localitàCoritis.

La conferma di tale intenzione è stata uf-ficializzata, almeno in parte, sul BollettinoUfficiale della Regione n. 9 del 29 febbra-io 2012 dove si apprende che il Consorzioper lo sviluppo industriale di Tolmezzo hapresentato in data 21.7.2011, alla Direzio-ne centrale ambiente, energia e politicheper la montagna, la domanda, sucessiva-mente integrata, di concessione per deriva-re acqua in sponda destra del Torrente Re-sia alla quota di 609 m s.l.m. in località Co-ritis nel comune di Resia. Questa deriva-zione viene chiesta nella misura massima

C’È IL PROGETTO DI REALIZZARE due nuove centraline idroelettriche in località Rio Nero e Coritis

Lo sfruttamento dell’acqua sia a beneficio di Resia

trebbero venire interessate dall'iniziativafigura quella nei pressi della stazione fer-roviaria dismessa di Tarvisio Centrale - direcente acquistata da una società, che si ègià dimostrata interessata rispetto ad unpossibile avvio di un percorso di questotipo.

A questo incontro sul tema è previstone segua un altro nelle prossime settima-ne, in cui sarà illustrato un piano econo-mico di massima dell'intervento.

Al di là della legittima necessità dellavalutazione costi-benefici che comporte-rebbe l'effettiva realizzazione dell'opera,in Valcanale resta tuttora presente un di-screto numero di immobili non ancora al-locati - o allocati ma occupati per pochigiorni durante l'anno, in qualità di «se-conde case».

Se quanto riportato sulle pagine delloscorso numero del «Dom», rispetto ai co-sti degli immobili a cavallo dei tre confiniha un effettivo riscontro nella realtà, restada chiedersi se la prosecuzione verso ul-teriori investimenti edilizi rientri nel mo-dello di sviluppo più consono ad una con-versione in prospettiva turistica della zo-na.

di 1,248,00 l/s., media di 581 l/s. e minimadi 120 l/s atti a produrre, con un salto indi-cato di 53 m, la rideterminata potenza no-minale media di 301,89 KW. L'acqua ver-rebbe restituita in sponda destra del Resia,alla quota di 554,30 m s.l.m., in prossimi-tà del Rio Ronk.

Le norme che disciplinano le iniziativeimprenditoriali in materia di sfruttamentodella risorsa idrica a scopo idroelettricoprevedono la pubblicazione degli estremidella domanda di concessione medianteavviso da esporsi all'albo pretorio dei co-muni sul cui territorio amministrativo ver-ranno a ricadere le opere costituenti l'im-pianto idroelettrico e, nel caso in cui laportata massima richiesta sia superiore ai100 l/s, nel Bollettino Ufficiale della Re-gione. Ciò al fine di consentire a chiunque(soggetto pubblico o privato) di proporreprogetti aventi il medesimo oggetto e cheorganismi competenti sono tenuti a valu- � Sandro Quaglia

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� Luciano Lister

dom

� � V nedeljo 11. marca je televizijskaoddaja »Mikser« (Rai3Bis - slovenskiprogram, okrog 20.50) gostovala kulturnidelavki iz Rezije in Kanalske doline. Lui-gia Negro je gledalcem predstavila stvar-nost doline Rezije, kjer bi se razvojni mo-del na turisti@nem podro@ju lahko povezalz naravno lepoto doline in s promocijo re-zijanskega nare@ja. Ob tej prilo¡nosti jepredstavila tudi Dvd-risanko z naslovom»Ta Rozajanska lisïca«. Anna Wedam jepredstavila stvarnost Kanalske doline izperspektive kulturne delavke, ki je domav Ukvah. Kljub obrobni legi v okviru Ita-lije, velja Kanalska dolina za geografskobolj odprto obmo@je, saj le¡i na kri¡iœ@u zAvstrijo in s Slovenijo. Ponovitev »Mik-ser« bo v @etrtek 15. marca ob 20.50.

� � Stando alla classifica redatta a fine2011 da Assobiomedica, associazionedelle imprese dei prodotti biomedicali,l'Azienda per i servizi sanitari n. 3 «AltoFriuli» – nel cui territorio ci sono ancheResia e Valcanale – figura come la mi-gliore in assoluto per pagamento delle fat-ture (61 giorni), con una tempistica che siè anzi ridotta, tra ottobre e dicembre, di 19giorni. È seguita da altre aziende sanitariedella regione, quali quella del MedioFriuli e del Friuli Occidentale, che riporta-no analoghe riduzioni dei ritardi, con atte-se di 67 e 75 giorni. Nella stessa classifica,i quantitativi più consistenti di giorni di ri-tardo vengono registrati tutti in Campa-nia.

Kanalska dolinain Rezija na televiziji

Ass 3 prima a pagarele forniture sanitarie

tare in modo comparativo al fine di sce-gliere quello che presenti la più razionaleutilizzazione della risorsa idrica. Vienedunque valutato l'impianto e non il sogget-to proponente.

Il Consorzio industriale di Tolmezzo,infatti, non è il solo ad aver presentato, en-tro i termini stabiliti, la richiesa di deriva-zione ma sono state inoltrate, all'organi-smo regionale preposto, anche altre do-mande da perte di: Fuccaro Fabrizio in da-ta 5.2.2010, Energiapura s.r.l. in data6.05.2011 e dal Comune di Resia nellastessa data in cui ha presentato Cosint.

Come già detto in premessa l'acqua perlegge è pubblica e appartiene al demanio eproprio perché si tratta di un bene pubblicochiunque può chiederne l'utilizzo per i finiconsentiti dalla normativa. Spetta poi al-l'autorità competente valutare, attraversoidonea istruttoria volta a contemperare ivari interessi – pubblici e/o privati – coin-

Vokviru pevske revije »Primorska poje« bo 25. marca ob 14.30 v kulturnim cen-tru (v bivœi mlekarni) v Ukvah koncert.

Nastopili bojo vokalna skupina »Anton Klan@i@« in moœki pevski zbor »AntonKlan@i@« iz Mirna (Slovenija), oktet Ro¡marin iz Kostanjevice na Krasu (Sloveni-ja), dvojni kvintet Svr¡ in moœki pevski zbor Foltej Hartman iz Avstrije in oktet Al-ja¡ iz Kopra (Slovenija). S tem, da revija ni tekmovalnega zna@aja, je nivo pevskih

nastopov zelo [email protected] nastajajo iz mnogihrazlogov in revije se ude-le¡ijo bodisi tisti, ki sobolj naklonjeni do¡ivljan-ju petja v dru¡bi v pro-stem @asu, bodisi tisti, kise udele¡ijo tudi tekmo-vanj.

Zanimivo je, da kljubtemu, da bojo dogodekgostili v Ukvah, ne bo na-stopil noben zbor iz Ka-nalske doline. Ravno vUkvah je neko@ bilo¡ivahno, saj so bile pev-ske formacije kot »Pla-ninka« in »Ojstrnik«.Dandanes so v Kanalskidolini drugi uspeœni zbo-ri, kot na primer »Viœar-ski oktet«, ki poje v œtirihjezikih doline: italijan-sko, furlansko, slovenskoin nemœko.

»Primorska poje« se jeletos za@ela 2. marca na gradu Dobrovo. Revije se bo udele¡ilo ve@ kot dvesto zbo-rov na dvaintridesetih koncertih na Primorskem in v Furlaniji-Julijski krajini. K ure-sni@itvi prireditve prispevajo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavno-sti, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih druœtev, Zvezacerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliœke prosvete. (l. l.)

Primorska in Koroœka pojetav Ukvah v nedeljo 25. marca

Nejprid ta-na Korïti so bile köjplanïne, jë manæalu nu malu

wsiga: nï bilu mlïna, jüdi so mëli ho-det w mlen dö na Solbico. Nï bilucarkve, za wöjo isagä sa mëlu nistetkärstit dö w Osoanë. Pa sitmiæërihanï bilu anu te märtve ni so mëli je ni-stet pog'at dardu dö na Ravanco.Manæala pot: jë bil köj dan tröj za¡ivïno anu to bilu dalë@. Nï bilu œku-le anu utruce – æi nï bil du, ka an mëlkiraga za ga nawü@it – ni nïso mugletet w œkulo anu ni nïso znali ni pïsat,ni lajät. Nï bilu akwedota, ni bile lü@i,nï bilu telefona. Po@asu, po@asu, rë@ïso parœle pa gorë na Korïtu. Cirkuwni so jo naredili tu-w lëtu 1889 ziz tü-ranon. Tu-w lëtu 1925 ni so g'ali paorlej (na bila karjë rivinana tu-w po-treso od lëta 1976 zawöjo isaga ni sobili jo walili). Tu-w lëtu 1928 ni sonaredili sitmiæeri tu-w Osoanë itakuni so mugle podiwat ito te märtve.Tu-w lëtu 1950 jë se naredila œkulapa æi w¡ë tu-w lita nazëd ni so bili po-slali naga maeœtrina za wü@it. Tu-wlëtu 1955 ni so naredili akwedot anutrumbo, tu-w lëtu 1958 ni so og'alibutëgo ziz uœtirïjo. Drügë lëtu ni sonaredili pot. Tu-w lëtu 1962 duœäl te-lefono; tu-w lëtu 1966 lü@ anu tu-wlëtu 1970 fonjatüre. Tu-w lëtu 1976pa izdë potres an rivinel wso ves anojüdi so slï. Injën ostala prazna ves nïve@ nikar anu niœæi mo so pravi da nimajo naredït dno "centrale idroelet-trica". Upajmo, da to bodo uridno paza iso lipo vasïco. (s. q.)

Ka bilu anu ka bo ta-na Kurïti

volti, se concederlo o meno. È importante sottolineare che l'attuale

quadro normativo, nel rispetto degli indi-rizzi comunitari, non pone preferenze tra isoggetti richiedenti la concessione a deri-vare, ma solo priorità legate alla tipologiad'utilizzo, mettendo al primo posto il con-sumo umano. In particolare qualsiasi sog-getto privato o pubblico, che abbia inten-zione di intraprendere delle iniziative im-prenditoriali nel settore idroelettrico, puòpresentare delle proprie istanze di deriva-zione idroelettrica e/o delle varianti so-stanziali alle derivazioni idroelettriche inessere. Non v'è dubbio comunque che, co-me cittadini di Resia, auspichiamo che ilricavato economico derivante dallo sfrut-tamento idroelettrico dell'acqua che scorrelungo la valle possa avere una ricaduta sul-la popolazione locale la più diffusa possi-bile; e che il modo migliore perché questoaccada è che lo sfruttamento idroelettricoavvenga a cura del Comune di Resia, af-finché questi possa investire i proventi inopere pubbliche.

Per conoscere i modi e i tempi per la vi-sione del progetto, per la presentazione dieventuali opposizioni ed osservazioni e ladata in cui verrà effettuata la visita localed'istruttoria, bisognerà aspettare l'avvisoche verrà esposto all'albo Pretorio del Co-mune di Resia. Questo avverrà sucessiva-mente all'emissione del parere vincolantedell'Autorità di Bacino territorialmentecompetente.

Page 12: DOM

Nedavno je Poso@je obiskala po-slanka v Evropskem parlamen-tu, Zofija Mazej Kukovi@. Naj-prej se je udele¡ila posoœkega

kolegija, kjer so ji predstavniki lokalneuprave predstavili stanje v treh posoœkihob@inah, naœe @ezmejno sodelovanje in setudi zazrli v prihodnost. Udele¡ila se je tu-di sre@anja z obrtniki in se seznanila sstanjem v drobnem gospodarstvu ter v po-gojih za podjetniœtvo v Poso@ju.

Zve@er pa je v Domu Andreja Manfre-de organizirala okroglo mizo na temoSlovenija, de¡ela zdravja in turizma. Kotgovorci so se ji pridru¡ili œe gostiteljica,¡upanja ob@ine Kobarid, Darja Haupt-man, direktorica LTO Bovec, CecilijaOstan in direktor LTO Soto@je, Janko Hu-mar. V zanimivem pogovoru so predsta-vili poglede na razvoj turizma v Poso@ju,na prilo¡nosti, ki se ka¡ejo predvsem na

� ˘e petina evropskega prebivalstvase zaradi svojih telesnih omejitevsre@uje s te¡avami pri potovanjih

Nove prilo¡nosti za posoœki turizemiz skupin, ki imajo telesne omejitve

EVROPSKA POSLANKA ZOFIJA MAZEJ KUKOVI# je v Kobaridu organizirala sre@anje na temo »Slovenija de¡ela zdravja«

� Mateja Mohoriå

Ob 40-letnici Jamarske sekcije PD Tolmin so iz-dali zbornik, katerega izdajo je podprla tudi

Ob@ina Bovec. Jamarstvo ima v Tolminu dolgozgodovino, saj so ¡e leta 1924 ustanovili ilegalniplaninski klub Krpelj. Poleg planinstva so gojili tudiraziskovanje jam. Krpljevci so ¡e takrat prvi@ razi-skali in dokumentirali okoliœke jame. Zaradi pritiskafaœizma je dejavnost druœtva zamrla, povod za obu-ditev pa je priœel v letu 1968. In 27. marca 1971, soustanovili Jamarsko sekcijo pri Planinskem druœtvuTolmin.

Tako je Andrej Fratnik leta 1988 v sodelovanju spisano sestavo zamejskih jamarjev iz Trsta, kot prviiz Slovenije presegel magi@no mejo 1000 metrovglobine v #ernelskem breznu na Rombonskih po-dih. Leta 1992 je Dejan Risti@ sam preplezal brezno

#ehi 2 do globine 1.200 metrov. Poseben mejnik jebilo tudi raziskovanje Kanina v letu 2005, v MaliBoki so sodelovali pri odkritju povezave z breznomBC 4 na Kaninskih Podih, cel sistem sedaj meri6.656 metrov z viœinsko razliko 1.319 metrov. Pose-ben uspeh je tudi najgloblje pre@enje na svetu doslej,ki meri skoraj 1.300 viœinskih metrov. V sklopu sek-cije deluje tudi jamarski reœevalni center, skrbijo patudi za jamarski podmladek.

Letoœnji prvi pristop BC 4 od spodaj navzgor, po-meni v podzemnem svetu enako, kot v gorniœtvu inalpinizmu Mount Everest. Lahko pa si le predsta-vljamo, kako se lahko jamarji v tesnih, neprehodnihpodzemnih rovih prebijajo skozi navidezno nepre-hodne o¡ine. Blatne, spolzke, mokre, z glavo navz-dol, po@ez ali navzgor, vedno v stalni pripravljenosti

na morebiten nepri@akovan vdor vode. Prvega pre@enja sistema Mala Boka-BC4 od

spodnjega vhoda navzgor so se udele¡ili @lani Ja-marske sekcije planinskega druœtva Tolmin: TjaœaRutar, Iztok Mo¡ir in Dejan Risti@

Pre@enje je trajalo 28 ur. Vstopili so 18.02.2012ob 09:30 v Malo Boko na nadmorski viœini 433m,izstopili pa so 19.02.2012 ob 13:30 skozi vhod vbrezno BC4 na pobo@ju 1298 m visokih KaninskihPodov. Njihovo delo in raziskovanja razkrivajoneiz@rpne mo¡nosti odkrivanja podzemnega svetaBovœke in sliœati je, da nekateri tuji jamarski vodniki¡e tr¡ijo vodenje svojih turistov po la¡je dostopnihjamah.

Prvo pre@enje kaninskega podzemlja od spodaj navzgor

podro@ju usmerjanja na skupine turistov,ki imajo razli@ne telesne omejitve.Evropsko prebivalstvo se stara in ¡e peti-na se jih zaradi svojih telesnih omejitevsre@uje s te¡avami pri potovanjih. Ti lju-dje so za Poso@je obetavna tr¡na niœa sajdruga@e cenijo ¡ivljenje zdravi. Dostop-nost destinacije bi veljalo izboljœatipredvsem v smislu izgradnje primerneinfrastrukture, ki se za@ne s primernimicestami, œe ve@ji pomen pa bi morali po-svetiti @ezmejnemu sodelovanju na po-dro@ju zdravstvenega turizma. S tem bilahko ubla¡ili pritisk sezone in goste raz-poredili na vse letne @ase. Prav Poso@je,ki je nekako odmaknjena destinacija, nu-di izjemno prilo¡nost. Ljudje tukaj so ze-lo ustvarjalni, v njih sta posebna volja intrma, ki ju velja izkoristiti. Okrogle mizese je udele¡ilo lepo œtevilo turisti@nih de-lavcev, ponudnikov, vsi posoœki ¡upani,dva slovenska poslanca in drugih obisko-valcev.

� � Leto je naokoli in zopet so se za@elepriprave na ponovitev velike akcijeO@istimo Slovenijo, ki bo potekala 24.marca, v œolah in vrtcih pa 23. marca. Pro-jekt se tokrat œiri na globalno raven, in si-cer v sklop globalne pobude O@istimosvet (World Cleanup 2012), kateregaskupni cilji so odstranjevanje nezakonitoodlo¡enih odpadkov, zdru¡evanje in oza-veœ@anje ljudi. Poudarek letoœnje akcije jepredvsem na @iœ@enju divjih odlagaliœ@,@iœ@enju okolice bivalnih skupnosti, ulic,sprehajalnih ter pohodniœkih poti. Gledena lanske izkuœnje smo tudi v ZgornjemPoso@ju dokazali, da lahko skupaj marsi-ka j spremenimo te r dv ignemoozaveœ@enost prebivalstva. Upamo inverjamemo, da se iz tega tudi kaj nau@imoin za@nemo razmiœljati predvsem o dol-goro@nih reœitvah, ki bi pripomogle doboljœega in @istejœega ¡ivljenja. Prepri@anismo, da skupaj zmoremo ve@. (j. u.)

� � V okviru projekta Alisto (Na krilihzgodovine/Ali sulla storia), ki se izvaja vokviru @ezmejnega sodelovanja Sloveni-ja - Italija (v katerem sodeluje tudi Funda-cija Poti miru v Poso@ju), je bilo 2. marcav Kobariœkem muzeju zanimivo preda-vanje o tematiki letalstva na soœki fronti.Mag. Matja¡ Ravbar je predstavil razvojavstro-ogrskega letalstva od njegovihza@etkov pa tja do konca prve svetovnevojne. Predstavil je avstro-ogrska voja-œka letaliœ@a in njihovo lokacijo ter fun-kcijo, ki jo je opravljalo letalstvo na soœkifronti. Predavanje je bilo dobro obiskanopredvsem s strani lokalnega prebivalstva,ki z zanimanjem spremlja dogodke, ki sopovezani s tematiko soœke fronte. (u. m)

� � Na nadomestnih ¡upanskih volitvah vBovcu, ki so potekale v nedeljo 11. mar-ca, so volivci namenili najve@ glasov ne-odvisnemu kandidatu Siniœi Germovœku,ki je prejel 39,3 odstotka glasov. Drugi jebil kandidat SDS, Davor Gaœper@i@, ki jeprejel 36 odstotkov vseh glasov, tretiji pakandidat Desusa, Robert Trampu¡, ki jeprejel 24,7 odstotka glasov. Bovec bo za-to dobil svojega novega ¡upana v drugemkrogu. V nedeljo 25. marca se bosta v ba-lota¡i pomerila Germovœek in Gaœper@i@.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke brevibrevi kratke(

O letalstvuna soœki fronti

#istilna akcija23. in 24. marca

Bovec bo dobil¡upana 25. marca

12 stran 15. marca 2012POSO@JE

� Paå

dom

LETA 1952 JE NEPRETRGANO SNE˘ILO KAR 50 UR. Nato so plazovi odnaœali doma@ije, hleve in senike

Pred 60 leti je v vasi nad So@o zapadlo 4 metre snegaV

mesecu januarju in februarju tegaleta, smo skoraj neprizadeto po-sluœali radijske vesti in v dnev-

nem @asopisju prebirali novice o kata-strofalnem sne¡enju v de¡elah na juguBalkana. Le redki med nami so se obgledanju posnetkov spomnili na kata-strofalne posledice sne¡enja, ki je predpolnimi œestdesetimi leti zajelo zgornjePoso@je.

Prvo ve@je sne¡enje leta 1952 je Slo-venijo in naœe kraje zajelo ¡e prve dni fe-bruarja. Sne¡enje, ki je ob@asno preha-jalo v de¡evje, je spremljal mo@an veter.V ponedeljek 11. februarja, pa je pri@elomo@no neprekinjeno sne¡iti. Sne¡naodeja se je iz ure v uro dvigovala. Nepo-pravljivi pesimisti so napovedovali sod-no uro. Nebo nad Poso@jem in Bene@ijose je pri@elo po@asi vedriti œele v sredo,po polnih petdesetih urah nepretrganegasne¡enja. V dolini od Tolmina do Koba-rida in proti Bovcu so namerili od dvado tri meta debelo sne¡no odejo. V gor-skih vaseh nad So@o pa je zapadlo trimetre in ve@ snega. V Trenti je doseglaviœina zapadlega snega obilne 4 metre.

Iz srede na @etrtek 14. februarja, soPoso@je pri@eli ogro¡ati sne¡ni plazovi,

ki so se pro¡ili iz strmih, takrat œe ne za-raœ@enih pobo@ij gora. Plazovi so odna-œali senike, planinske hleve, mlade goz-dove, hleve z ¡ivino in doma@ije; v#adrgu, na Volarjih, v Borjani, na ˘agiin Bovcu. Plaz, ki se je odtrgal z Rombo-na, je v Bovcu zasul Kavsovo hiœo. Re-œevalci so izpod ruœevin potegnili œesttrupel. Rafael Kavs, pa je kljub zdravniœ-ki pomo@i zaradi te¡kih poœkodb nasled-nji dan umrl. Na agi so v plazu izgubili

¡ivljenje trije doma@ini. V Borjani je sta-ri o@e enajstletne deklice s skupino so-vaœ@anov z golimi rokami, izpod deseti-ne kubikov snega in ruœevin, kljub ne-varnosti novega plazu reœil vnukinjoMarico in njeno staro mamo. ˘al mamiRozaliji in bratu Andreju, ki so ju odko-pali naslednji dan, ni bilo ve@ pomo@i. VPrebejku pod Krasjim vrhom je v plazu s@redo ovac preminil Jakob Koren, Baœ-kelj, o@e desetih otrok iz Magozda. V

svoji jami, kaverni pod pobo@jem Sle-mena nad vasjo Krn, pa je pod plazomkon@al svoje spokorniœko ¡ivljenjekrnski puœ@avnik Gabrœ@ek.

Poso@je je ostalo odrezano od ostale-ga sveta. Ceste od Mosta na So@i protiKobaridu, Breginju na Livek in protiBovcu so bile neprevozne. Delavci Elek-tra, vodovodne oskrbe in telefonisti so vne@loveœkih pogojih, s pomo@jo planin-cev in izurjenih smu@arjev popravljalipoœkodovane napeljave. Oblast je mobi-lizirala vse, za delo sposobne moœke. Vsiskupaj so s pomo@jo vojakov z lopatami@istili ceste in pomagali vaœ@anomogro¡enih vasi. Na pomo@ sta prisko@ilianhovska cementarna in vojska z razpo-lo¡ljivo mehanizacijo. V odro@ne vasi sos padali odmetavali najnujnejœa ¡ivila inmedicinske pripomo@ke.

Plazovi so œe dolgo v pomlad vrœali izgora in opozarjali na mo@ neobvladljivenarave.

Zgradili so nove hiœe. V nove hlevepripeljali ¡ivino in sve¡o krmo, todastrah pred nepredvidljivo nesre@o je pri-zadete vseskozi spremljal tudi sredison@nih poletij.

V torek si je poslanka ogledala Mlekar-no Planika v Kobaridu, ki je s predelavolokalnega mleka primer dobre prakse vslovenskem prostoru. Direktorica mle-karne, Anka Lipuœ@ek Miklavi@, je pou-darila, da je obstoj kmetijstva v Poso@juzelo pomemben tudi za turizem, saj sokmetje tisti, ki zemljo obdelujejo in nekjeohranjajo poglede na naœ biser, reko [email protected] obisk v Poso@ju je zaklju@ila v

podjetju Hidria AET, kjer se je seznanila sprizadevanji podjetja, da razvijajo visokotehnoloœke produkte na demografskoogro¡enem obmo@ju.

Poso@je ima @udovito naravo, ljudje sotukaj zelo gostoljubni, prijazni. Usmeri-tev na zdravstveni turizem in izboljœanjedostopnosti pa bi tem krajem prineslo œedodatno prepoznavnost, ¡ivljenje in ener-gijo.

Darja Hauptman in Zofija Mazej Kukoviå

Vojaki odstranjajo sneg na cesti v Borjano

� Miran Miheliå

Page 13: DOM

13stran15. marca 2012 ŒPORT

� Il Real Pulferosconfitto in casaresta in corsaper il primato.Bene le dueformazionidi Savogna

La Valnatisone torna in affannoDrenchia/Grimacco non decolla

CALCIO. DOPO 13 RISULTATI UTILI CONSECUTIVI la prima squadra delle Valli ha subito due sconfitte preoccupanti

� Bepo Qualizza

Si è conclusa la fase ascenden-te della Valnatisone. Dopotredici risultati utili consecu-tivi, ha incassato due sconfit-

te, la prima 2-0 a Fagagna e la seconda,con lo stesso punteggio, sul campo dicasa contro la capolista Lumignacco.Con questi risultati, deve stare moltoattenta a non essere risucchiata nellezone basse della graduatoria, anche sealle spalle della compagine valligianac'è un nutrito gruppo con problemi diclassifica. Ciò però non vuol dire che sipuò dormire sugli allori. Sono suffi-cienti, infatti, solo alcune partite nega-tive per trovarsi invischiati nella lottaper evitare la retrocessione.

Per gli Juniores Regionali, nonavendo problemi di classifica, l'unicoproblema è quello di non essere scon-fitti e possibilmente di vincere, come èsuccesso contro il Tricesimo fuori ca-sa, dove i nostri hanno inflitto ai colli-nari un secco 4-0. È seguito il 2-2 inter-no con la Sangiorgina.

C'è poco da aggiungere a quello chegià si sa della formazione Allievi alleprese con la seconda fase del torneo,nella quale è chiamata al difficile com-pito di rimanere nel girone Regionale.

Dopo il 4-0 subito ad opera della San-vitese, sono arrivati lo 0-0 con Moi-macco e l'1-1 in casa con il Muggia.

Dopo la goleada di Reana, i Giova-nissimi si sono ripetuti ospitando ilChiavris al quale hanno segnato 9 golsenza subirne alcuno. Il tutto presen-tando in campo una formazione com-posta dalle «seconde linee», ossia daquel gruppo di giocatori che poco sonostati utilizzati nel corso del campiona-to.

In campo ci sono nuovamente ancheEsordienti e Pulcini cha hanno datoinizio al torneo primaverile. In questecategorie, com'è noto, gli incontri sonoarticolati in tre tempi e il numero deigoal è solo indicativo, non essendoprevista una classifica.

Nel campionato Amatoriale Figc il

Planinska dru¡ina Bene@ije bo lietos praznovala 20 liet, saj se je rodila di@emberja1992. Na tuole so povdarili na lietnim ob@nim zboru, ki je biu 3. mar@a v sloven-skim kulturnim centru v Œpietru. Naœi planinci, ki jim je vse@ hoditi po bregeh in

imajo par sarcu slovensko kulturo, so tudi za lietoœnje lieto parpravli prù bogat program.1. febrarja je za@ela telovadba, ki je vsako sriedo in vsak petak od 19. do 20. ure v palestrisriednje œuole v Œpietru. Puojde naprej do 27. obrila. Vse œtieri nedieje febrarja so organi-zali tradicionalni te@aj smu@anja v Podklostru (Arnoldstain) na Koroœkim. 3. mar@a jeza@eu v bazenu v #edadu tudi te@aj plavanja, ki puojde naprej vsako saboto. Iz programanaj omenimo œe vzpon na Etno na Siciliji od 6. do 9. obrila, izlet v #arno goro od 18. do22. luja in ruomanje parnogah na Otok, v Marijo Woerth na Koroœkim 25. in 26. voœta.Seviede, Planinska dru¡ina bo poskarbiela, de bo ko@a Dom na Matajure odparta vaskikonac tiedna skuoze celuo lieto.

La formazione Pulcini della Valnatisone, ora impegnata nel torneo primaverile

Planinska dru¡ina ima 20 liet

Sodelovanje beneœkih in kobariœkih planincev ¡e dolgo traja

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

PPLLAANNIINNSSTTVVOO

Real Pulfero, a sorpresa, ha conosciutosul campo di casa un'inaspettata scon-fitta ad opera del Pieris per 1-0. Ma il ri-scatto non si è fatto aspettare: a Faga-gna è stata vittoria per 2-0. Il duello peril primato con il Forcate è, invece, de-stinato a protrarsi fino alla fine, consi-derato che il Brugnera, terzo in classifi-ca, è distanziato di una decina di punti.

L'Sos Putiferio di Savogna nel gironedi Eccellenza del «Collinare», continuapositivamente. Se avesse osato qualco-sa di più nella prima parte del campio-nato, ora sarebbe a ridosso delle prime.Evidentemente, l'intenzione era quelladi disputare un torneo tranquillo, anchese potenzialmente gli obiettivi poteva-no essere più ambiziosi. Lo conferma-no l'1-1 con la Termokey e il 3-0 inflit-to al Climassistence.

dom

� � Nella terza giornata del girone di Cop-pa Friuli il Basketvalli ha ospitato la com-pagine udinese della Cdu. L'incontro è sta-to caratterizzato da un primo tempo am-piamente sotto tono da parte dei valligianiche hanno chiuso i primi venti minutispuntando la miseria di 19 punti contro 36degli avversari. Nel secondo tempo c'èstata la reazione del team biancoverde cheperò non è riuscito a recuperare intera-mente lo svontaggio subendo soprattutto ilunghi avversari. Il punteggio finale ha vi-sto prevalere la Cdu per 67:61. La settima-na successiva i Bv hanno ospitato il Fingeroll Tavagnacco, quarta sfida del girone. Ilprimo tempo è stato equilibrato e ha vistoun minimo vantaggi ospite all'intervallo dimetà partita. Alla ripresa i valligiani hannodimostrato maggiore compattezza e preci-sione al tiro degli avversari trascinati dallebuone prove di Miani, Busolini e Iussig;decisivo nel finale anche Iveta con alcunirimbalzi offensivi. Ora i biancoverdi sonoal terzo posto in classifica con due partitevinte e due perse. Ecco il tabellino dell'ul-tima partita vinta 76 a 69: Iussig 16, Miani27, Not 2, Busolini 17, Pelizzo 6, Iveta 8.

� � L'Asd Velo club Cividale Valnatiso-ne/Kolesarski klub Bene@ija ha presenta-to ufficialmente, come da programma, sa-bato 10 marzo, le squadre dei Giovanissi-mi e degli Allievi, in piazzetta «FerruccioVidussi», a Cividale del Friuli. La quindi-cina di Giovanissimi sarà seguitia dai di-rettori sportivi Denis Macorig e Loris Mi-chelutti, fra di essi anche due bambine. I 4Allievi primo anno (15 anni, nella foto so-pra) saranno seguiti dai direttori sportiviValnero Siega e Adriano Miani. Sono:Alberto Lombai, Stefano Sudero, DavideMalisani e Andrea Petrussa, e il D.S. Val-nero Siega. Prima gara il 25 marzo per gliAllievi e 1 aprile per i Giovanissimi.

� � V soboto, 3. ter v nedeljo, 4. marca seje v œportni dvorani v Kobaridu odvijalzaklju@ni turnir slovenskega pokala v fut-salu. V soboto smo videli polfinalna dvo-boja med Oplastom in Predilnico Litijater med Puntarjem in Dobovcem Trgovi-ne Jager. Obe sre@anji sta se kon@ali z re-zultatom 2 : 4. V nedeljskem finalu sta ta-ko igrali ekipi iz Dobovca in Litije, ki jepo zmagi z 1 : 3 osvojila svoj tretji zapo-redni naslov in osmi skupaj. Nogometnazveza Slovenije je organizacijo finalnegaturnirja pokala Slovenije v dvoranskemnogometu zaupala Oplastu, ki v letoœn-jem letu praznuje 10-letnico delovanja.

Basketvalli terzoin Coppa Friuli

Giovanissimie Allievi pronti al via

Pokal v futsaluje bil v Kobaridu

Kobariœko planinsko druœtvo je biloustanovljeno leta 1952. ¡e takoj poodprtju meje je navezalo stike s

@edajskimi planinci. Ob nastanku prvegabeneœkega druœtva v sedemdesetih letihprejœnjega stoletja se je povezalo tudi z be-neœkimi planinci. Nepozabno je naœeskupno sre@anje leta 1975 na Matajurjusmo zaklju@ili, kjer se je zbrala velikamno¡ica beneœkih in kobariœkih planin-cev. Sre@anje na Matajurju smo zaklju@i vvasi Matajur, kjer nas je sprejel matajurski¡upnik Paskval Gujon. Tedaj je beneœkodruœtvo vodil Jo¡ko Kukovac.

Beneœko druœtvo je nato za nekaj letzamrlo in prvi ponovni za@etki segajo v le-to 1986, ko smo beneœki in kobariœki pla-ninci skupno organizirali sre@anje obmej-nih slovenskih planinskih druœtev iz Slo-venije, Italije in Avstrije v Dre¡nici. Tedajse je zbralo ve@ kot 2000 planincev. Iz Be-ne@ije so priœli mladi planinci Ezio Goœn-jak, Miha Koren in Peter Zuanella, ki so sœe nekaterimi drugimi beneœkimi planincileta 1992 ustanovili Planinsko dru¡inoBene@ije. Od tedaj do danes je dejavnostbeneœkih in kobariœkih planincev tesnoprepletena.

Organiziramo mnoge skupne prireditvekot so septembrsko sre@anje na Matajurju,tek iz Su¡ida do Nokul, Burnjak, pohodina Krn in Miklav¡ev pohod na Krasji vrh,no@ni pohod na Matajur, pohod na BreœkiJalovec in spominski pohod h Krnskemujezeru. Mno¡i@no se udele¡ujemo tudi po-

In Prima categoria il Drenchia/Gri-macco pizzeria «le Valli», dopo averinflitto un vistoso 6-1 al Farla sul cam-po di Majano, non è andato oltre lo 0-0interno con il Turkey Pub. Ora la squa-dra del presidente Cristian Rucchin do-vrà lottare strenuamente per non retro-cedere, dato che sono in programmadegli autentici spareggi, nei quali ècoinvolta la formazione valligiana.

Opposto è il discorso per la Savogne-se. In Seconda categoria continua a vo-lare: ha vinto 2-1 sul campo dell'Arco-baleno, 2-0 con l'Ars calcio nelle garadi recupero e 1-0 in casa sul fanalino dicoda «Il gambero» di Amaro. In que-st'ultima partita gli ospiti hanno datodel filo da torcere ai padroni di casa, masi sa che solo il risultato è buono per laclassifica, non il gioco.

hodov z Livka v Topolovo in iz @enebolev Podbelo.

Najve@ji skupni izlet obeh druœtev jevsakoletni ve@dnevni obisk alpskih triti-so@akov in œtiritiso@akov. Povzeli smo se¡e na Mont Blanc, Monte Roso, Brei-thorn, na ve@ vrhov v Dolomitih, na Mon-viso in na ve@ tritiso@akov v italijanskih infrancoskih zahodnih Alpah. Lani smo obi-skali Bosno in Dalmacijo. Letos pa bomojulija pet dni na obisku v @rnogorskih go-rah in v Dalmaciji.

Beneœke in kobariœke planince ve¡etrdno prijateljstvo. Nismo samo znanci.Smo pravi prijatelji: se skupno veselimoin smo trdno povezani ob ¡alostnih do-godkih. Ve¡e nas navezanost na skupnevrednote, na lepoto gora in narave. Koba-

riœki planinci bi Bene@anom najraje ukra-dli Matajur, ki ga bo¡ajo tople ju¡ne sape;

odkoder se kar te¡ko zopet spustimo vosoje in dolge sence kobariœke doline. Be-ne@ani pa bi nam najraje ukradli Krn. Hre-penijo po visokem, œiljastem nosu, ki jihdra¡i, ko ga gledajo iz beneœkih dolinic.Letos bo kobariœko druœtvo praznovaloœestdeset let delovanja, beneœki planincipa dvajset let ustanovitve njihove planin-ske Dru¡ine. Vseskozi smo trdno poveza-ni. Zakaj ne bi skupaj praznovali? Recimov oktobru, na vrhu Matajurja ali pri ko@i naplanini Kuhinja pod Krnom. Naj bo tovr¡ena kost, ki naj jo glodajo naœi beneœkiprijatelji.

˘elim, da bi med beneœkimi in kobariœ-kimi planinci za vedno trajalo trdno prija-teljstvo in so¡itje.

� Zdravko Likar

Page 14: DOM

Petruovi so bli u te parvi hiœ' na cie-sti na desni strani, ku k' se pride guJeœi@e. Dru¡ina je bla nan mladinpar sarcu, zak' u nji smo imiel' par-

lo¡nost se uœafat med nam' in se u@it plesat.Pogostu smo atu kupe vi@erjal'. Par njih sose tudi @e@e zbierale, kàr so ro¡e napravjale,de bi oflokale utari@, ki so ga noœil' od hiœedo hiœe za bo¡i@no devetico, al' pa kàr so ve-rezuvale bandierce an jih parkolale na œpa-je, ki so jih puobi spejuval’ za senjan u Kra-varju par pot, kjer je tekla precesija. Le oneso napravjale flokè al' ro¡e za bruœjanovepurtone, kàr se je kajœan ¡enu.

Nalé smo jih œtrubil' an motil', Petruoviso nas vedno radi sparjemal' u hiœo. Za karse ist zmislen, jih je bluo œest u dru¡in': Mju-ta, mat od Lucjana, od Drejuna an od treh@e@, Albine, Paule an Eme.

Mjuto puobnen s @arnin facuolan na gla-vi, ki ga je nimar nosila. Imiela je 'an pose-ban »tik«, kier je nimar glavo tresla na stran,ku de bi pravla »ne« z glavo. Kajœan, z 'nomarvo malicije, je venesu: @e jo popraœaœ,al' ga pije, ona ti odguori nimar, de ne. Ma-lo se jo je videlo gor po vasi. Bluo je samuo,kàr je hodila s cindiarjan po uodo h korituna plac, al' pa @e je œla @ez vas, kàr je nosilas pleteni@ico pod pasko kosilo senosiekan useno¡eta.

Te mlajœa u dru¡ini je bla Ema, ki je na¡alost zlo mlada umarla. Zaries u veliki¡alosti je pustila judi po usieh bli¡njh vaseh,a posebno u Jeœi@', kjer je bla dost œtieta zanje veseu karater, ki ga je kazala z usiem'.Zmislen se œele tisto bielo kaselo, ki so jopuobje nesli u britof h Sv. Lienartu. Poseb-no puobnen »sedmine«, ki se jih je u tistihcajtih runalo na @ast marli@a. Tu usaki vasipo naœih dolinah je bla tista navada, ki se jesada zgubila. Misinlo se je, de kàr kajœanumarje, niega duœica ostane œele, kjer je tist@lovek ¡iveu an de duœa ima potriebo punomolitve, de bi bla sparjeta od Sodnika buj@ista. Saj je famoœtar pridgu, de vi@ bi po-maganja z molitvijo od sojih bli¡njih pardo-bila, buj hitro bi pustila vica an bla sparietau nebesa. Navada je bla tudi, de dokier tru-plo marli@a nie bluo podkopano, nie smielobit zapuœ@eno brez varuha. Zatuo marli@aso varval' celo nuo@ manjkul na dva, ki staga imiela tudi du¡nuost preoblie@, poluo¡t ukaselo, lepuo ga naœtimat an mu luo¡t pata-

14 stran 15. marca 2012DOMA@A KULTURA

� Jur Zad tih

Kuo je bla barka naœa meœtra ta u Goric’

noœtar u roke. Pruot vi@eru so se usi vasnja-ni zbieral' tu hiœi od marli@a an zmolil' triparte ro¡arja. Kàr je andoht kon@ala, so ga-spodarji dajal' za pit 'no taco vina al' kar soimiel', 'an kos siera al' pa kako bierjo sala-ma. Usak je rad pou¡iu na @ast duœe odmarli@a. Tudi sedan dni po pogrebu se jehodilo molit ro¡ar tu tisto hiœo, zatuo se jetista pobo¡na navada klicala sedmina.

Po granki an ¡alostni smarti mlade Eme,Petruovi so nardil' sedmino na velikin; oj-cet, ku de bi se kajœan ¡enu. Povabil’ soparvo posebe otroke, jin dal' za jest an pit,potlé pa use kupe te velike, ki so pobo¡nozmolil' navadne tri parte ro¡arja. Nie bluoBuog vie kuo luœtno, kier je moliteu œla naduzin, pa usedno je bla puna hiœa judi, ki sotroœtal' an tola¡li dru¡ino an ¡lahto.

Par Petruovi hiœ' je biu te stariœ od sinuo-vu Lucjan, ki je dielu za œuoœtarja. Zmislense ga tu njega laboratoriju u tamneni sobi-ci, kjer je na kopitu natuku u podplate nie-ke lesene cveki@e, ki so bli tanki ku fulmi-nanti. An grede je œteu ¡lahe an guoriu medsabo: »Punf jama, punf kavi@«. Z adnin sa-min ¡lahan ga je partuku usak krat tu œuoli-no an takuo napri, brez falit. Mi otroc smo

USE, KAR SE #LOVEK NAVADI u otroœkih lietah, mu priet al’ potlé pride h nucu

tuole gledal' z guœtan, pa kàr so silili tu tisto»jamo« buj stari ku mi, u majhnin laborato-riju nie bluo prestora za nas. Muorli smo sepobrat, pustit naœo majhano klop an ute@uoz naœega pi@a. Nan nie korlo re@ dvakrat,zak', @e se je zatardalo 'an magnjen, je bluonaobarno jo uœafat le s œilan tu stegno, de soti storli zasko@it na ¡lah po koncu, zak' se jeœilo zaries nastaknilo tu mesuo: bolielo jean so se ti œe smejal’ povarhu.

Ta par Lucjane se je navadu miœtier To-na Valenta@u, ki se je rodiu nasre@an;manjkali so mu malomanj usi parsti, sa-muo na desni roki je imeu palac an kazalac,pa tarkaj je dielu, de se je navadu @arieujeœivat an potle odpriet sojo majhno delauni-co ku vaœki œuoœtar.

Lucjan je imeu vse lice vederbano, zak'mu se je bla puœa tu pest arznesla. Biu jepoœten mo¡, nimar dobrega sarca. Ostu jepar dru¡in', dokier nie pustu œila an kopitaan, ku skor usi dielouni mo¡je iz naœih kra-ju, je œu premog kopat u Belgijske miniere,de bi kiek sudu zaslu¡u. Kàr se je varnu udoma@e kraje, je œu ¡ivet u dolino, na#imur, blizu te stare fabrike od cimenta.

(17. – gre naprej)

JJeeœœiiœœkkee zzggooddbbiiccee

U Petruovi dru¡inijih je bluo œest.Lucjan je biu œuoœtar

dom

Lucjan Petruovu je dielu za æuoætarja

Kàr sam bla majhana, san hodila tua¡ilo dol h Hlocju. Parvo elementarsan nardila gu Platcu. Potlé ist an mo-

ja sestra smo se traœferile u œuolo cju Gorico.Tam je biu kolegjo, kam smo jedli an spal'.U œuolo smo hodil’ cju sred Gorice. Usak-dan so nas akompanjale meœtre dol s koleg-ja an so nas parœle puonj, kàr je œuola finila.

Kikrat œtudieram, kuo j' bla barka meœtratu œuol'. Bla sem ¡e tu trecjem razredu anusako soboto zadnjo uro leziona nas je u@ila»ro@no delo«.

Nam @i@atam je meœtra kupila laneneplatna (stoffa di lino) an nam je nardila ki-kje, sempli@ s kratkimi rokav. Ta spriet ki-kje nam je di¡enjala fajne ro¡e an usih sortdekoracjone. Kupila nam je puno sort tan-kega koloranega kotona. U@ila nas je œivattele ro¡e »punto catenella«. Puobje so ¡agal'kompensat an skladal’ kupe kose, za hiœo

narest. Nucal’ so nimar »Vinavil«. Œivalesmo puno cajta, ma buj ki je œlo dielo h kon-cu, buj sej videu liep rizultat, kuo je parœuliep dekoracjon.

Kajœna od naju je bla buj napri z dielam,kajœna pa od zad. Kàr smo use finile œivat,smo dale meœtri kikje; ona nam jih je opralaan popieglala. Zaries je bla barka!

'An dan je bluo ta uone lepuo sonce annam je meœtra jala: »Donas oblie@eta vaœekikje an gremo cja uon, de narmo lepe foto-grafije«. Kàr smo obliekle naœe kikje, smose gledale 'dna drugo, kuo smo ble lepe. Za-ries nam je meœtra naredila puno fotografijan usakemu dala sojo za spomin.

Sada, kàr pinsan na tiste cajte, mi pride zare@: œkoda, de naœe @i@ice niemajo tu œuol'adne ure, de bi se navadle œivat an plest. Anpuobje bi mogli se navast pa pletenice plestal' pa ki druzega. Naœe none so takuo barke

za kalcine an gucje plest, ma znajo tud naun@inet.

Popensajta, ki liepega blaga bi parœlouon. Kàr bi œli na merkatin, bi vidli obieœenelepe koprilete, tendine, brisauke s picam,pre¡ine, kalcine, gucje an kajœno pletenico.Za me je te buj veliko veseje videt, kar zna-jo narest naœi otroc z njih zlatimi ro@icami.

Kuo poka¡ejo zvestuo sad njih diela.Tuole bi jin bluo hnucu, za kàr bojo velic'.Mene je bluo hnucu: sam znala œivat an, kàrmi je manjku baton, niesam praœala bedne-ga, hitro sam ga zaœila.

Usake dielo, ki se ga navadimo, nan jenucno. Lepuo je miet dobro vojo an noma-lo paœjona an use, kar se navademo, priet alpotlé, 'an dan nam pride h nucu.

� Teresa Predan-ObliåanovaMali Garmak

➔ Patroni pomo@niki: Clemens AugustClemens August von Gallen se je rodiu 16. marca lieta 1878 ku enajsti sin,

u plemenitni dru¡in grofu, ki je œtiela trinajst otruok, u gradu Dinklage blizumiesta Vechta (Nem@ija). Po œuoli je za@eu, u Fribourgu u Œvici, œtudijat lite-raturo, zgodovino an filozofijo. Imeu je samuo 20 liet, kàr med potovanjan uRim, je biu sparjet od pape¡a. Po teli udienci se je sam odlo@u se diet na potduhouniœkega poklica. Imeu je 26 liet, kàr 28. maja lieta 1904, u stolnici mie-sta Münster, je biu posve@en za duhounika. Dvie lieta buj pozno, je ku kaplanœu u Matijevo cierku u miesto Berlin. Po œest liet je ratu kurat u cierkvi ber-linskinskega kamuna St. Clemens. Od lieta 1919, za deset liet se je uarnu ku¡upnik u fari Sv. Matija. Potlè so ga spet poklical’ u Münster ku ¡upnikamestne cierkve St. Lambert. Po sedanandvajst liet duœnopastierskega diela, uliete 1933, je biu imenovan za münsterskega œkofa. Kàr je parœu na varhnacionalsocializem, œkof Clemens August mu je biu zlo tardni nasprotnik.Njega spise an pridge so za tuo ostali velika pri@a u zgodovini. Tri pridge, kijih je imeu u polietju 1941 an ki so pravle o napadih na samostane an eutana-ziji u œpitalah, so ble na koncu uiske poznane po cielin svietu.

Na dan 21. febrarja lieta 1946 je biu uradno imenovan za kardinala. Uarnuse je u Münster 16. marca, kjer so ga spariel’ z triumfalnin sprejeman. Na¡alost pa, samuo œest dni potlè, bluo je 22. marca, mu je pokinla apendicite anje hitro umaru. Podkopal’ so ga u Ludgerjevo kapelo, ki je bla u veliki Paulovicierkvi u Münstru ¡e poœkodovana od ujske. Pape¡ Wojtyla ga je 20.di@emberja lieta 2003 razglasiu za bla¡enega. Po smarti pape¡a Wojtyla,pape¡ Benedikt XVI, 9. otuberja lieta 2005, ga je razglasiu pa za sve@enika.

Za njega muo@ an kura¡o, ki jih je imeu, Clemens August von Gallen je biupoimenovan »Leu Münsterja«.

Kajœna ura bo Nova luna @etartka 22. parnese priet motno uro, potlè pa pomladni zrak z

jasno an sparjetno uro. Parvi kuart lune petka 30. marca parnese spet mraz anzimsko uro, pa samuo za kajœan dan.

U torak 20. je pomladni ekuinocjo, kàr dan je dug glih tarkaj ku nuoc. Usaboto 24. zadnja sabota miesca, kàr puojdemo spat, muoremo se zmisintpomaknit œpere naœih ur adno uro napri: @e je puno@i, denemo œpere na adno.Drug dan bomo spal’ ‘no uro manj, pa bomo imiel’ ‘no ur vic dneva. Na son@nouro se uarnemò zadnjo nediejo otuberja.

RadoviednostTuole hitro ¡ivljenje, ki ven@ part od nas ga muore prenest, nan pusti malo

cajta, @ez tiedan, za skuhat kjek buojœega. Se zmisnen mojo nono, kàr san blamajhana, za diet kuhat an mineœtron je potrebovala vic ku dvie ure: bie¡ du vartpo bledo, @ebulo, merin, braskvi; potlè pober an okozuli grah, deni ga kuhat anobu¡gaj ga, obur kompier, operi ga, preber, zrie¡i an oper use zeje, ki se jih jenavadno sadilo an sijalo. Nie bluo œe u misleh kupit tist zamarznien mineœtron,ki se ga predaja donaœnj dan u ¡akjace an ki se lahko var¡e tu lonac, sa je ¡eo@ejen, opran an zrie¡en. Pa sigurno nie takuo sauoritan an niema take posebnediœave. Statistike pravejo, de, naj zauoj cajta, naj zauoj ki usak niema varta,usake lieto kupemo vic takih zamarznjenih jedil. Vic ku kajœan pa utegne samjih napravt antà jih zamarzniet, ki je œe buojœa rie@. Muoremo pa se zmisint nausako rie@ napisat, kadà smo jo parpravli. #e skuhamo sugo za obelit paœto,zmisinmo se, de more ostat zamarznjen ne vic ku 2 miesca, ku parbli¡no usedruge jedila ¡e kuhane. Mesuo saruovo ga muoremo ponucat po 4-6 miescah,@e je petelin al dindjot po 12 miescah, mesuo zamlieto po 1-3 miescah, klobasicepo 2 miesce. Important je, de tele jedila so zamarznjene u majhane porcjone,takuo je buj lahko ponucat samuo, kar imamo potriebo. Statistike pravejo, de31% od intervistanih nuca vic krat na tiedan zamarznjene jedila, 39% samuo,ankrat na tiedan an 20% trikrat na miesac.

Na usezadnjo, hvala Bogu de imamo take mo¡nosti, sa take zamarznjenesaruove jedila so nimar buojœe ku tiste s konservanti, pa kàr napravemo domamineœtron ku naœa nona, se @uje ¡e od dele@a.

RICETA

➔ Braskvi u forne Nucamo 20 g suhih bab, 1 stroh @esnaka, 2 @arnjaka, parbli¡no 14 peres

braskvi, 200 g kompierju, ki jih skuhamo, pu eta zgratanega siera grana, ojeextravergine, su an popar. Za beœamelo nucamo pu litra mlieka, pu etamasla, 2 ¡lice useni@ne moke, moœkatni oreh, su an popar.

Parvo rie@ napravemo beœamelo: tu ponu denemo tajit maslo, natuodolo¡emo moko, premieœamo an po@aso ulijemo mja@no mlieko. Meœamolè napri an, kàr zaurieje, osolimo an zgratajmo moœkatni oreh, meœajmo œekajœan minut, snemimo od ognja an pustimo naj se pohaldi.

Sada uzamemo braskuovne peresa, jih var¡emo za kajœan minut tu urielouodo, natuo jih denemo suœit na œkanavaco. Suhe gobe denemo u mja@nouodo. Tu padielo ulijemo malo oja, denemo stroh @esnaka, stisnjene anzrie¡ene gobe, su an popar. Potenfimo nomalo, ulijmo kako ¡lico uode ankuhmo za kajœan minut. Uzamimo beœamelo, not umeœajmo takuo tenfanegobe, @arnjake an ser grana. Natuo uzamemo posodo za foran, oflodramodano s parmierno karto, ki jo pokrijemo s braskuovnin peresan, po varhdenemo tanke flete kuhanih kompierju, beœamelo z gobami, brasvki, kom-pier an beœamelo an takuo napri do konca. Po varh denemo braskuovneperesa an @e kako però je uon z roba, zarobimo jo not. Pokrimo z luminjo-vo karto an denimo u foran ¡e gorak 180° za 40 minut. Zadnjih 5 minut sne-mimo luminjovo karto. Natuo snemimo iz forna, zrie¡mo na flete an dajmona mizo.

MIESAC MAR# U NAŒIH DRU INAH

� Loretta Primosig

Page 15: DOM

15stran15. marca 2012 Kaplan Martin #edermac 26.

risbe: MORENO TOMASETIGbesedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIGLETA 1933 - SMO OBSOJENI NA SMART?

RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il regime fascista vietòl’uso della lingua slovena nelle chiese della Slavia friulana. In questa puntata: don Åedermac avverte il prefetto che la proibizione dello sloveno avrà un effetto contrario a quello atteso dalle autoritàanche perché gli sloveni della Benecia sono stati sempre fedeli cittadini del Patriarcato di Aquileia, della Repubblica di Venezia e dell’Italia. Il prefetto ribatte che dopo la guerra la situazione è cambia-ta in quanto è entrata a far parte dell’Italia una numerosa componente slovena con una forte coscienza nazionale. Per di più al di là del confine c’è uno stato slavo. «Il solo fatto che esistete – dice ilprefetto – mette in pericolo l’intangibilità dei confini». «Allora siamo irrimediabilmente condannati a morte!», constata amaramente il cappellano. Il prefetto spiega che la ragion di stato non può avereriguardo dei sentimentalismi e che ogni resistenza è vana. Åedermac ricorda che anche i popoli saranno giudicati e che «il mio popolo non sarà quello che dovrà giustificarsi davanti a Dio».

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåijipo prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierku svetega Mihiela in potlè æu obiskavat mamo v Karnico.Kàr se je varnù, je zaåeu premiæljevat o teœkem stanju, v katerem so se znaæli njega ljudje in on s prepovedjo slovenskega jezika. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelijaje zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a Åedermac je zagotoviu, de se bo on obarnu do nadækofa in celuo do papeœa. Åedermac se je udeleœiu sejma v Rupi, kjer je sreåu drugekaplane. Vsak od njih je poviedu, kakuo se je obnaæu in kaj bi bluo trieba nardit. Na œalost pa se nieso pokazal’ enotni in vsak je branu svojo idejo. Kaplan Skubin je celuo tardiu, de je trieba ubuo-gat darœavo. Kàr se je varnu, je v pogovoru s sestro zagotoviu, de se na bo podluoœu oblastem. Rajæ se bo dau zapriet v jeåo. Karabinierji so ga darœal’ pod kontrolo. En dan so ga paræli obiska-vat. Tenent mu je ukazu, naj podpiæe dokument, ki mu ga je predstavu. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu. Pogovor je biu zelo napet. Kaplan jebranu pravico svojih ljudi posluæati Boœjo besiedo v svojem jeziku in de tuo je interes tudi italijanske darœave.

dom

25 - GRE NAPREJ

ÅE VI MISLITE UNIÅIT NAÆ JEZIK, REZULTAT BO NASPRUOTAN. ZATUO BI MUORALI POZNAT NAÆO ZGODOVI-NO. STUOLIETJA SMO BLI ZVESTI PODLUOŒNIKI OGLEJSKEGA PATRIARHATA, BENEÆKE REPUBLIKE IN BUJPOZNO SMO VSI GLASOVALI ZA ZDRUŒENO ITALIJO, DE NE POZABIMO MARTVE V SVETOVNI VOJSKI. KOT

DARŒAVLJANI SE ÅUJEMO ITALIJANE, ÅETUD SE NE BOJIMO PRIZNAT, DE SMO SLOVENCI. SADA PA,

KI BRANIMO SVOJ JEZIK, SE NAM OÅITA, DE SMO JUGOSLOVANI. EKSCELENCA, NA SVOJE UÆESA SAM TUOSLIÆU. NAÆIM LJUDEM VI VSILJUJETE MISEU, DE SMO PRIPADNIKI NIEKE DRUGE DARŒAVE. O TUOLIM

SE NAM PRIET ÆE SANJALO NIE. V DNEH, KÀR SE NAÆI LJUDJE PO VAÆI ZASLUGI ZAÅELI BUJ ŒIVUO ZAVIEDA-TI SVOJEGA JEZIKA, NE MORE TUO OSTAT BREZ POSLEDIC. IN TEGA NE BOMO KRIVI MI

AL’ JE V VRSNIK SPELJANA ELEKTRIÅNA ENERGIJA?

V TEORIJI BO MOREBIT TAKUO, PA VI, PREÅASTITI, POZABLJATE NANIEK DRUGEGA. PRIET VAS SLOVENCU JE V NAÆIH MEJAH ŒIVIELO

LE PEÆÅICA, A SADA SO SE VAM PARDRUŒILI ÆTEVILNI DRUGI SLOVENCIZ MOÅNO KULTURNO ZAVIESTJO. PA TUO NIE VSE. DONAS JE NADRUGI STRANI MEJE SLOVANSKA DARŒAVA. ÅE BI ŒIVIELI KJE V

SREDINI ITALIJE, BI VAM NOBEDAN DIELU TEŒAV. MI ITALIJANI SMOÆAROKOSARÅNI; ÆE V KOLONIJAH DOVOLJUJEMO V ÆUOLAH IN

CIERKVAH DOMAÅI JEZIK. TLE PA SAMUO S TEM, DEPREDSTAVLJATE NEVARNOST ZA NAÆE MEJE

TOREJ SMO GOTOVOOBSOJENI NA SMART?

ZADNJE PREFEKTOVE BESIEDE SO ZVONILE KOT KONAC POGOVORA. ÅEDERMACA JE PARJELA TAKAŒALOST, TAK OBUPAN POGUM, DE JE POVIEDU ZADNJE BESIEDE, KI JIH JE IMEU NA JEZIKU

PREÅASTITI, VIERTE MI, DE VAS SKUÆAM ZASTOPIT, A TLE NIEGOVORA O ZAKONIH IN O JEÅI. NEKATERIH PRESTOPKU ZAKONNE PREDVIDEVA, A JIH ÆTRAFAMO ZLO TARDUO IN NE SAMUO

Z JEÅO. AHTITE NA BESIEDE, VÅASIH POSLUÆAJO TU ZIDUOVI…

IN KAKOR DE BI ŒELEU ZABRISAT POMIEN ZADNJIH BESIED, JE PREFEKT NA ANKRAT VPRAÆU

VIEM, DE JE TUO STRAÆNUO, PA ZADOBRO DARŒAVE SE NA SMIEDARŒAT RATINGO NA ÅUSTVA

LJUDI AL’W MAJHANIH SKUPIN. VTELEM POGLEDU JE VSAK UPOR,

VSAKA BESIEDA ZASTONJ

DO GOSTILNE JE SPELJANA. DO CIERKVE IN FARUŒA ÆE NE

POSKARBIELI BOMO, DESE TUO ZGODI. SAM SE BOM

POTRUDIU ZA TUO

BUOG LONI!

EKSCELENCA, TARDNO VIERJEM V BOGAIN V NJEGA PRAVICO. TUDI LJUDSTVA

BOJO KLICANA PRED SODBO. IN TOLAŒIME, DE MOJE LJUDSTVO SE NE BO

MUORLO ZAGOVARJAT PRED BUOGAM

Page 16: DOM

16 stran 15. marca 2012ZADNJA STRAN

NA SPLETNI STRANI WWW.DOM.IT VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

KAJ KJE KAM KADÀ KUO DDOOMMAA##AA MMOODDRRUUOOSSTT

Pride ben blek na jamo!

domKULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIKPERIODICO QUINDICINALE

ODGOVORNI UREDNIKDIRETTORE RESPONSABILE

MARINO QUALIZZA

ZALO¡BA - EDITRICEMOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L.

UREDNIŒTVO - REDAZIONEUPRAVA - AMMINISTRAZIONE

33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULIBORGO SAN DOMENICO, 78

TEL. - FAX 0432 701455e mail: [email protected]

www.dom.itIscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001

STAMPA: CENTRO STAMPADELLE VENEZIE SOC. COOP.

VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA

REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINEN. 8 - 8. 4. 2003

NEDIÆKEDOLINE•• LLIIEEŒŒKKAA FFAARRAAUUssaakk ttiieeddaann mmaarr@@aa uu ddrruuggii vvaassii bboo oobb 2200.. uurrii KKRRII˘UUVVAA PPOOTT:: -- uu ppeettaakk 1166.. mmaarr@@aa par Peternielu,-- uu ppeettaakk 2233.. mmaarr@@aa u DolenjimGarmaku,-- uu ppeettaakk 3300.. mmaarr@@aa u Zverincu-- uu nneeddiieejjoo 1188.. mmaarr@@aa,, oobb 1144.. uurrii boruomanje na Staro goro; se gre parnogah od muosta na #emurju. #ebo da¡ ruomanje bo naslednjonediejo 25. [email protected] uu nneeddiieejjoo 2255.. mmaarr@@aa,, oobb 1111.. uurrii bosv. maœa na guod Sv. Jo¡efa,pomo@nika lieœke fare. Praznovalibojo use o@uove, Jo¡efe (Giuseppe)an ˘efke (Giuseppine). Potlè boveselica u paleœtri.-- uu nneeddiieejjoo 11.. oobbrriillaa,, oobb.. 1177..3300 bokri¡uva pot u Seucu an bojopo¡egnili nou kri¡, ki ga je podariladru¡ina Pe@.

•• ŒŒPPIIEETTAARR-- socialno podjetje Adformandumparpravja ttee@@aajjee kkuummeettuussttvvaa.Namienjeni so usiem, ki ¡ele senavasti buojœ pejati naprej kmetijo.Adformandum organiza tud ttee@@aajjeenniieemmœœkkeeggaa,, sslloovveennsskkeeggaa,, rruusskkeeggaa,,ssppaannœœkkeeggaa iinn aanngglleeœœkkeeggaa iizziikkaa. Zause informacione lahko pokli@ita nasede¡ Adformandum u Œpietre natelelon 0432 727349.

-- uu ppeettaakk 2233.. mmaarr@@aa,, oobb 1188.. uurrii, bojou slovienskim kulturnim centru uŒpietru predstavili pesnisko zbirkoSanje morejo plut vesoko AndreineTrusgnach. Izdalo jo je kulturnodruœtvo Ivan Trinko.

•• LLAANNDDAARR- uu ssoobboottoo 2244.. mmaarr@@aa,, oobb 1166.. uurriibojo predstavili nou turisti@nivodnik u 4 jezikah Grotta di SanGiovanni d’Antro: uno scrignod’arte e storia che parla d’Oriente

•• PPLLAANNIINNSSKKAA DDRRUU˘IINNAA vabi:-- uu nneeddiieejjoo 2255.. mmaarr@@aa na pohod izMaœere u Jevœ@ek, u Paluoga an naMarzli varh. Zberejo se parmaœerski cierkvi ob 8. uri. Info: 0432/714303-- oodd 1100.. mmaarr@@aa na korœ plavanja anprostega plavanja u bazenu

(piscina) u #edadu od 19. do 20.ure; info an upisovanje: Flavia 0432727631 (u ve@ernih urah).

-- na iizzlleett oodd 1188.. ddoo 2222.. jjuulliijjaa uu##rrnnooggoorroo, skupaj s Planinskimdruœtvom Kobarid. Program:-- uu ssrreeddoo,, 1188.. jjuulliijjaa: se gre ob 18.30iz Œpietra. Se vozi celo [email protected] uu @@eettrrttaakk,, 1199.. jjuulliijjaa: Dubrovnik.Pruot ve@eru se pride u ˘abljak,kjer bo preno@iœ@e.-- uu ppeettaakk,, 2200.. jjuulliijjaa: preca zjutravzpon na Durmitor (2.522 m),popudan kanjon Tare-- uu ssaabboottoo,, 2211 jjuulliijjaa: Podgorica,Cetinje, Budva an Kotor.Preno@iœ@e u ju¡ni Dalmaciji-- uu nneeddiieejjoo,, 2222 jjuulliijjaa: kopanje umorju, ogled Splita an nazaj damu.

•• PPLLAANNIINNSSKKOO DDRRUUŒŒTTVVOO CCAAII vabi::-- uu ppeettaakk 2233 mmaarr@@aa,, oobb 2200.. uurrii navi@er u farni dvorani u Œpietru:«Trekking u Nepalu», guorila boSilvia Clemencig an predstavila boslike trekkinga.-- uu nneeddiieejjoo 11.. oobbrriillaa na pohod uFojdi (Anello di Faedis), ki gaorganizira skupaj z Planinskimdruœtvam Cai Fuoida, info:Massimiliano Miani: 349 2983555

•• DDRRUUŒŒTTVVOO SSVV.. ŒŒTTAANNDDRRII IIZZKKRRAAVVAARRJJAA vabi:- oodd 44.. ddoo 99.. vvooœœttaa na izlet u Paris.Info: Valentina 0432 723286 (uve@ernih urah)

TERSKEDOLINE•• ZZAAVVAARRHH-- odprli so Zavarœko jamo. Odmar@a do konca junija turisti@niogled jame je samuo ob praznikahod 10. do 12. an od 14. do 18. ure.Za œuole an skupine (min. 15 ljud-je) se muore rezervirati.

Lahko se rezervira oglede zunaurnika. Info: 392 1306550 ali naœt. 0432 787915, ko je odprta jama.-- uu nneeddiieejjoo 1188.. mmaarr@@aa bo sre@anjetemplarskih vitezu (kavalierju). Ob10-30 bo sv. maœa, potlè polo¡ijokrancilj na monument padlim u uoj-ski.

KANALSKADOLINA•• UUKKVVEE

-- uu nneeddiieejjoo 2255.. mmaarr@@aa,, oobb 1144..3300 ukulturnim centru (biuœa mlekarna)bo koncert u sklopu revijePrimorska poje.

•• NNAABBOORRJJEETT

-- uu ssaabboottoo 3311.. mmaarr@@aa,, oobb 2200..3300 uBeneœki pala@i bo koncert kasi@neglasbe. Nastopu bo Gioioso StringQuartet, ki bo zaigru skladbe HugaWolfa an Franza Schuberta

•• TTRRBBII˘

-- ddoo 3300.. mmaarr@@aa u sejni dvoraniob@ine je na ogled razstava MaruœaNovaka. Odprta je od pandiejka dopetka od 10. do 13. ure an u torakan @etrtak od 15. do 17.30.

ÅEDAD-- ddoo 1188.. mmaarr@@aa je u pala@i de Nordisna ogled razstava I maestri delNovecento. La rappresentazionedella figura umana in Friuli-Venezia Giulia. Razstava je odpartaod @etartka do nedieje od 11.00 do18.30.

- ddoo 3300.. mmaarr@@aa je na ogled nasede¡u #edajske banke razstavaslikarke Claudie Raze z naslovamLa realtà oltre il reality. Odpartaje od pandiejka do petka od 8.30 do

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00,13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.

Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (zamejski tisk), 13.00,14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.

Oddaje za vidensko provinco. Vsako sriedo, ob 9.30 »»TTeeddeennsskkiikkoommeennttaarr«« o Slovencih v videnski pokrajini. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »»TTaa rroozzaajjaannsskkii ggllaass««, ob 14.10 NNeeddiiœœkkii zzvvoonn iz ¡ivljen-ja Beneœkih judi, vsako zadnjo saboto u miescu ob 12.30 izKanalske doline »»TTaamm,, kkjjeerr ttee@@ee bbiissttrraa BBeellaa««.

VVssaakk ddaann oobb 2200..3300TTvv ddnneevvnniikk ppoo sslloovveennsskkoo

VVSSAAKKOO NNEEDDIIEEJJOO OOBB 1144..3300OOOOKKNNOOKKNNOO VVVV BB BB EENNEEEENNEE @@@@IIJJOOIIJJOO

TTUUDDII NNAA IINNTTEERRNNEETTUU:: wwwwww..rraaddiioossppaazziioo110033..iitt

dom

13.30, an popudan od 14.00 do15.30.

LAÆKE•• SSPPIILLIIMMBBEERRGGOO

- u soboto 14. mar@a, ob 21.15 uteatru Mioti bo koncertSuonareFolkest – Premio AlbertoCesa. Na odru BK Evolution,Humpty Duo an Irish&More.

POSOÅJE•• KKOOBBAARRIIDD

-- uu ppeettaakk 1166.. mmaarr@@aa oobb 1199.. uurrii bojo uKobariœkem muzeju odparlirazstavo o arheoloœkem najdbiœ@uTonovcov grad an an predstavilibukva Poznoanti@na utrjenanaselbina Tonovcov grad priKobaridu - naselbinski ostanki ininterpretacija avtorju SlavkaCigleneckega, Zvezdane Modrijanin Tine Milavec ter bukvaPoznoanti@na utrjena naselbinaTonocov grad pri Kobaridu - najdbeavtoric Zvezdane Modrijan in TineMilavec.

PPLLAANNIINNSSKKOO DDRRUUŒŒTTVVOO KKOOBBAARRIIDDvabe:- uu nneeddiieejjoo 2255.. mmaarr@@aa na Porezen

info: [email protected]

SLOVENIJA•• RREEVVIIJJAA PPRRIIMMOORRSSKKAA PPOOJJEE- uu ssaabboottoo 1177.. mmaarr@@aa oobb 2200.. uurrii bokoncert u osnovni œuoli u Kne¡aku.Stopu bo na oder tudi zbor Matajuriz Klenja. -- uu nneeddiieejjoo 1188.. mmaarr@@aa oobb 1177.. uurrii bokoncert u zadru¡nem domu naŒkofijah. Zapieu bo tudi mieœanipieuski zbor Re@an z Lies.

•• LLJJUUBBLLJJAANNAA-- uu @@eettaarrttaakk,, 2299.. mmaarr@@aa oobb 1188.. uurrii nasede¡u Slovenskega svetovnegakongresa u Ljubljani (Cankarjeva1/IV), bo predstavitu razstavebeneœke slikarke Lorette Dorbolò.Razstava bo odprta do 26. obrila odpandiejka do petka od 8. do 15. urean zvi@er, ko so druge kulturneprireditve.

SSUULL PPRROOSSSSIIMMOO NNUUMMEERROO PPUUBBBBLLIICCHHEERREEMMOO II

PPRROOGGRRAAMMMMII FFIINNOO AA MMEETTÀÀ AAPPRRIILLEE.. AANNDDIIAAMMOO

IINN SSTTAAMMPPAA MMAARRTTEEDDÌÌ 2277 MMAARRZZOO.. IINNVVIIAATTEELLII

AALLLL’’IINNDDIIRRIIZZZZOO DDII PPOOSSTTAA EELLEETTTTRROONNIICCAA

[email protected] PPRRIIHHOODDNNJJII ŒŒTTEEVVIILLKKII BBOOMMOO OOBBJJAAVVIILL’’PPRROOGGRRAAMMEE DDOO PPOOLLOOVVIICCEE OOBBRRIILLAA..RREEDDAAKKCCIIJJOO ZZAAPPRREEMMOO UU TTOORRAAKK 2277.. MMAARR@@AA..PPOOŒŒJJAAJJTTEE JJIIHH NNAA NNAASSLLOOVV EELLKKTTRROONNSSKKEE

PPUUOOŒŒTTEE [email protected]

Dom je na Facebooku. Postani naœ prijateljDom è su Facebook. Diventa fan della pagina

Naro@nineNaro@nineAbbonamentiAbbonamenti

LLEETTNNAA//AANNNNUUAALLEE €€ 1166PPOODDPPOORRNNAA//SSOOSSTTEENNIITTOORREE €€ 3300SSLLOOVVEENNIIJJAA//SSLLOOVVEENNIIAA €€ 2200EEVVRROOPPAA//EEUURROOPPAA €€ 2255IIZZVVEENN EEVVRROOPPEE//EEXXTTRRAA EEUURROOPPAA €€ 3355

PPooœœttnnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee ppoossttaallee nn.. 1122116699333300 iinntteessttaattoo aa MMoosstt ssccaarrll,, bboorrggoo SSaann DDoommeenniiccoo 7788,, 3333004433 CCiivviiddaallee ddeell FFrriiuullii//##eeddaaddBBaann@@nnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee bbaannccaarriioo IIbbaann:: IITT8855 PP008866 33116633 77440000 00001100 00881155 009955BBIICC//SSWWIIFFTT:: RRUUAAMMIITT2211CCIIVV