Giornale Dom

16
selva abbandonata. Bisogna dire, poi, che progetti e finan- ziamenti per plantigradi e similari non si contano, così pure è alta l’attenzione me- diatica. Al contrario, le attività tradiziona- li di agricoltura e di pastorizia in montagna incontrano forti difficoltà e ben pochi alza- no un dito per difenderle. Come non si no- ta una grande preoccupazione per il dram- matico spopolamento. Non è che all’uomo si preferisce l’orso? Elektrovod parpravljajo na skrivœ in po tiho H a destato un interesse straordinario la cattura, da parte degli esperti dell’Università di Udine, di un or- so bruno nel territorio tra i comuni di Tai- pana e di Lusevera, alle pendici del Gran Monte. La notizia ha fatto registrare un boom di accessi al nostro sito internet, alla nostra pagina Facebook e al nostro profilo Twitter. Lo stesso fenomeno avevamo ri- scontrato per l’avvistamento del planti- grado un paio di settimane prima a Musi e per il rinvenimento di orme di due esem- plari sul Matajur e sul Mia. Nelle valli del- la Slavia, come in tutto il Friuli Venezia Giulia, è scoppiata un’«orsomania». È bene, tuttavia, fermarsi a riflettere an- che sul perché della ricomparsa dell’orso bruno . Gli ambienti da esso preferiti sono i boschi fitti e le aree ricche di cespugli ed arbusti tra i 300 e i 1500 metri di quota. Aree cioè non interessate da attività agri- cola e dalla presenza dell’uomo. È un ani- male solitario, anche se quando il cibo scarseggia, qualche esemplare può avvici- narsi all'ambiente urbano e prendere di ALDEVIS TIBALDI PRAVI, DE PROJEKT POVEZAVE OKROGLO-VIDAN SKUÆAJO VSILITI EVROPSKI UNIJI S am imeu parlo¡nost brati na internetu – spletna stran Do- ma – visoka mnenja o slovan- skih jezikih, potlè ki je de¡elni sveto- valec (konseljer) Giuseppe Sibau guoriu po sloviensko na de¡elni tele- viziji. Nazaj so se ponovile tiste @ud- ne jezikovne teorije, ki so v Bene@iji uœafale dobro zemjo an poglobile svoje korenine takuo, de jim nobena suœ ne more œkodovati. Prepri@anje tistih, ki ne@ejo prizna- ti slovenskega zvona naœega dialek- ta, nie sad globokih œtudju an dugo- lietnih raziskovanj, temve@ posledica stuolietnega psiholoœkega partiska na naœe ljudì. Obrodiu je iskanje nie- ke identitete, ki niema zemje pod sa- bo, an jo na more imieti. V teli zgodbi moremo lahko videti dva diela, ku v idealni igri nogometa. Parvi cajt je biu @as velikega sovraœt- va do vsega, kar je zvonilo po sloven- sko. Tuole œe posebno po drugi voj- ski, zavoljo ¡eliezne zavese (cortina di ferro), ki je zastraœila naœo domo- vino. Bli so zaries te¡ki cajti an tisti, kot duhovniki, ki so vzdar¡ali bo¡jo zluzbo v slovenskem jeziku, so imie- li svoje te¡ave, @etudi so do zadnjega skarbieli, de bi njih farani volili za Karœ@ansko demokracijo (DC) ta- kuo, de je bla par nas tela stranka par- va, dokar nie padla tudi ona v nesre@o lieta 1992. Takrat je parœla na dan druga stra- tegija nasprotniku slovenkega jezika. Pravijo, de Bene@ani guorè nieki sta- ri slovanski jezik (vetero slavo), od katerega pa ni sledù ne gor ne dol. Je samuo v pameti tistih, ki so ga veku- œtali. Tuole je pa nieki novega, zak' se branitelji tele teorije ka¡ejo veseli an ponosni na tele jezik. Od kadà se je parkazala par nas tala novica, de smo ponosni na naœ jezik? Tuole je @ude¡, ki ga je morebiti poskarbiela Mati bo¡ja na Stari Gori. Telega @ude¡a smo vsi veseli. Se ga veselimo tudi mi, ki branimo an varjemo naœ slo- venski jezik. Na spla@a se, de se bomo borili pruoti @udnim jezikovnim teorijam, zak' tala igra niema konca in je sa- muo izguba cajta. Narbuj pametno je, de bomo skarbieli, de naœ sloven- ski bene@anski jezik na umarjè. Mi od »stare garde« smo nimar skarbieli za tuole. Sadà nam parhajajo na po- muo@ tudi »praslovani«. Na smiemo izgubiti tele parlo¡nosti, a jo nucati v dobro, v prid ljudì. Kakor je italijan- ska vlada podparta od naspruotnih strank, takuo je lahko tudi za naœ je- zik. Zak' vsi guorimo le tisti jezik. Dajmo se tada roko, de bomo za- ries skarbieli zanj. Tuole ¡elimo po- sebno od tistih, ki so ga do sadà bra- nili samuo abstraktno, zak' niesmo od njih œe videli konkretnih pobud. #e se bo tuole rodilo par nas, bomo praznovali o¡ivljenje naœih vasì. Za- dost je kregu. Za@nimo guoriti mer- nuo v naœim jeziku. Vsi! Morebiti, de ga rieœemo. Se all’uomo si preferisce l’orso bruno... I PLANTIGRADI NELLE NOSTRE VALLI, una ricomparsa sulla quale bisogna riflettere Guorimo vsi po slov(i)ensko V TELI ÆTEVILKI POGOVOR Igor Gabrovec: Åimprej je treba reæiti probleme dvojeziåne æole stran 5 ÆPIETARSKA FORANIJA Ekonomska kriza vraåa ljudi h kmetijstvu stran 8 150-LETNICA ROJSTVA Msgr-ja Ivana Trinka poåastili na Taråmunu in v Sauodnji stran 9 KANALSKA DOLINA Na Svetih Viæarjah priåenja nova romarska sezona stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 28. maja ob 14. uri POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALLUFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY Quindicinale - anno XLVIII n. 10 31. maja 2013 - Euro 1,00 K U L T U R N O V E R S K I L I S T dom mira coltivazioni e allevamenti. Il ritorno del plantigrado sui nostri mon- ti e nelle nostre valli è, dunque, indicatore dell’abbandono e del degrado del territo- rio. Non c’è di che rallegrarsi, dunque. Possono gioire gli esperti e gli appassiona- ti, ma non la popolazione locale. Inevita- bilmente si scontrano due visioni. Chi abi- ta la Slavia vuole un ambiente antropizza- to e coltivato, mentre gli appassionati di orsi, linci, lupi eccetera preferiscono una UVODNIK Marino Qualizza V se je tiho, a parprave, de bi zgradili veliki @ezkonfinski elektrovod iz Okroglega (par Kranju v Sloveniji) do Vidna grejo naprej na narbuj vesakim nivoju. »Terna, se pravi italijanska dru¡ba, ki skarbi za prenos elektri@ne energije, v Bruslju diela, de bi projekt odobrila Evropska Unija. Takuo bi dokazali, de je elektrovod strateœkega pomiena za celo Evropo in bi ga na mogu vi@ nobedan ustaviti,« nam je poviedu Adelvis Tibaldi, predsednik odbora »Comitato per la vita del Friuli rurale«, ki se ¡e puno liet tu@e pruot elektrovodu iz Redipulje v Vidan in se v tele re@i zaries zastope. Elektrovod Okroglo-Vidan bi mo@nuo vederbu Re@ansko dolino – gre predvsiem za teritorij kamunu Dreka, Sriednje in Podutana – in zaduœiu vsako mo¡nost turisti@nega razvoja. Glih takuo bi veliko œkodo nardiu v Poso@ju. Iz Slovenske vlade so nam potardili, de je elektovod »vklju@en v veljavni 10 letni razvojni na@rt prenosnega elektroenergetskega omre¡ja, ki ga je izdelal ELES,« se pravi slovenska dru¡ba, ki skarbi za prenos elektri@ne energije. Poviedali so nam tudi, de bojo za povezavo Okroglo-Vidan œpindali kar 65 milijonu evru. #etudi pot, po kateri bojo postavili vesake drogè in spejali debele kable, nie œe dokon@no dolo@ena »je pa res, da lahko obe kon@ni to@ki tega DV, to je Okroglo pri Kranju in Viden (Udine) v Italiji, ne glede na varianto trase, pove¡emo samo po ozemlju Bene@ije.« Pred kratkim se je Tibaldi sre@u s Fedjo Klavoro, ki je referent posoœkega odbora proti elektrovodu. Dogovorila sta se, de bota oba komitata kupe organizirala v Œpietru informativno sre@anje s œindiki in drugimi lokalnimi politiki iz Bene@ije in Poso@ja. Pobudo je na seji v pandiejak 20. maja podparu tudi Posoœki kolegij, tuo je organizem, v katerim sedijo ¡upani in drugi politi@ni predstavniki Zgornjega Poso@ja. beri na 7. strani L’orso bruno catturato nelle Valli del Torre

description

Edizione del 31 maggio 2013

Transcript of Giornale Dom

Page 1: Giornale Dom

selva abbandonata.Bisogna dire, poi, che progetti e finan-

ziamenti per plantigradi e similari non sicontano, così pure è alta l’attenzione me-diatica. Al contrario, le attività tradiziona-li di agricoltura e di pastorizia in montagnaincontrano forti difficoltà e ben pochi alza-no un dito per difenderle. Come non si no-ta una grande preoccupazione per il dram-matico spopolamento.

Non è che all’uomo si preferisce l’orso?

Elektrovod parpravljajona skrivœ in po tiho

Ha destato un interesse straordinariola cattura, da parte degli espertidell’Università di Udine, di un or-

so bruno nel territorio tra i comuni di Tai-pana e di Lusevera, alle pendici del GranMonte. La notizia ha fatto registrare unboom di accessi al nostro sito internet, allanostra pagina Facebook e al nostro profiloTwitter. Lo stesso fenomeno avevamo ri-scontrato per l’avvistamento del planti-grado un paio di settimane prima a Musi eper il rinvenimento di orme di due esem-plari sul Matajur e sul Mia. Nelle valli del-la Slavia, come in tutto il Friuli VeneziaGiulia, è scoppiata un’«orsomania».

È bene, tuttavia, fermarsi a riflettere an-che sul perché della ricomparsa dell’orsobruno . Gli ambienti da esso preferiti sonoi boschi fitti e le aree ricche di cespugli edarbusti tra i 300 e i 1500 metri di quota.Aree cioè non interessate da attività agri-cola e dalla presenza dell’uomo. È un ani-male solitario, anche se quando il ciboscarseggia, qualche esemplare può avvici-narsi all'ambiente urbano e prendere di

ALDEVIS TIBALDI PRAVI, DE PROJEKT POVEZAVE OKROGLO-VIDAN SKUÆAJO VSILITI EVROPSKI UNIJI

Sam imeu parlo¡nost brati nainternetu – spletna stran Do-ma – visoka mnenja o slovan-

skih jezikih, potlè ki je de¡elni sveto-valec (konseljer) Giuseppe Sibauguoriu po sloviensko na de¡elni tele-viziji. Nazaj so se ponovile tiste @ud-ne jezikovne teorije, ki so v Bene@ijiuœafale dobro zemjo an poglobilesvoje korenine takuo, de jim nobenasuœ ne more œkodovati.

Prepri@anje tistih, ki ne@ejo prizna-ti slovenskega zvona naœega dialek-ta, nie sad globokih œtudju an dugo-lietnih raziskovanj, temve@ posledicastuolietnega psiholoœkega partiskana naœe ljudì. Obrodiu je iskanje nie-ke identitete, ki niema zemje pod sa-bo, an jo na more imieti.

V teli zgodbi moremo lahko videtidva diela, ku v idealni igri nogometa.Parvi cajt je biu @as velikega sovraœt-va do vsega, kar je zvonilo po sloven-sko. Tuole œe posebno po drugi voj-ski, zavoljo ¡eliezne zavese (cortinadi ferro), ki je zastraœila naœo domo-vino. Bli so zaries te¡ki cajti an tisti,kot duhovniki, ki so vzdar¡ali bo¡jozluzbo v slovenskem jeziku, so imie-li svoje te¡ave, @etudi so do zadnjegaskarbieli, de bi njih farani volili zaKarœ@ansko demokracijo (DC) ta-kuo, de je bla par nas tela stranka par-va, dokar nie padla tudi ona v nesre@olieta 1992.

Takrat je parœla na dan druga stra-tegija nasprotniku slovenkega jezika.Pravijo, de Bene@ani guorè nieki sta-ri slovanski jezik (vetero slavo), odkaterega pa ni sledù ne gor ne dol. Jesamuo v pameti tistih, ki so ga veku-œtali.

Tuole je pa nieki novega, zak' sebranitelji tele teorije ka¡ejo veseli anponosni na tele jezik. Od kadà se jeparkazala par nas tala novica, de smoponosni na naœ jezik? Tuole je @ude¡,ki ga je morebiti poskarbiela Matibo¡ja na Stari Gori. Telega @ude¡asmo vsi veseli. Se ga veselimo tudimi, ki branimo an varjemo naœ slo-venski jezik.

Na spla@a se, de se bomo borilipruoti @udnim jezikovnim teorijam,zak' tala igra niema konca in je sa-muo izguba cajta. Narbuj pametnoje, de bomo skarbieli, de naœ sloven-ski bene@anski jezik na umarjè. Miod »stare garde« smo nimar skarbieliza tuole. Sadà nam parhajajo na po-muo@ tudi »praslovani«. Na smiemoizgubiti tele parlo¡nosti, a jo nucati vdobro, v prid ljudì. Kakor je italijan-ska vlada podparta od naspruotnihstrank, takuo je lahko tudi za naœ je-zik. Zak' vsi guorimo le tisti jezik.

Dajmo se tada roko, de bomo za-ries skarbieli zanj. Tuole ¡elimo po-sebno od tistih, ki so ga do sadà bra-nili samuo abstraktno, zak' niesmood njih œe videli konkretnih pobud.#e se bo tuole rodilo par nas, bomopraznovali o¡ivljenje naœih vasì. Za-dost je kregu. Za@nimo guoriti mer-nuo v naœim jeziku. Vsi! Morebiti, dega rieœemo.

Se all’uomo si preferisce l’orso bruno...I PLANTIGRADI NELLE NOSTRE VALLI, una ricomparsa sulla quale bisogna riflettere

Guorimo vsipo slov(i)ensko

V TELI ÆTEVILKI

POGOVORIgor Gabrovec: Åimprejje treba reæiti problemedvojeziåne æole

• stran 5

ÆPIETARSKA FORANIJAEkonomska kriza vraåaljudi h kmetijstvu

• stran 8

150-LETNICA ROJSTVAMsgr-ja Ivana Trinka poåastilina Taråmunu in v Sauodnji

• stran 9

KANALSKA DOLINANa Svetih Viæarjah priåenjanova romarska sezona

• stran 11

Redakcijo smo zakljuåili28. maja ob 14. uri

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

Quindicinale - anno XLVIII n. 10 31. maja 2013 - Euro 1,00K U L T U R N O V E R S K I L I S T

dom

mira coltivazioni e allevamenti.Il ritorno del plantigrado sui nostri mon-

ti e nelle nostre valli è, dunque, indicatoredell’abbandono e del degrado del territo-rio. Non c’è di che rallegrarsi, dunque.Possono gioire gli esperti e gli appassiona-ti, ma non la popolazione locale. Inevita-bilmente si scontrano due visioni. Chi abi-ta la Slavia vuole un ambiente antropizza-to e coltivato, mentre gli appassionati diorsi, linci, lupi eccetera preferiscono una

UVODNIK

� Marino Qualizza

Vse je tiho, a parprave, de bi zgradili veliki@ezkonfinski elektrovod iz Okroglega (par Kranjuv Sloveniji) do Vidna grejo naprej na narbujvesakim nivoju. »Terna, se pravi italijanska dru¡ba,

ki skarbi za prenos elektri@ne energije, v Bruslju diela, debi projekt odobrila Evropska Unija. Takuo bi dokazali, deje elektrovod strateœkega pomiena za celo Evropo in bi gana mogu vi@ nobedan ustaviti,« nam je poviedu AdelvisTibaldi, predsednik odbora »Comitato per la vita del Friulirurale«, ki se ¡e puno liet tu@e pruot elektrovodu iz Redipuljev Vidan in se v tele re@i zaries zastope.

Elektrovod Okroglo-Vidan bi mo@nuo vederbu Re@anskodolino – gre predvsiem za teritorij kamunu Dreka, Sriednjein Podutana – in zaduœiu vsako mo¡nost turisti@nega razvoja.Glih takuo bi veliko œkodo nardiu v Poso@ju.

Iz Slovenske vlade so nam potardili, de je elektovod»vklju@en v veljavni 10 letni razvojni na@rt prenosnegaelektroenergetskega omre¡ja, ki ga je izdelal ELES,« se pravislovenska dru¡ba, ki skarbi za prenos elektri@ne energije.Poviedali so nam tudi, de bojo za povezavo Okroglo-Vidanœpindali kar 65 milijonu evru. #etudi pot, po kateri bojopostavili vesake drogè in spejali debele kable, nie œedokon@no dolo@ena »je pa res, da lahko obe kon@ni to@kitega DV, to je Okroglo pri Kranju in Viden (Udine) v Italiji,ne glede na varianto trase, pove¡emo samo po ozemljuBene@ije.«

Pred kratkim se je Tibaldi sre@u s Fedjo Klavoro, ki jereferent posoœkega odbora proti elektrovodu. Dogovorilasta se, de bota oba komitata kupe organizirala v Œpietruinformativno sre@anje s œindiki in drugimi lokalnimi politikiiz Bene@ije in Poso@ja. Pobudo je na seji v pandiejak 20.maja podparu tudi Posoœki kolegij, tuo je organizem, vkaterim sedijo ¡upani in drugi politi@ni predstavnikiZgornjega Poso@ja.

� beri na 7. strani

L’orso bruno catturato nelle Valli del Torre

Page 2: Giornale Dom

Papeœ Franåiæek: Kristjan mora bitivedno odprt Boœjim preseneåenjem

� Evangelij po Luku

Sparjeu jih je in jim guoriu oBo¡jem kraljestvu ter ozdravljuvse, ki so bili potriebni ozdra-vljenja. Medtem je dan za@eu itiproti koncu. Parstopilo je dva-najst u@encu in mu reklò:»Odpústi mno¡ico ljudi, naj gre vbli¡nje vasi in vasice, de preno@ìin se vœafa za jesti; tle smo napraznim kraju.« Jau jim je:»Dajte jim vi jesti!« Oni pa sorekli: »Niemamo vi@ ku pet hlie-bu kruha in dvie ribi, razen @egremo in kupimo hrano za vsetuole ljudstvo.« Bluo pa je okuolepet tav¡int mo¡. Jal je svojimu@encam: »Posedite jih v skupi-nah parbli¡no po petdeset.« Storlìso takuo in vse posedli. Tekrat jevzeu tistih pet hliebu in dvie ribi,se obarnu v nebo, jih po¡egnu,arzlomu in dajau u@encam, de sojih partili med mno¡ico ljudi. Vsiso jedli in se nasitili. Pobrali so,kar jim je ostalo, in tega je bluoza dvanajst koœ koœ@i@u.

(9,11b- 17)

PRESV. RIEÆNJE TELUO(nedieja 2. junja)

Vsi so jedliin se nasitili

� R. V.

Msgr. De Tina med œegnom

Nel centenario di don A. BlasuttoA MONTEAPERTA nel tradizionale rito del Bacio delle croci è stato ricordato il sacerdote sloveno

NA BINKOSTNO NEDELJO je sveti oåe poudaril na åudeœ, da so po prejetju Svetega Duha uåenci govorili v razliånih jezikihKKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � È un momento di festa e di gioia quel-lo che la Chiesa Udinese ha vissuto nelgiorno di Pentecoste. Sono oltre sessanta,infatti, gli adulti che il 19 maggio, nellasolennità della Pentecoste, durante laSanta Messa delle 10.30 in Cattedrale aUdine, hanno ricevuto il sacramento dellaCresima dalle mani dell’arcivescovo diUdine, mons. Andrea Bruno Mazzocato.«Finchè abbiamo dentro di noi l’egoismo,la gelosia, la voglia di possedere l’altro,l’istinto del piacere fine a se stesso siamoschiavi, non abbiamo la libertà dell’amo-re – ha detto l’arcivescovo, in uno dei pas-saggi centrali dell'omelia –. Amare signi-fica donare se stessi. Per vivere questa li-bertà siamo troppo deboli. Gesù solo èstato l’uomo veramente libero, capace diamare senza condizioni. Il suo segretostava nel suo cuore. Non era schiavo deivizi, ma era guidato dallo Spirito Santo.Gesù ai suoi discepoli fa il più grande do-no, quello dello Spirito Santo».

� � Katoliœka Cerkev po svetu naraœ@a,kot to ka¡ejo podatki zadnjegaCerkvenega statisti@nega letopisa 2011,ki ga vsako leto pripravi centralni stati-sti@ni urad Cerkve. Zadnji podatkika¡ejo, da je bilo leta 2011 na svetu mi-lijarda in 214 milijonov katoli@anov, karje za 1,5 % ve@ kot leto poprej. Œtevilokatoli@anov se je najbolj pove@alo vAfriki (4,3 %), kjer je za 2,3 % naraslotudi celotno prebivalstvo. Za 2 % je na-raslo œtevilo katoli@anov na azijski celi-ni, v Ameriki in Evropi pa se je enako-merno pove@alo tako œtevilo katoli@anovkot œtevilo celotne populacije, in sicer za0,3 %. Ve@ina katoli@anov ¡ivi na ame-riœki celini (48,8 %), v Aziji jih je 23,5%, v Afriki 16 % in Evropi 0,8 %. Pravtako naraœ@a œtevilo duhovnikov. V zad-njem desetletju (2001 – 2011) se je œte-vilo duhovnikov pove@alo za 2,1 %, karpomeni, da jih je konec leta 2011 bilo413.418. Porast seveda niha glede nageografsko podro@je, na prvem mestusta œe vedno Afrika in Azija, kjer je œte-vilo duhovnikov naraslo za 39,5 % ozi-roma 32 %. Zmanjœanje v zadnjem de-setletju je bilo opazno v Evropi, in sicerza kar 9 %. Izstopajo@ je porast œtevilastalnih diakonov. V Evropi jih je v dese-tih letih ve@ za 43 %: leta 2011 jih je bi-lo 14.000. Sicer je œtevilo stalnih diako-nov v sploœnem naraslo za 40 %.

Se siamo egoistisiamo schiavi

Ætevilo katoliåanovv svetu naraæåa

� Paola Teppo

»Danaœnje bogoslu¡je je ena samamolitev, ki jo Cerkev skupaj zJezusom dviga k O@etu, da bi ob-novil izlitje Svetega Duha. Vsak

od nas, vsaka skupina, vsako gibanje, ki jev soglasju s Cerkvijo, se obra@a na O@etain prosi ta dar. Cerkev tudi danes, kakorob svojem rojstvu, skupaj z Marijo kli@e:'Veni Sancte Spiritus! – Pridi Sveti Duh,napolni srca svojih vernih in v¡gi v njihogenj svoje ljubezni'.«

S temi besedami je pape¡ Fran@iœekna binkostno nedeljo 19. maja medhomilijo na trgu sv. Petra v Rimu,spodbudil vernike iz œtevilnih cerkve-nih gibanj, skupnosti, zdru¡enj in sku-pin, naj bodo odprti za novost, ki joSveti Duh prinaœa, za skladnost, v kate-ro vodi vso raznolikost ter za poslan-stvo, ki ga spodbuja. Ve@ kot dvestotiso@ glavi mno¡ici vernikov je svetio@e izhajajo@ iz prvega berila izApostolskih del ter iz evangeljskegaodlomka, razlo¡il te tri besede, poveza-ne z delovanjem Svetega Duha.

Ko je Bog O@e poslal Svetega Duhav obliki ognja nad Kristusove u@ence,»jih je mno¡ica sliœala govoriti o @udo-vitih Bo¡jih dejanjih v razli@nih jezi-kah. Torej so ljudje do¡iveli nekajnepri@akovanega, nekaj povsem nove-ga,« je poudaril pape¡.

»Novosti se vedno malo bojimo, sajse po@utimo bolj varne, @e imamo vsepod kontrolo, @e smo mi, ki ustvarja-mo... Podobno je tudi z Bogom.Pogosto hodimo za njim, ga sprejme-mo, a le do neke mere... Novost, ki joBog prinaœa v naœe ¡ivljenje, je to, kar

nas resni@no uresni@uje, to kar namdaje resni@no veselje, vedrino, saj nasBog ljubi in nam ho@e samo dobro.«Ob koncu razlage besede novost jesveti o@e zastavil vpraœanja in verni-kom priporo@al, da si jih @ez danve@krat postavijo: »Vpraœajmo se, smoodprti Bo¡jim presene@enjem? Ali pase zaradi strahu zapremo novostiSvetega Duha? Imamo pogum, iti ponovih poteh, ki nam jih Bo¡ja novostponuja ali pa se jih branimo in se zapi-ramo v zakrnele strukture, ki so izgubi-le sposobnost sprejemanja?«

»Druga misel: na prvi pogled se zdi,da Sveti Duh v Cerkvi ustvarja nered,saj prinaœa razli@nost karizem, darov.Vendar pa je pod njegovim delova-njem vse to veliko bogastvo, saj jeSveti Duh, Duh edinosti, kar nikakorne pomeni uniformiranosti, ampak vsevodi k skladnosti (harmoniji).« Tako jepape¡ Fran@iœek predstavil u@inekdelovanja Svetega Duha, seveda podpogojem, @e se mu pustimo voditi, sajv primeru, ko ho@emo isti u@inek sami,hitro zapademo ali v spore in razdelje-nost ali pa v uniformiranost. »#e pa sepustimo voditi Svetemu Duhu, boga-stvo karizem, raznolikost in razli@nostnikoli ne vodijo v spor, saj nas Onspodbuja ¡iveti razli@nost v ob@estvu sCerkvijo. Hoditi skupaj v Cerkvi podvodstvom pastirjev, je znamenjeSvetega Duha. Cerkvenost je temeljnazna@ilnost vsakega kristjana, skupno-sti, gibanja.« Tudi tokrat je pape¡ kotpopotnico za razmiœljanje o skladnostipostavil nekaj vpraœanj: »Sem odprt zaskladnost Svetega Duha in tako pre-raœ@am vsak ekskluziven? Se Mu

pustim voditi tako, da ¡ivim v Cerkviin s Cerkvijo?«

»Œe zadnja to@ka. Anti@ni teologi sorekli: duœa je neke vrste jadrnica, SvetiDuh je veter, ki piha v jadro, da pluje.Sunki, mo@ vetra pa so darovi SvetegaDuha. Brez njegove spodbude, breznjegove milosti, ne moremo iti naprej...Sveti Duh je namre@ duœa poslanstva...daje nam pogum, da gremo na potisveta, da tja prinaœamo evangelij. SvetiDuh nam odpira obzorja in nas vodi nabivanska obrobja zato, da bi oznanjali¡ivljenje po Jezusu Kristusu.

Vpraœajmo se, ali imamo te¡njo zapira-ti se vase, v skupino ali pa pustimo, danas Sveti Duh odpre za poslanstvo.«

Pape¡ Fran@iœek se je v nagovorupred molitvijo Raduj se kraljica nebeœ-ka in blagoslovom, zahvalil sem@lanom cerkvenih gibanj, skupnosti inraznih cerkvenih skupin, ki so priœli napraznovanje vere v Rim na trg sv.Petra. Vse je œe povabil k molitvi zaprebivalce Emilije Romanje, ki jih jelani 20. maja prizadel potres, kakortudi za @lane italijanske zveze zdru¡enjprostovoljcev na podro@ju onkologije.

2 stran 31. maja 2013VERSKO ¡IVLJENJE dom

� »Imamo pogum iti po novih poteh,ali pa se zapiramo v zakrnele strukture,ki so izgubile sposobnost sprejemanja?«

Il maltempo non ha disturbato il tradizio-nale e antico rito cristiano del Bacio delleCroci che ha r ichiamato a

Monteaperta/Viskorœa di Taipana/Tipananumerosi fedeli e le croci delle parrocchiedelle vallate dell’Alto Torre, dell’area mon-tana di Nimis e Tarcento.

Nel porticato del Santuario dellaSantissima Trinità, la croce di Monteapertaha salutato quelle di Zomeais, di San CarloBorromeo di Ciseriis, di Stella, di SanMichele Arcangelo di Montemaggiore, diSan Giovanni Battista di Platischis, di SantaElena Imperatrice di Chialminis di Sotto, diSan Floriano Martire di Villanova delleGrotte, di San Giovanni Battista diLusevera, del Sacro Cuore di Cornappo e diSan Mattia Apostolo di Taipana.

A presiedere il rito è stato il vicario fora-neo di Nimis, monsignor Rizieri De Tina,unitamente ai diaconi don LeopoldoPantarotto e a don Diego Mansutti.

È seguita la celebrazione della messa nel-la splendida navata del Santuario, edificiosacro che mostra ancora le tracce degli anti-chi affreschi che decoravano gli interni.

Nella sua omelia, monsignor De Tina hasottolineato l’importanza della diversitànell’unità, riferendosi alla Trinità.

«Il nostro compito nella vita – ha sottoli-neato – è di realizzare il capolavoro di noistessi, mantenendoci sempre in relazione

con gli altri. Chi si vergogna di quello che è,pecca verso sé stesso e verso il Signore, checi ha fatto unici. Come chi si sente di averela verità in tasca ed è superbo: quell’uomo è

già morto».Il celebrante ha messo l’accento sull’im-

portanza del rispetto di ciò che è diverso sot-to il profilo culturale, linguistico, di fede etradizione: «Se Dio ha permesso che tantipopoli abitassero la Terra un motivo c’è. Lavolontà di mescolare e omologare tutto, in-vece, porta a non distinguerci e a non rico-noscerci più nella nostra identità più vera».

Un commosso ricordo, dall’altare, è statorivolto alla figura di don Arturo Blasutto,nel centenario della sua nascita. «Originariodi Monteaperta, celebrò la messa e cantònella lingua delle genti di questa terra – ha ri-cordato mons. De Tina –. Poi fu mandato aOseacco, dove continuò la sua grande ope-ra, e quindi a Liessa. Sempre protetto dallasua gente, don Blasutto, alla fine, poiché aqualche ambiente non era gradita la sua pre-dica in sloveno, fu costretto a ritirarsi, alla fi-ne, nel suo paese d’origine, ove morì insie-me alla sua gente».

Il ricordo è andato anche a Stefano DellaRossa, 40enne del posto che ha perso pre-maturamente la vita a maggio, a seguito diun malore occorsogli mentre faceva legnanei boschi. Stefano, che col padre aveva ge-stito per diversi anni la locanda diMonteaperta, ha lasciato la moglie e unabimba di 7 anni.

Page 3: Giornale Dom

Gli storici friulani sono concordinel ritenere che la pacificazioneda parte del duca longobardoPemmone con gli Slavi dopo la

battaglia del 720 a Laurana (probabilmen-te a Spittal, presso Villach) abbia consenti-to la definitiva occupazione slava dellePrealpi Orientali e la pacifica coesistenzacon i friulani nello stesso ducato (P. Pa-schini, Gli slavi ai nostri confini orientali,in «Vita e pensiero», 4/1918, pp. 193-198).

Il perdurare dello stato di guerra tra i duepopoli impediva alla Chiesa di Aquileia disvolgere una qualsiasi attività missionariatra gli Slavi, che erano pagani. Il problemadella loro evangelizzazione divenne facili-tato dalla fine del conflitto. Sotto il patriar-ca Callisto (730-756) inizò la penetrazionee l’organizzazione missionaria tra quellepopolazioni che si erano già insediate an-che nell’Alta Valle del Torre, come nel-l’Alta Valle del Natisone e dell’Isonzo. Sipuò ritenere che già allora il titolare dellapieve di Nimis sia stato incaricato di svol-gere una missione nella zona montana del-la parte sinistra del Torre, sulla quale siestendeva la sua giurisdizione plebanale.Questa attività missionaria era attiva anchenelle altre valli fluviali verso le popolazio-ni slave penetrate nel territorio aquileiese.

È da rimarcare che l’evangelizzazionedel Norico (una vasta regione, già provin-cia romana, che comprendeva l’attualeAustria centrale, la Carinzia austriaca eslovena e parte della Baviera) fu distinta indue zone da Carlo Magno nel 796, che se-gnò per confine la Drava tra le due grandimetropoli di Aquileia e Salisburgo.

Tra esse, però, resterà una fondamenta-le differenza di metodo: l’attività missio-naria di Salisburgo è accompagnata dallagermanizzazione e dall’assorbimento del-la popolazione; quella di Aquileia, invece,si svolge nel rispetto delle proprietà etnico-linguistiche, ossia della nazionalità slava.La «cristianizzazione che muove dal Pa-triarcato risponde ad interessi strettamentereligiosi, mentre le sono del tutto estranee

le implicazioni politiche e ben percettibilinell’opera evangelizzatrice promossa dal-le diocesi tedesche, in particolare da Sali-sburgo» (R. Gusmani, I più antichi contat-ti linguistici tra Italia nord-orientale e ilmondo slavo, in «Atti dell’Accademia discienze, lettere ed arti di Udine», 1982, pp.131-139). In questo modo gli Sloveni sisono conservati come nazione.

A conferma di ciò testimoniano le parti-colarità che la popolazione montana dellapieve di Nimis e di tutta la Slavia friulanaha saputo conservare: l’idioma «sclaboni-co», l’onomastica, usi e costumi, l’amoreal paese natio, alla propria chiesa, ai pretiche parlavano la loro lingua, al cimiteroche memora gli affetti del ricordo…, il tut-to testimoniato da atti notarili, riportati dal-lo storico pre Pietro Bertolla senior di Ni-mis, che riportiamo più avanti e che sonotrascritti secondo la numerazione di pagi-na e di datazione.

Nel contesto si ricorda il «VicariatusSclaborum» che risolse il problema del-l’assistenza religiosa alle ville della mon-tagna sopra Nimis, soprattutto per ragionidella lingua e delle distanze dalla chiesamatrice. Codesto disagio era stato avverti-to da sempre e con maggiore necessità nelMedioevo. Le difficoltà erano soprattuttologistiche, non essendo possibile che i sa-cerdoti risiedessero sul posto. Per cui ci do-veva pensare il vicario di Nimis, per mez-zo del suo vicario slavo, il quale era un cu-rato itinerante, che girava per le ville a ce-lebrare la Messa una volta al mese nella lo-ro cappella, amministrare i scaramenti, ec-cetto il battesimo e il matrimonio.

Da notare che la gente del comprensoriovicariale non conosceva altro idioma chelo «sclabonico», quindi era necessario cheil sacerdote incaricato della cura parlasselo stesso linguaggio. Non sempre però sitrovavano sacerdoti diocesani che cono-scessero la lingua del popolo e spesso sidoveva ricorrere, specie sotto la Repubbli-ca di Venezia, in Istria e Dalmazia. È dove-roso ricordare, inoltre, i miseri emolumen-ti che la gente della montagna dava al vica-rio: formaggio e lana per il valore di 6-8ducati; scarso il vitto e disagiato l’alloggio

durante la sosta nelle peregrinazioni (P.Bertolla senior, Monteaperta e le sue vi-cende storiche, Gemona (Ud) 1913, p. 9).

Si riteneva che la prima chiesa dellamontagna e per la montagna sopra Nimis,per quanto risultava dai documenti, fossequella di S. Giorgio, in quota 469 m delMonte Zuccon, raggiungibile dalle ultimecase di Torlano. Prima dei recenti scavi ar-cheologici, che ne hanno riportato l’esi-stenza ad epoca anteriore alla venuta degliSlavi in Friuli, si riteneva che fosse stataeretta in favore della gente slava dellamontagna sopra Nimis, «in sclavons, juxtaecclesiam S. Jeorgij de supra Nimis», co-me si esprime un atto del 24 aprile 1390

(Acau, Fondo chiese e paesi del Friuli, vo-ce Nimis). Era però la chiesa nella qualecelebrava il vicario per le popolazioni sla-ve; dal 1642 era la chiesa curaziale per tut-to il Vicariatus Sclaborum: «24 aprile1510. Ser Antonio di Savorgnano bandiscele armi sulla festa di S. Giorgio sopra Tor-lano» (P. Bertolla senior. ms Regesti con-cernenti il Vicariato di Torlano, pp. 6, 8).

Ed ecco alcune notazioni riguardanti gliatti notarili trascritti da Pietro Bertolla se-nior (Vol. 7. Fondo Bertolla, Biblioteca delseminario di Udine):

- 1604, 22 maj. Il luogotenente AlviseFoscarini intima a Forame e Platischis cheun uomo per casa debba concorrere alla

3stran31. maja 2013 ZGODOVINA - KULTURA

L’EVANGELIZZAZIONE DEGLI SLAVI FU CONDOTTA DALLA CHIESA DI AQUILEIA nell’esclusivo interesse religioso e nel rispetto dell’identità etnico-linguistica

Autonomie civili e religiose nella vastapieve di Nimis di «idioma sclabonico»

dom

fabbrica della chiesa di S. Rocco di Atti-mis che sta per terminare (p. 6).

- 1760, 1 agosto. Licenza per l’erezionedella Via Crucis a Chialminis, che fu bene-detta il 21 agosto (p. 8). La chiesa di Chial-minis è ricordata fin dal 1328.

- 1828. Essendo compiuta la fabbrica diS. Michele di Monteaperta i frazionistipretendevano la funzione del Giovedì san-to e del Corpus Domini. Il vescovo Lodiconcede la prima, nega la seconda (p. 8).

- 1839. Per la salute pre Antonio Ban-chig di Tarcetta è liberato di assumere lacura di Torlano (p. 8). Con ogni probabili-tà si tratta di p. Antonio Banchig (1814-1891) che nel 1844 entrerà nella Compa-gnia di Gesù e diventerà un noto oratore epredicatore delle missioni al popolo.

- 1679, 5 giugno. Crivaz, vicario di Atti-mis, fece appiccare alla porta della chiesadi Platischis un mandato patriarcale (p.19).

- 1522, 3 maj. Giovanni quondam Mar-tino di Tolmezzo dichiara di aver ricevutoDucati 10 a saldo degli 80 D[ucati] perl’ancona da lui eseguita nella chiesa di S.Pietro (degli Slavi) di Faedis (dal NotaioNicolò Tauriano, Arch. Not. Ud.) (p. 27).

- 1526, 22 dicembre, Udine. AntonioVeneziano indorator di Udine stima dueopere di M.o Giacomo q.m Domenicoeseguite per la chiesa di S. Mattia e Filippodi Taipana. Ducati 13 l’Ancona con l’im-magine di S. Mattia, e Ducati 38 l’altra col-l’immagine di S. Maria (dal notaio Tauria-no, Arch. Not. Ud.) (p. 27).

- 1460, 23 aprile. Attimis e Forame libe-rati dagli aggravi ed angherie della Patria,perché incaricati di contenere nel suo al-veo le acque del Malina (Libro dei Feudi,ms al Museo di Udine, ora Asu) (p. 28).

1551, 17 marzo. Benedetto q. GiorgioPigliamosca di Subit nel suo testamentovuol essere sepolto nel Cemeterio di S. Gi-rolamo e Anna di Subit (Notaio Santo Fe-lice David, 1537-52, Anu, Asu) (p. 29).

- 1390, 24 aprile. In Sclavons juxta Ec-clesiam S. Jeorgij de Supra Nimis - nel Ka-strum Nemas - (Not. Giampaolo de Super-bis, 1384-1405, Anu, Asu) (p. 30).

(1. - continua)

� Tarcisio Venuti

1. Gre za proces, ki ga je spro¡il podutanski¡upnik Angel Cracina proti @asnikoma »IlFriuli liberale« iz Vidna in »L’arena di Pola«iz Trsta, ki sta bila obsojena. Odgovorni ured-nik in @asnikar prvega sta bila kaznovana s 4meseci in pol zapora, z izpla@ilom sodnihstroœkov in s simboli@no odœkodnino g. Craci-ni v viœini 500.000; drugi @asopis je bil obso-jen na manjœo kazen, kajti so mu bile priznaneolajœevalne okoliœ@ine. 2. Videnski nadœkof Giuseppe Zaffonato.3 Krœ@anska demokracija.

4. Trinkov koledar.5. Nedi¡a.6. Briœ@a.7. Œ[email protected]. V Lazah.9. Verjetno gre za bivœega ljubljanskega œkofa(1883-1959) Gregorija Ro¡mana, ki je l. 1945zapustil œkofijo zaradi nasprotovanja nove ko-munisti@ne oblasti. #ez Avstrijo in Œvico se jeumaknil v Zda (1948), kjer je delal med slo-venskimi izseljenci in begunci in jih obiskovaltudi v evropskih dr¡avah.

Doma, 17. 4. 1958[…] Znana obsodba pisunov je opo-

gumila pre@[astite] [email protected] Pet jih jeœlo k »vladiki«2 zahtevat, da naj odkritopove, kakœne namene ima s svojim pa-sivnim in … aktivnim zadr¡anjem doBera@ev. Ta je bil v veliki zadregi in jeskuœal se izviti tako, da bi ne priœel v za-mero ne pri Bogu ne pri hudi@u. Priœloje do kri@anja, pa do nobenega sklepa.Bera@i so bili hudo nervozni in priodhodu so jezno zaloputnili vrata za se-boj. Gospod se je gotovo prepri@al, dajih ne bo pomiril le … z bo¡anjem. Istose je ponovilo na sede¡u vladajo@estranke,3 kjer so tudi udarili po mizi.

Druga@e pri nas na zdravju ni@ spre-menjenega, le zima: mraz, veter, snegitd. ne pustijo nastopa pomladi. Ljudjeme@ejo krivdo na razne »sputnike«, kimotijo zra@ne toke okoli zemlje.

Vi gotovo niste œe kon@ali veliko-no@nega »lova«, da bi mirno sledili mi-rabilje svetovne bruseljske razstave.Ako stric bi bil … normalen, bi gotovo

se oglasil v »grande rue«.Vdani

stric Jaka

V kratkem nedatiranem pismu Cuffo-lo piœe, da je bil na tar@munskem poko-paliœ@u ob 5. obletnici smrti postavljenspomenik Ivanu Trinku in sporo@a:

[…] Na 26. teko@ega bo tam maœa za5. obletnico … brez nobene prikuhe –ob navzo@nosti vseh pre@[astitih] Be-ra@ev in, seveda, verjetno tudi [email protected] tudi vi kak prispevek za pri-hodnje kolo.4 Za spomen[ik] so prispe-vali samo Bera@i in zato »bogataœi«morajo mol@ati. 20 stotov marmorja![…]

26. 6. 1958[…] V soboto 21. 6. je hudi@ hudi@ev

razsajal po Bera@iji: trgali so se oblakiin voda je kar vrela iz tal. Naœa reka5 jeodnesla vse njive s trtami, murvami,sadnimi drevesi vred, droge elektrike,telefona itd. nesla brez sledu. Fara na

nasprotni strani6 nima niti ene njiveve@. [Nedi¡a] se je polastila hiœ vzdol¡doline do prvega nadstropja, razbila aliodnesla hiœno posodo itd. Odnesla jemost v Podb[uniescu] […], asfaltiranocesto, vodovod, ki slu¡i #edadu in dru-gim 10 ob@inam itd. Na bloku7 se nemore @ez; vse podrto. V hribih isto: ne-katere vasice bodo morali za stalno za-pustiti zaradi plazov. Reœevat ljudi izgornjih nadstropji so po no@i priœliognjegasci iz Vidna, Gorice, Trsta invojaki. To povsod, od Tera do Idrije.

Prava katastrofa! Vsi smo zbegani inogledavamo prodove tam, kjer so bilerodovitne njive, vinogradi, sadovnjaki.Najmanj smo trpeli pri Sv. Antonu,8 kersmo visoko; le zemlje je mnogo odne-slo. […]

5. avgusta 1958[…] Po reporta¡i lurœkega romanja

mi je bilo potrjeno, da z Ro¡manom9 stepriromali tudi vi k votlini in mogo@e, daste tja speljali tudi kakega Bera@a. Go-

Pri »vladiki« so bili Beraåi zelonervozni in je priælo do kriåanja

PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji

tovo, da ste se sre@ali tudi z barnaœkostarino al celo s pre@. Evgenom Oœnja-

kom, ki u@iteljuje in ovce pase v naœem#arnem varhu. Ta naœ … @udak je ro-mal v Ars, Lisjè, Lurd, Fatimo, Barce-lono in od tam bo presko@il ravno v Bel-gijo. […]

Tu toplomer te dni zraste tudi do 35stopinj v senci, kar ni prijetno za starines trhljivim srcem! Ako nas ne bo klesti-lo, bo rekord jabolk, hruœk itd. V nede-ljo 3. avg[usta] je strela udarila na ljudi,ki so œli k maœi v Matajurju. Ubila je40letno Marijo Gosgnach in ve@ drugihso peljali v »œpitau« osmojene.

Od 18. 10. do 30. 11. bomo imeli pa-storalno vizitacijo po Bera@iji. Pre@asti-ti se kregajo zaradi … tolma@a. […]

stric Jaka

Spomenik Ivanu Trinku

La chiesa di san Gervasio a Nimis

Page 4: Giornale Dom

Zase lahko re@em, da sem v zadnjihletih dobil trdo ko¡o, kar seobto¡evanj ti@e. Œe sploh tistih po-sploœenih. Recimo: »˘enske so

po@asne voznice!«, »Vsi moœki so enaki«,»Vsi politiki so enaki!«, »Saj vsi kradejo!«ali »Saj vsi tako delajo…« (sami lahko po-ljubno dopolnjujete). Jasno, da zgornjetrditve ne dr¡ijo.

Ne, morejo. Vsi moœki pa@ nis(m)o ena-ki in tudi @e so »vse« ¡enske po@asne voz-nice, moramo priznati, da jih nekaj testirabolide formule 1 (in te gotovo nisopo@asne). Da so vsi politiki enaki, so si iz-mislili tisti, ki so jih naœli pri ne@ednih po-slih in so hoteli zmanjœati svojo krivdo, dabi vsi kradli, pa prav tako ne verjamem.

Na ankete in podobne raziskave, baro-metre, lestvice priljubljenih nikoli nisemdal veliko, ker je statistika vedno lepribli¡ek s svojo napako. Nekateri pravijocelo, da je statistika tretja najve@ja la¡.Kljub vsemu pa me je (zelo) negativno pre-senetila raziskava podjetja Ernst&Young okorupciji. V Evropi skoraj œtirideset odstot-kov mened¡erjev pravi, da je podkupova-nje pri njih obi@ajna stvar. Najslabœe se jepri tej raziskavi odrezala Slovenija.

»V raziskavi, ki je zajela 3500 vodilnihkadrov iz 36 dr¡av, kar 96 odstotkov slo-venskih mened¡erjev meni, da je podkupo-vanje v Sloveniji vsakdanja stvar, v Keniji,ki je na drugem mestu neslavne lestvice, jetakœnih 94 odstotkov, na tretjem mestu jeHrvaœka z devetdesetimi odstotki, sledijoNigerija, Ukrajina, Slovaœka, Gr@ija inSrbija…«

Priznati moram, da sem ob@util sram. Nezato, ker bi bil sam vpleten v takœne rabote,ampak zato, ker se je moja dr¡ava takoodrezala. Morda metodologija raziskave nidovolj obrazlo¡ena, ker gre zgolj za anketovodilnih kadrov, ki menijo in ne dokazuje-jo, da je tako. A vendar so rezultati za nasporazni. O@itno so si vpraœani enotni, da je

NAJSLABÆE SE JE V EVROPI v raziskavi podietja »Ernest&Young« odrezala Slovenija

temu res tako. O@itno so prepri@ani, da je natak na@in res najla¡je priti do zastavljenegacilja.

Iz podatka o korupciji lahko izpeljemotudi nekaj drugih, preprostih trditev, ki gre-do s takim rezultatom z roko v roki.

Jasno je, da kdor sprejema ali daje pod-kupnino, zaradi hitrejœega, ugodnejœega,navadno nezakonitega reœevanja uradnihzadev, pripomore k nezakonitemu. Se pra-vi k ne@emu, kar dru¡beno ni sprejemljivo,ker odtujuje zakonitost. #e bi ga javnovpraœali o korupciji, bi jo zanikal. To pome-ni, da tisti, ki sprejema ali daje podkupninotudi krade in la¡e.

La¡ in kraja pa sta ¡e osnovna aksiomaneke dru¡be, ki se jih velja dr¡ati, @eho@emo, da je ¡ivljenje med nami urejeno,varno, svobodno in do vseh enako prijazno.96% vodilnih kadrov zajetih v omenjeni ra-ziskavi, ki govorijo o korupciji, nasprepri@uje, da pri nas ni tako.

Prepri@ujejo nas, da Slovenci nismo poœ-teni, da delamo usluge le prijateljem, od ka-terih imamo koristi, da ne govorimo resni-ce in ne spoœtujemo lastnine. Ne svoje, netuje. Po omenjeni raziskavi je naœa dr¡avatorej nevarna, kaoti@na, neurejena in dosvojih ljudi bolj ma@ehovska, kot kakœnaafriœka dr¡ava. Ni torej @udno, @e takedr¡ave ne jemljemo za svojo domovino,ampak zgolj za servis, ki naj slu¡i naœimna@rtom za vsako ceno in brez odgovorno-sti.

Pri nas se govori celo o sistemski korup-

Korupcija je sistemska. Kdolahko ponudi alternativo?C

he uno tra i primi impegni di Loredana Panariti come assessore regionaleal Lavoro, Formazione, Pari opportunità, Istruzione e Politiche giovanili,sia quello di prendere conoscenza «de visu et de auditu» della realtà attua-

le della scuola bilingue di S. Pietro (Œpietar) non è un segno da poco, sia della sen-sibilità della stessa su certi temi, che della volontà della governatrice Serracchianidi affrontare concretamente i problemi, specie quelli che si rigirano su se stessi perimbozzolarsi nell’attesa di improbabili miracoli.

Come nel nostro caso. In effetti tre anni abbondanti di speranze deluse per i ra-gazzi e per i genitori della nostra scuola bilingue, smembrata in plessi improvvisa-ti ed angusti, suggeriscono ormai il ricorso al divino quale unica via per non dispe-rarsi. Che la visita sia uno dei segni di redenzione? Dovessimo prefigurarci il fu-turo della scuola bilingue sulle premesse – per così dire – storiche, sulle omissio-ni e mistificazioni dell’amministrazione comunale sanpietrina, non basterebbechiamare in causa tutti i santi delle rogazioni. Ma, chissà che questa visita assesso-rile non sia un segno della Provvidenza.

Il solo fatto che la professoressa dell’ateneo triestino Panariti abbia studiato an-che a Lubiana e parli lo sloveno, la mette nella luce positiva di chi l’apertura men-tale, l’interesse ai problemi sociali e culturali, li dimostra nei fatti. Per l’occasionei responsabili dell’Istituto comprensivo bilingue hanno chiamato a raccolta nella

sala comunale, per questo incontro aperto, nonsolo il corpo docente dell'Istituto comprensivobilingue italiano-sloveno, ma i genitori deglialunni, gli amministratori locali e chiunquedesideri parteciparvi.

L’intenzione dell’assessore è prendere attodello stato delle cose riguardanti il vecchio fab-bricato da rimettere in sesto e di sentire dalla vi-va voce degli interessati non il lamento, nonl’invettiva ed il rancore, ma l’accorato appelloa gesti concreti di giustizia amministrativa, diatti di diritto, di segni veri nei confronti di que-sta minoranza etnolinguistica slovena che nonchiede altro che poter non solo sopravvivere

ma svilupparsi e contribuire con le proprie forze al bene di tutti.Non ha avuto il tempo – per ora – l’assessore Panariti di visitare i reconditi luo-

ghi valligiani e montani da cui provengono i ragazzi che frequentano il centro bi-lingue, ma essa ha in mano anche i referati del lavoro, delle pari opportunità, oltreche dell’istruzione, e possiamo immaginarlo come possibile un rally sulle strademontane alla scoperta di paesini semideserti, resi invisibili dall’invadenza incon-trollata della foresta prealpina. Un mondo che scomparirà tra non molto, se ai ra-gazzi che frequentano le poche scuole rimaste nelle valli non venisse garantito unqualche futuro degno di essere vissuto. Vissuto in loco.

Se le previsioni numeriche delle iscrizioni alla scuola bilingue si tramutasseroin scelte concrete per l’immediato futuro, risulterebbero già insufficienti ed obso-leti la ristrutturazione e l’adeguamento dell’edificio che già ospitava la scuola bi-lingue prima dello sfratto. Se il numero dei possibili iscritti crescesse ancora e ne-gli ampi termini previsti, ci si dovrebbe porre seriamente la domanda: ma che in-teresse ha un qualsiasi pubblico amministratore, il quale abbia un po’ di sale inzucca, a mettere i bastoni tra le ruote allo sviluppo di un’istituzione scolastica del-l’obbligo «statale» (è questo è da sottolineare) di questo calibro? Non dovrebbemetterci tutta la propria disponibilità, dedicarvi impegno, sentirla come motivod’orgoglio, difenderla e sostenerla come un bene prezioso che coniuga un glorio-so passato linguistico e culturale con un futuro di stampo europeo, internazionaleed egregiamente rispondente alle sfide dei tempi attuali?

Purtroppo si tratta di politica e di quella che, a mio modo di vedere, pur di man-tenersi sul cadreghino si attanaglia ad un passato ideologico che storia e buon sen-so han già collocato tra i propri scarti da macero. Il tempo stringe, il nuovo annoscolastico è alle porte e… se la nostra gente sceglie la bilingue una o più ragioni cisaranno. Non le vede solo chi non le vuole vedere. L’augurio è che l’assessore por-ti l’istanza «colà dove si puote ciò che si vuole!». E che lo si voglia.

L’assessore, il comunee il futuro della bilingue

� Våasih se pa zdi,da tudi ljudjeneåejo redain spoætovanjazakona

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

4 stran 31. maja 2013POGLOBIMO IN PREMISLIMO

ciji, o celemu sistemu, ki deluje na na@inve@jih ali manjœih uslug, pritiskov, gro¡enjin izsiljevanj…

Tako visoka œtevilka seveda pomeni, dapri korupciji ni bistvene razlike med moœki-mi in ¡enskami, med politiki in uradniki,med levimi in desnimi, med strankami... Sotorej res vsi isti ali le vsi govorimo o istih?Seveda brez imen. Zakaj brez imen, namodgovarja sociolog Urban Vehovar, ki pra-vi da »imena obstajajo. Morate pa vedeti,da imamo opravka s kriminalom belihovratnikov. Tovrstne zlo@ine je zelo te¡kodokazati. Vsakomur, ki bi prihajal na dan zimeni, grozijo obto¡be in sodbe, da nekogablati. Zagotavljam vam, da je znanih vsajnekaj teh imen. Takoj pa je treba dodati, daje upanje, da bodo te osebe sankcionirane,sorazmerno neutemeljeno. Le malo dejan-skih obsodb bomo do@akali.«

#e tako pravi sodelavec Protikorupcij-ske komisije, nimamo veliko upanja, dalahko pride do kakœnega preboja na tem po-dro@ju. Kdo lahko ponudi alternativo zdaj-œnjemu stanju? Kje so posamezniki, ki bo-do zasukali moralno podobo naœe dr¡ave?Ali ni ve@ kot dvajset let samostojne dr¡avevendarle dovolj, da zrase nova, s tem neo-bremenjena generacija ali je bil ta @as za-pravljen le za to, da se je s korupcijo oku¡ilatudi ona?

Kako prav bi nam zdaj priœla jasna bese-da nekoga, ki bi lahko povedal, v katerismeri naj gremo in kako naj se »o@istimo«.Tukaj bi nam œe kako prav priœla besedaCerkve. A Cerkev ima v Sloveniji po mari-borski finan@ni aferi zalepljena usta. Ne dane more povedati svojega, ampak je njenabeseda, zaradi zgreœenih finan@nih dejanj,izgubila te¡o. Po drugi strani pa se v@asihzdi, da tudi ljudje pravzaprav no@emo redain spoœtovanja zakona. Spomnimo se samona nesre@ne mariborske radarje, ki so pri-peljali do ljudske vstaje, namesto da bi pri-peljali do bolj striktnega upoœtevanja ce-stnih predpisov.

Slovenija seveda ni Nigerija, ni Kenijaali Ukrajina, prav tako pa ni Nem@ija,Œvedska ali Œvica. Enkrat se bomo moralipribli¡ati dru¡bi tistih, ki jim ¡elimo biti po-dobni. Verjamem, da nas kljub vsemuve@ina ¡eli raz@istiti z ne@ednostmi in da¡eli spoœtovati pravila. Vsa. Tako tista nacesti, kot protikorupcijska. In potem bomodejansko ugotovili, da nismo vsi ljudje ena-ki in da vsi tudi politiki ne morejo biti ena-ki...

dom

� Luciano Lister

� Joœe Bartoljradio.ognjisce.si

Il 14 maggio l’associazione universitaria«NeoAteneo» ha organizzato una confe-renza che l’opinione comune vorrebbe

controcorrente. A parlare di «Foibe tra sto-ria e memoria», nella sede di Palazzo Cai-selli, sono stati il professor Jo¡e Pirjevec, lastorica Alessandra Kersevan ed il dottoran-do Gaetano Dato. All’inizio della conferen-za gli organizzatori non hanno potuto fare ameno di ricordare quanto avvenuto il 12febbraio all’Università di Verona, doveAlessandra Kersevan, intervenuta su invitodi un collettivo studentesco per parlare di«Foibe: tra mito e realtà», ha incontrato se-rie difficoltà.

Dei relatori, ha preso per primo la parolaPirjevec, che ha tracciato un veloce profilostorico dell’evoluzione del rapporto tra po-polazione italofona e popolazioni slavofo-ne sul confine orientale dell’Italia, mostran-do come le componenti siano convissuteper secoli, con una generica divisione diruoli – che nella scala sociale vedeva in ge-

Foibe, una storia di disinformazione e strumentalizzazioninere gli slavi come servitori e gli italianicome padroni.

La conflittualità fra slavi sottomessi eceto dirigente italiano aumenta con la na-scita del Regno dei Serbi, Croati e Sloveni(1919) e la situazione si complica con la sa-lita al potere del fascismo e la sua linea du-ra sul confine orientale con le politiche diitalianizzazione.

A questo sono seguite forme di reazio-ne, rappresentate dal TIGR (Organizzazio-ne rivoluzionaria della Venezia Giulia) edal Fronte di liberazione. Alla fine dellaSeconda guerra gondiale le autorità jugo-slave arrestano chi ha collaborato ed i civi-li vengono generalmente rilasciati a breve;chi faceva parte dell’esercito viene portatoal campo di Borovnica; i più pericolosivengono fucilati e buttati nelle foibe. In ge-nerale, la questione delle foibe viene prestopoliticizzata e rimane problematica fino al1948, quando la Jugoslavia viene espulsadal Cominform. Dopo l’Italia cambia atti-

tudine: non consegna i suoi circa 900 crimi-nali di guerra e mette in sordina le foibe.L’argomento è rimasto a lungo legato allasola destra locale; solo dagli anni Novantaentra nella discussione nazionale – per Pir-jevec forse per crisi d’identità e bisogno pa-triottico.

Alessandra Kersevan si è ricollegata alcambio di atteggiamento della politica ita-liana verso la questione negli anni Novanta,con argomentazioni fino ad allora sostenu-te dalla destra che divengono proprie anchedi parte della sinistra. Ma la discussione sul-le foibe – che sul confine orientale era pre-sente già da tempo – si è sviluppata nel re-sto del Paese senza modalità scientifiche el’istituzione del «Giorno del ricordo» nonha contribuito a facilitare il dibattito, dalmomento che ipoteca quanto successo conuna verità di Stato.

Citando dati ed episodi ricercati e regi-strati, Kersevan sostiene che le ricerche inmerito alle persone trovate nelle foibe siano

state, a suo tempo, fermate perché montate.Ha portato ad esempio il caso di un emigra-to in Nuova Zelanda – che, avendo letto suun giornale d’emigrazione di 27 neozelan-desi trovati in foiba a Basovizza, ha postoun quesito in merito al governo neozelan-dese: il governo ha risposto informando ilproprio cittadino della non fondatezza diquanto affermato dal giornale. Kersevanha, comunque, tenuto a sottolineare che gliintervenuti all’incontro non sono negazio-nisti: si tratta, invece, di smettere di fare af-fermazionismo non documentato.

Intervenendo per ultimo, Gaetano Datoha da subito sottolineato la necessità scien-tifica di valutare le cose con distacco: laguerra è sempre, di per sé, un fenomeno tra-gico – e gli Stati non si assumono mai re-sponsabilità. Le memorie vengono, invece,usate in un contesto politico.

Dato ha esposto brevemente le vicissitu-dini legate all’inizio delle commemorazio-ni delle foibe di Basovizza (1959) ed alle

proposte di realizzazione di monumentinell’area.

A margine dell’incontro, forte accento èstato posto sulla disinformazione italiana:poco spesso viene ricordato, anche suimass media, che l’Italia ha aggredito la Ju-goslavia.

E ci sono cose non dette o non mostrate:come il documentario «Fascist legacy»,prodotto nel 1989 dall’emittente britannicaBBC ed inerente i crimini di guerra italianicommessi durante la seconda suerra mon-diale – che, di fatto, la Rai ha censurato nonmandandolo in onda (suoi stralci sono, pe-rò, stati trasmessi su La7 nel 2004 all’inter-no del programma «Altra Storia», ndr.).

A questo va aggiunto che l’Italia non haancora pubblicato il rapporto internaziona-le «Relazioni italo-slovene 1880-1956 –Relazione della Commissione storico-cul-turale italo-slovena», come, invece, già fat-to in passato dal governo sloveno.

L’ASSOCIAZIONE UNIVERSITARIA «NEOATENEO» ha promosso una conferenza dalla quale è emersa una diversa visione della questione

Page 5: Giornale Dom

5stran31. maja 2013 V OSPREDJU

Vsredo 22. maja, se je na @edajskemsede¡u sestal videnski odbor Sve-ta slovenskih organizacij, ki jevzel v pretres stanje, probleme in

pri@akovanja slovenske manjœine v Kanal-ski dolini, Reziji, Terskih in Nediœkih doli-nah. Najprej so odborniki ob¡alovali in ob-sodili dejstvo, da œe niso stekla obnovitvenadela na starem sede¡u dvojezi@ne œole vŒpietru, kar u@encem in osebju povzro@avelike te¡ave in ovira normalno didakti@nodelovanje. Pri@akovati je, da se œpietarskaob@inska uprava vzame svoje odgovornostiin naredi vse potrebno, da dela ste@ejo inkon@ajo v najkrajœem @asu.

Glede dvojezi@nega œolanja v videnskipokrajini so odborniki Sso izrazili ¡eljo, dabi priœlo do sistemske reœitve, ki bi na celot-

dom

nem teritoriju, kjer ¡ivi slovenska manjœina,nudila mo¡nost dvo ali trijezi@nega pouka,kar zahtevajo starœi otrok in ob@inske upra-ve iz Tipane, Barda, Naborjeta in s Trbi¡a.

Kot je poro@al odbornik Sandro Quaglia,situacija v Reziji je tragi@na ne samo zaradinapetega ozra@ja glede slovenskega jezika,ampak tudi zaradi minimalnega œtevilaotrok, ki obiskujejo elementarno œolo in ki vprihodnjem œolskem letu bodo vse zdru¡iliv en sam ve@razredni oddelek.

V Kanalski dolini, je povedala Anna We-dam, ostaja problem finansiranja pouka vslovenœ@ini, za kater je do zdaj skrbela gor-ska skupnost za Guminsko, elezno in Ka-nalsko dolino.

Na drugi to@ki dnevnega reda so odbor-niki Sso videnske pokrajine razpravljali o

de¡elnem zakonu za reformo gorskih skup-nosti, ki ni œe stekla in verjetno ne bo ure-sni@ena. Odborniki so bili mnenja, da se za

L’autonomia, la specialità? «Sorsero dall'amputazione territoriale pagata alla scon-fitta di una guerra sciagurata». La presenza di diverse lingue e culture? «Non ci

salveremo isolandoci. E nemmeno riusciremo a difendere le nostre identità regionalilimitandoci a far applicare le più raffinate leggi di tutela. Occorre un salto culturaleche, oltre la tutela, faccia vivere le nostre tradizioni nel mondo, confrontandole con lasfida della globalizzazione».

Lo ha detto la presidente del Friuli-Venezia Giulia, Debora Serracchiani, martedì21 maggio presentando al Consiglio regionale il suo programma di governo per lacorrente legislatura. Un programma, ha sottolineato, che per dare un futuro al Friuli-Venezia Giulia come Regione autonoma a statuto speciale deve «imboccare con de-cisione la strada del cambiamento».

La presidente ha delineato la situazione internazionale ed europea, contraddistintada una crisi epocale che sta modificando profondamente gli equilibri dell'economiamondiale e che mette in discussione il ruolo dell'Europa. «Anche la nostra Regione,piccola di dimensioni ma non di ambizioni, deve dunque misurarsi con questa nuova

dimensione globale, con la coscienza che possia-mo giocare un ruolo non secondario. Come l'au-tonomia e la specialità sorsero dall'amputazioneterritoriale pagata alla sconfitta di una guerra scia-gurata, come la crescita prepotente si ebbe rina-scendo dalle macerie del terremoto. La prova dioggi è forse più subdola, ma ha gli stessi caratteridi spartiacque», ha detto.

Per la presidente è «una sfida» da affrontarecon il coraggio di scegliere «quali strutturazioni,metodi o anche solo abitudini sono da lasciarsi al-le spalle, e su quali risorse bisogna invece punta-re. Le riforme per andare verso il futuro toccanocampi molteplici di intervento e investono ogni

ambito della vita istituzionale, economica e sociale, a partire dall'assetto istituziona-le».

«La sanità, i trasporti, il turismo, la cultura, la formazione e la ricerca potranno es-sere ambiti fondamentali nella strategia di rilancio della Regione se saranno ripensa-ti con un approccio nuovo, capace di mettere in gioco le intelligenze e le competen-ze».

«Le piccole e medie imprese, da sempre motore di sviluppo del sistema economi-co regionale, non riescono a far fronte allo scenario competitivo e alla crisi. Molte re-altà sono ripiegate su se stesse e sfiduciate, altre sono costrette ad assumere con for-me flessibili, a ridurre il personale, e purtroppo una parte di esse non supera la gestio-ne familiare. Rispondere agli interessi di imprenditori e lavoratori – ha dichiarato lapresidente – richiede la creazione di un fronte comune per alleggerire la burocrazia egli oneri sul lavoro, fino a rendere meno oneroso l'accesso al credito e garantire la li-quidità all'impresa, passando per il miglioramento delle condizioni del lavoratore edelle sue competenze professionali. Tutti gli attori della comunità regionale devonoriconoscersi in un progetto comune non transitorio slegato da campanilismi, renditee clientele».

«La particolare situazione storica vissuta dalle nostre terre, la collocazione geopo-litica» fanno ricoprire al FVG «un ruolo storico e geopolitico di cerniera con i Paesidel Centro e dell'Est Europa, oggi non esistono rendite di posizione». Le relazioni in-ternazionali vanno valorizzate, in quanto «riuscire a far funzionare in maniera ottima-le i rapporti fra regioni di Paesi confinanti serve ad elaborare progetti comuni che con-sentano alla nostra Regione l'accesso alle risorse comunitarie, unica vera fonte di fi-nanziamento oltre alle compartecipazioni fiscali».

Nel discorso programmatico di Serracchiani è mancato, invece, ogni riferimentoalla pesante situazione del territorio montano.

Serracchiani: «Imboccarela strada del cambiamento»

Terske in Nediœke doline ustanovi eno sa-mo unijo ob@in, v kateri naj bi Slovenciimeli ve@jo te¡o in skupno reœevali proble-

SESTAL SE JE POKRAJINSKI ODBOR Sveta slovenskih organizacij. V ospredju te¡ave dvojezi@ne œole, zahteve Kanalske doline in stanje v Reziji

SSO zahteva sistemsko reœitev glede pouka slovenœ@ine

Igor Gabrovec

De¡elni svetnik Slovenske skupno-sti Igor Gabrovec je bil v pone-deljek 13. maja na prvem zase-danju de¡elnega sveta izvoljen za

podpredsednika. Postavili smo mu nekajvpraœanj v zvezi s slovensko stvarnostjo vBene@iji, Reziji in Kanalski dolini.

KKaajj ppoommeennii zzaa cceelloottnnoo sslloovveennsskkoo mmaannjj--œœiinnoo vvaaœœaa iizzvvoolliitteevv nnaa ttoo ppoommeemmbbnnoo ffuukkccii--jjoo??

»Mesto podpredsednika je visoka insti-tucionalna funkcija in za slovensko narod-no skupnost je zelo pomembno, da pripadata funkcija Slovencu. Mislim, da je moja iz-volitev tudi priznanje statutu naœe de¡ele, kipravi, da ne obstajata samo italijanski jezikin italijanska kultura, ampak da so enakopomembni furlanski jezik in furlanska kul-tura, slovenski jezik, vsa slovenska nare@jain tudi nemœko govore@e ob@ine v videnskipokrajini. Predstavnik ene od teh manjœin vpredsedstvu de¡elnega sveta je znak, da po-liti@ne sile ho@ejo obravnavati to tematikobolj resno in prizadeto. Sama predsednicaDebora Serracchiani je dejala, da bodo bi-stvenega pomena tudi manjœinski jeziki inmanjœinke kulture ter sama kultura, ki ni bi-la morda prav na prvem mestu pomena vprejœnjih petih letih.«

SSlloovveennccii vv vviiddeennsskkii ppookkrraajjiinnii vveelliikkoopprrii@@aakkuujjeejjoo oodd nnoovvee ddee¡¡eellnnee uupprraavvee.. KKaajj sseebboo sspprreemmeenniilloo??

»Milsim, da je za vidensko pokrajino ze-lo pomembno, da kon@no reœimo problemedvojezi@ne œole v Œpetru in da za@nemo re-sno razmisliti o ve@jezi@ni œoli v Kanalskidolini in tudi v Terskih dolinah med Bar-dom in Tipano. Zelo pomembno je, da reœi-mo na novo vpraœanje nekdanjih gorskihskupnosti. Zveze ob@in se niso odnesle, ko-misarji so œe vedno tam, zamujene so bileveliko prilo¡nosti, zgubili smo veliko de-narja za projekte, ki se niso [email protected], je veliko manjœih in velikih proble-mov, ki zahtevajo hitre posege. Odborniki,ki so bili komaj imenovani, bodo morali zvso energijio za@eti s svojim delom. Mi pamoramo biti z njimi, ob njih, jih spodbujatiin kritizirati, ko bo treba. Predvsem naœi iz-voljeni ¡upani, pa tudi mediji in periodi@nitisk morajo stalno spodbujati upravo, da sespomni, da ne obstajajo samo veliki proble-mi. Ne obstajajo samo tretji avtocestni pasin pakt o stabilnosti, ampak tudi te¡avemanjœih ob@in, ki se ponavadi veliko sliœijo

� V de¡eli ne obstajajo samo veliki problemiampak tudi te¡ave goratih obmo@ij

»#imprej je treba reœiti probleme dvojezi@neœole in vpraœanje nekdanjih gorskih skupnosti«

POGOVOR Z DE˘ELNIM SVETNIKOM SSK IGORJEM GABROVCEM, ki je bil izvoljen za podpredsednika de¡elnega sveta Furlanije Julijske krajine

� Ezio Gosgnach v goratih obmo@jih, kot so v videnski po-krajini.«

AA jjee mmooggoo@@ee mmiisslliittii nnaa ddaavv@@nnee oollaajjœœaavveezzaa pprreebbiivvaallccee ggoorrsskkeeggaa tteerriittoorriijjaa??

»Tudi o tem se je govorilo v minulih le-tih. Nekateri so predlagali sistem dav@niholajœav, ki so predvidene drugje v Evropitudi za regije, ki so ob mejah. Na Sardinijitudi sperimentirajo neko podobno dav@noolajœavo. Seveda pa Italija ni samostojna re-publika, kot je bila pred nekaj desetletji.Vsak poseg na podro@ju financ, dav@niholajœav, prispevkov podjetnikom in privat-nikom je pod drobnogledom EvropskeUnije in mora biti usklajen s tistimi zakoni,ki jih piœejo v Bruslju in Strasburgu. Delsmo te velike dru¡ine, zato vsako reœitevmoramo iskati prav v tem, da se ne zgodi, dasprejmemo lep zakon, lep ukrep in potemnam ga izni@i mesec kasneje Rim ali Bru-selj. Tudi glede tega je v tem trenutku nekajljudi, med katerimi sem tudi jaz, ki dela inrazmiœlja. Mislim, da bomo kaj uredili.«

DDrr¡¡aavvnnii zzaaœœ@@iittnnii zzaakkoonn zzaa sslloovveennsskkoommaannjjœœiinnoo ¡¡ee pprreeddvviiddeevvaa nneekkaatteerree ggoossppooddaarr--sskkee ppoommoo@@ii ggoorrsskkeemmuu tteerriittoorriijjuu vv vviiddeennsskkiippookkrraajjiinnii,, kkjjeerr ¡¡iivviijjoo SSlloovveennccii……

»Zgodilo pa se je, da so v Rimu za leto2013 viœino teh prispevkov zelo zni¡ali.Med prvimi ukrepi tudi v povezovanju zdr¡avno vlado (navsezadnje se moramospomniti, da tudi v Rimu imamo neke prija-telje, ki so danes v vladni ve@ini) moramodose@i, da se viœina sredstev za socialni ingospodarski razvoj vasi in ob@in v goratihobmo@jih videnske pokrajine ponovno po-vrne vsaj na raven, ki je bila prej. Morda jepomembno, da jo utrdimo. V zadnjih letihpodjetja, ki so predvsem delala zlasti nakmetijskem in obrtniœkem podro@ju, so do-kazala, da je mo¡no izvesti zanimive pro-jekte in da je ta denar koristen ne le za po-djetnika in torej za tistega, ki ta denar dobi,ampak da ta denar ustvari delovna mesta,ustvari ¡ivljenje v vaseh in mo¡nosti, da selahko ljudje, tudi mlade dru¡ine, odlo@ijo,da ostanejo v krajih kot so Rezija, vasi viso-ko v gorah in majhne ob@ine, kjer druga@eni ni@esar.«

VV pprreejjœœnnjjii mmaannddaattnnii ddoobbii ssee jjee zzggooddiilloo,, ddaassoo uuppoorraabbiillii ddee¡¡eellnnii zzaakkoonn zzaa sslloovveennsskkoommaannjjœœiinnoo pprroottii SSlloovveenncceemm sskklliiccaajjoo@@ ssee nnaaddoolloo@@iillaa zzaa kkrraajjeevvnnaa nnaarree@@jjaa……

»To je neverjetno in moramo skrbeti, dase ne bo kaj takœnega ponovilo. Tukaj moraveljati na@elo poœtenosti. Obstaja nek za-kon, ki spodbuja rast, razvoj, œirjenje, u@en-

je slovenskega jezika in slovenske kulture.Ta zakon predvideva pomo@ in prispevkeza razvoj in ohranjanje dialektalnih oblikslovenœ@ine, ker so zanimive. Sami znan-stveniki poudarjajo pomen nare@nih oblik,predvsem tam, kjer so zelo stare in zelo po-sebne. Moramo skrbeti, da se ne pojavijoljudje, ki se nekega dne izmislijo, da dialek-ti ne pripadajo slovenœ@ini in nimajo ni@opravka ne s slovensko dr¡avo, ne s sloven-skim narodom tudi ne s slovenskim zako-nom in isto@asno zahtevajo, da se iz zako-nov za Slovence v Italiji financira dejavno-sti, ki so potem navsezadnje proti Sloven-cem, proti slovenski kulturi in konec kon-cev tudi proti slovenskim nare@jem.«

VV zzaaddnnjjeemm oobbddoobbjjuu ssee jjee vveelliikkoo ggoovvoorriilloooo ooddnnoossiihh ss SSlloovveenniijjoo,, aammppaakk ssee jjee mmaallookkoonnkkrreettnneeggaa nnaarreeddiilloo pprreeddvvsseemm vv vviiddeennsskkiippookkrraajjiinnii.. KKaakkoo bbooddoo ppoo nnoovveemm ppootteekkaalliissttiikkii ss ssoosseeddii??

»Debora Serracchiani je jasno povedala,da je to zanjo prioriteta. Sama je ohranila re-sor in kompetence za mednarodne in @ez-mejne odnose. Mislim, da prav slovenski injavni upravitelji morajo v prvi vrsti temuslediti. Jaz s kolegom Œtefanom Ukmarjemsva ¡e Serracchianijevi izrazila vso pripra-vljenost, da ji pomagava, da posredujeva,da sodelujeva. Ne samo ker poznava jezik,ampak ker poznava, tudi kulturo slovenske-ga prostora in poznava, kako razmiœljajo so-govorniki v Sloveniji. Tukaj ni samo vpra-œanje jezika. Ko se politik sre@a s politikomdruge dr¡ave, druge regije, mora razumetiformo mentis tistega prostora in v@asih samprevajalec tega ne zmore. Zato tu je pa naœavloga, da pri tem delamo, sodelujemo in sa-mi predsednici pomagamo obdr¡ati oblju-bo, ki jo je dala v volilni kampaniji in ¡e ta-koj po izvolitvi ponovila.«

me, ki so podobni za ves ta obmejni terito-rij. Odborniki so izrazili pri@akovanje, da bokomisar Beppino Sibau, ki je bil izvoljen vde¡elni svet, @imprej zamenjen.

O teh problemih se bojo odborniki Sso naraznih sre@anjih soo@ili z de¡elnimi in kra-jevnimi izvoljenimi predstavniki.

Med raznim je bilo izra¡eno zadovol-jstvo, da so v Poso@ju ustanovili promocij-ski odbor, ki bo skrbel, da bi v letu 2015, sepravi ob 100-letnici za@etka prve svetovnevojne, Giro d’Italia pre@kal soœko in nediœ-ke doline.

Zadovoljstvo so odborniki izrazili tudi,da je v Œpietru vsako soboto slovenska ma-œa, kar je velikega pomena, saj se slovenskabeseda redno in uradno vra@a v cerkev, izkatere je bila pregnana to@no pred 80 leti.

Page 6: Giornale Dom

6 stran 31. maja 2013

V SABOTO 25. MAJA JE V ŒPIETRU duhovnik, teolog in direktor Doma parjeu nagrado Duœana #erneta

Msgr. Marino Qualizza je modernibeneœki kaplan Martin #edermac

Vsaboto 25. maja je odgovorniurednik Doma msgr. prof.Marino Qualizza parjeu 25.Nagrado Duœana #erneta.

Gre za nagrado, ki jo Knji¡nica Duœa-na #erneta iz Tarsta daje slovenski or-ganizaciji al’ pa Slovencu al’ Slovenkiku priznanje za dielo za slovensko kul-turo, demokracijo in krœ@astvo. Pode-liteu je bla v farni dvorani (sali) v Œpie-tru. Vie@er je povezovau prof. Toma¡Sim@i@. Pieu je zbor Re@an z Lies.

#asnikar Saœa Martelanc je spre-guoriu o Duœanu #ernetu in bogati tra-diciji nagrade. Pod@artu je, de so blaglavna na@ela diela Duœana #ernetaslovenstvo, demokracija in krœ@an-stvo. O nagrajencu je guoriu predsed-nik Sveta slovenskih organizacij za vi-densko provinco, Giorgio Banchig.

»Govoriti o mons. Marinu Qualizzije lahko – je jau Banchig ,– saj o njemse muora in more govoriti le dobro inpozitivno, kier je oseba vse @asti inspoœtovanja vriedna pod vsakim vidi-kam, se pravi kot duhovnik, profesor,teolog, @asnikar, kot zaveden Slove-nec, kulturnik; in œe kot @lovek vedre-ga zna@aja, ki nam je v zadnjih lietihdau velik zgled potarpe¡ljivosti in pre-

dom

� A donaœnji danso »#edermaci«ljudje, ki skarbijoza slovenski jezik

naœanja te¡av, ki mu jih je pustila hudanasre@a na slovenskih gorah.« Banchigje zmisnu, de je Qualizza dielu brez seustraœiti pred te¡avami in tudi sovra-œtvam doma@ih nacionalisti@nih kroguter pred preizkuœnjami, s katerimi se jesre@u v @ajtu procesa pruoti njemu in g.Bo¡u Zuanelli.

Za Banchiga je msgr. Qualizza mo-derni Martin #edermac. »#edermac jeduhovnik, izobra¡enec, kulturnik, kiljubi svoje ljudi, svojo zgodovino, je-zik in kulturo – je arzluo¡u –. Gre zaljubezen, ki se rodi iz globokega poz-nanja telega dragocenega zaklada, kinastaja v maminem naruo@ju, par nau-ku in v cierkvi, v vasi, kjer so stari ljud-je pravli o starih cajtih.« V zadnjih lie-t ih je pa œ tevi lo »#edermacu« vBene@iji zraslo. Donas #edarmaci nie-so samuo duhovniki, ampa' so vsi tisti,»ki dielajo v slovenskih kulturnihdruœtvah, ki parpravljajo iniciative invarjejo slovenski duh med ljudmi.#edarmaci ¡ive v uredniœtvih sloven-

skih @asopisu, pojejo v slovenskih zbo-rah. #edermaci so kamunski mo¡je, kibranijo pravice doma@ih ljudi in nasta-vljajo dvojezi@ne napise kraju…#edermace vidimo v skupini starœu, kiso gledali naprej in kura¡no dielali, debi ustanovili dvojezi@no ni¡jo srednjoœolo v Œpietru.«

Nagrada Duœana #erneta je poime-novana po @asnikarju, kulturnim in po-liti@nim dielucu Duœanu #ernetu(1916-75). Lietos so podelili tri nagra-

de v simboli@ni viœini tav¡int evru, kinaj gredo v vse tri pokrajine FurlanijeJulijske krajine, v katerih avtohtono¡ive Slovenci. Zatuo je 31. ¡enarja 24.Nagrado Duœana #erneta parjeu Kul-turni center Lojze Bratu¡ v Gorici, v sa-boto jo je prejela Bene@ija, jeseni pa botre@a nagrada podeljena na Tar¡aœkem.

V Œpietru so se zmisnili tudi na tistapriznanja, ki jih je ¡e imela videnskaprovinca v telih letih. Parvo nagradoDuœana #erneta je leta 1976 parjeu@asopis Dom. V Peterlinovi dvorani vTarstu so jo dali duhovnikam MarijuLavrencigu, Emilu Cencigu in Valenti-nu Birtigu. Lieta 1979 je slediu zbor»Planinka« iz Ukev, leta 1982 pa»Trinkov koledar«. O vsieh nagradah,o dielu knji¡nice, ki je v Tarstu poime-novana po Duœanu #ernetu, in o¡ivljenju in dielu tele osebnosti guoriknjiga »Zvestoba vrednotam – PodobaDuœana #erneta in po njem poimeno-vanih pobud«, ki jo je izdal Kro¡ek zadru¡bena vpraœanja »Virgil Œ@ek« izTarsta. Na vi@eru v Œpietru jo je pred-stavu nje urednik Ivo Jevnikar.

Æaæa Martelanc je podeliu nagrado msgr-ju Marinu Qualizzi

Giorgio Banchig, Tomaœ Simåiå in Ivo Jevnikar

Grande successo anche per l’edizio-ne 2013 di Sapori Pro loco, a VillaManin di Passariano, per lo stand

della Pro Loco Natisone di Pulfero, pre-sente quasi ogni anno alla manifestazionededicata al gusto e al volontariato che ani-ma i paesi del Friuli.

All’opera, per la buona riuscita del-l’evento, una decina di volontari, coordi-nati dalla presidente dell’associazione,Anna Cedarmas in Tuomaz. Il gruppo,che conta 25 soci, ha proposto le pietanzetradizionali delle Valli del Natisone.

«Ogni anno – spiega Cedarmas – ri-chiestissimi sono i “kuhani œtrukji”, glistrucchi lessi, una specialità culinaria dol-ce la cui ricetta si tramanda di generazione

LA PRO LOCO NATISONE DI PULFERO ha partecipato con un suo stand alla rassegna «Sapori Pro loco»

»Kuhani œtrukji« andati a ruba a Villa Maninin generazione e da tempi immemori. I tu-risti di Sapori Pro loco sono attratti daquesto piatto che degustano a ogni edizio-ne. Molti di loro ci chiedono dove poterliacquistare anche al di fuori del circuitodella manifestazione di Codroipo, manon ci sono negozi che vendono gli struc-chi lessi. Pochi anche i locali che li inseri-scono in menù, quasi tutti concentrati trale Valli del Natisone e la vicina Slovenia.Restano, insomma, una delizia che si pre-para in famiglia, per le feste più importan-ti e per incontri che rivestono particolaresignificato».

Nello stand di Villa Manin gli strucchilessi, il cui ripieno conta gli ingredientiutilizzati per la gubana, sono stati prepa-

� Ilaria Banchig

IZ NAŒIH DOLIN

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � V saboto, 25. maja na Inœtitutu za slo-vensko kulturo v Œpietru so predstavliskupno razstavo mladih umetnic. Razsta-vo, ki nosi naslou STEN, sestavljajo dielaElene Guglielmotti, Sanje Mikac, Tadde-je Druscovich in Nikol Kerpan. »Razsta-va – je jala Marina Cernetig, ki je povezo-vala ve@er – je izbor diel, ki so nastala v@asu œtudija @e@, ki œtudirajo na Akademi-ji za likovno umetnost in oblikovanje(ALUO) Univerze v Ljubljani«. MarinaCernetig je jala, de ji je ¡au, de razstavanie v prestoriah Beneœke galerije, ki bojopa parpravljeni do febrarja naslednjegalieta. Ime »STEN« je akronim imen San-ja, Taddea, Elena in Nikol, ampa’ tud be-sied »soustvarjanje«, »trajnost«, »eksplo-zivnost« in »neskon@nost«. PredsednikDruœtva beneœkih umetniku Giacinto Jus-sa, ki je predstavju diela, je posebno poh-valu bene@anko Eleno Guglielmotti, ki jev svojih dielah nucala posebno in zelo sta-ro tehniko, ki se kli@e lesorez (ksilografi-ja). Diela telih umetnic so zlo razli@nemed sabo, zak’ razli@ne so tudi usmeritve,ki so jih na likovni akademiji izbrale: vi-zualne komunikacije, ilustracije in indu-strijsko oblikovanje. Zatuo so razli@ni tu-di materiali, ki so jih uporabljale. SanjaMikac, ki se u@i industrijsko oblikovanjeje svoj »Metapredmet« nardila iz plo@evi-ne. Taddea Druscovich, ki se pa u@i obli-kovanje, se je ukvarjala z digitalno foto-grafijo. V seriji slik, ki jo je na Inœtitutu zaslovensko kulturo predstavila, ka¡e pro-ces, s katerim @lovek pusti svoje sledi nazemlji. Nikol Kerpan, ki se u@i grafi@nooblikovanje, se je pa ukvarjala s »cameroobscuro«. Na otvoritvi je nastopila tudimlada glasbenica Martina Marmai, bivœau@enka dvojezi@ne œuole v Œpietru. Raz-stava bo odparta do 30. junja, od pandiej-ka do petka od 9. do 17. ure, kàr je Inœtitutza slovensko kulturo odpart. STEN soparpravli v okvieru projekta, ki se kli@eDialogarte, ki so jo organizale Ivana So-ban, Kim Furlan, Tina Renar in SophiaKralj, ki so civilne uslu¡benke ARCI-ja izTarsta. (i. b.)

�� Ministrica za Slovence v zamejstvu inpo svetu Tina Komel je v petek, 24. majasprejela predstavnika organizacije Slo-venci po svetu predsednika Dina del Me-dica in Renza Matteliga. Predstavila sta jidelovanje organizacije, katera sodeluje s27 druœtvi iz Argentine, Kanade in dru-god. Gre za organizacijo, ki vklju@uje iz-seljence slovenskih korenin iz beneœkegapodro@ja. Organizirajo razne pobude insre@anja ter izdajajo tudi revijo.

Slovenci po svetupri ministrici

Skupna razstavamladih umetnic

C’è la massima attenzione da parte della neoeletta as-semblea civica del Comune di Faedis per l’abitato

di Canebola, un centro che, nonostante disti circa 10 chi-lometri dal capoluogo, ospita un centinaio di residenti edi recente ha visto la riapertura dell’ex-Cral da parte diuna giovane famiglia originaria di Varmo.

«Tanti i lavori che sono stati eseguiti in questa frazio-ne di montagna – dice Marino Perabò, assessore all’agri-coltura, alle manutenzioni e al patrimonio –. La ex-cano-nica, in particolare, è stata oggetto di un’opera veramen-te importante di risanamento che ha compreso la bonifi-ca di tutte le porzioni umide dell’immobile, fortementedanneggiato anche a causa della rottura delle tubature peril ghiaccio. Questo edificio sarà affidato, tra breve, aun’associazione che ne curi la gestione. Si tratta di unpunto di riferimento per Canebola, anche per la presenzadi diversi posti letto, al primo piano, per l’accoglienza dituristi ed escursionisti».

In ambito viabilità, diversi lavori di sistemazione sonostati realizzati dal Comune circa due anni fa. «Questo nonvuol dire che possiamo dimenticarci delle strade. Le di-rettrici di montagna, che sono di competenza del Munici-pio per circa 50 chilometri, necessitano di costante manu-tenzione. A ogni periodo prolungato di brutto tempo, in-

fatti, si registrano smottamenti e cedimenti. L’ultimo epi-sodio si è verificato a metà maggio, con una caduta di sas-si sulla carreggiata. Ottimale sarebbe un intervento chesani, alla radice, l’instabilità dei versanti con opere diconsolidamento a monte. Fondi per cantieri del genere,però, non sono attualmente nelle disponibilità del Comu-ne che si appella alla Protezione civile regionale, consa-pevole, tuttavia, che le casse di tutti gli enti, oggi, sonosempre più magre».

L’amministrazione ha previsto, però, alcuni interventidi miglioramento nel centro del paese e ad aree contermi-ni. «Sono stati messi in programma, e saranno realizzatiappena possibile, i lavori di sistemazione del cimitero edella viabilità secondaria di Canebola; si tratta, in questoultimo caso, di opere di sistemazione della sentieristica edei passaggi pedonali in pietra, cemento o asfalto checonducono agli accessi delle abitazioni». La piazza, in-vece, è stata oggetto di recupero già diversi anni fa. (p. t.)

In programma lavori di miglioramento per il paese di Canebola

rati sul posto, freschissimi, e sono andatiletteralmente a ruba. Alcuni gourmet lihanno acquistati per poi congelarli e met-terli in tavola per occasioni speciali. Sonostati proposti anche il succo di mele biolo-gico di Giuseppe Specogna, gli gnocchi

con il sugo di capriolo e il goulash di ca-priolo.

Adesso la Pro loco Natisone si preparaper i festeggiamenti della «Festa sul Nati-sone» che sarà organizzata in luglio nel-l’area dei campi sportivi di Pulfero.

Page 7: Giornale Dom

7stran31. maja 2013 IZ NAŒIH DOLIN

«Il progetto per la costruzione del-l’elettrodotto Okroglo-Udineovest sta andando avanti e l’in-tenzione è di portarlo in una sede

decisiva. A tal fine, sono attualmente in cor-so presso l’Unione Europea a Bruxelles letrattative della Terna (l’ente responsabiledel trasporto dell’energia elettrica in Italia)per vedere approvato il progetto in sede eu-ropea». Lo afferma l’ing. Aldevis Tibaldi,presidente del Comitato per la vita del Friu-li rurale (che lotta contro l’elettrodotto Re-dipuglia-Udine), interpellato sugli ultimisviluppi del controverso elettrodotto.

«In assenza di un piano energetico nazio-nale, che lo Stato italiano non redige da 25anni, la Terna e le società private stannooperando in modo tale che si dimostri il ruo-lo strategico dell’elettrodotto per l’Europa enon solo per l’Italia, e quindi l’incontrover-tibilità dell’opera. L’energia dovrebbe esse-re, poi, prodotta dal raddoppio della centra-le atomica di Krœko. Tutto ciò a dispetto delfermo no al nucleare espresso nel 2011 insede referendaria dagli italiani e al timoreaccresciuto dagli incidenti nucleari di #er-nobyl in Ucraina, nel 1986, e di Fukushimain Giappone, a seguito dello tsunami nel2011», rincara la dose Tibaldi.

L’opera Okroglo-Udine ovest, dalle di-mensioni imponenti e lunga 120 km, inseri-ta nel Piano di sviluppo decennale della Re-te elettrica europea-Tyndp e prevista entro il2018, partirà dalla località nei pressi di

� In breve sarà organizzato a San Pietroun incontro informativo con i sindacidelle valli del Natisone e del Poso@je

Il mega elettrodotto Okroglo-Udineprosegue nella massima riservatezza

ALDEVIS TIBALDI (COMITATO FRIULI RURALE) rivela che Terna sta operando a Bruxelles per farne un progetto europeo

IL GRUPPO SPELEOLOGICO delle Valli del Natisone impegnato su più fronti

� Larissa Borghese

� Bruno Pocovazpresidente Gruppo speleologico

Valli del Natisone

Presto la guida speleologica di AntroS

i è concluso in modo a dir poco posi-tivo, il «23° Corso di speleologia diprimo livello», il quale, quest’anno,

si è tenuto nella bellissima sede della Pro lo-co di Ponteacco. Un doveroso ringrazia-mento per la concessione all’utilizzo, va alsuo presidente, Francesco Coren, e a tutto ildirettivo.

Gli allievi hanno seguito con profitto tut-te le lezioni, sia teoriche, tenute nella sud-detta sede, sia pratiche, tenute in alcune del-le più interessanti cavità della nostra regio-ne, conseguendo l’ambìto attestato, il quale,dopo qualche anno di pratica e di apprendi-mento delle tecniche avanzate, consente diaccedere agli esami di qualifica per diventa-re aiuto istruttori e dopo due anni successivi,istruttori di tecnica.

Ci auguriamo, naturalmente, che tutti inostri allievi intraprendano questo percorso,in modo da poter bene ampliare l’organicodella nostra scuola.

A tal proposito, l’annuale «Stage di qua-lifica per istruttori e aiuto istruttori» della Ssi(Società speleologica italiana) si terrà aMonfalcone (GO) il 16, il 29 e il 30 giugnoe, visti anche gli ottimi risultati ottenuti neglianni passati, è già in atto la formazione dipersonale da inviare al prossimo stage, siacome aspiranti istruttori, che come esami-natori.

Il «Gruppo speleologico Valli del Natiso-ne» partecipa a «Vallimpiadi 2013», impor-tante manifestazione di promozione del ter-ritorio, con eventi sportivi e ricreativi di va-ria natura. Il programma è consultabile sulsito: www.vallimpiadi.it.

Visto il grande successo ottenuto nelle

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

Za torak 28. maja popudan (kàr jetele Dom biu ¡e v tiskarni) je biu

napoviedan obisk de¡elne odbornice(regionalnega aœeœorja) Loredane Pa-nariti v Œpietru, de bi kupe z de¡elnimisvetniki (regionalnimi konsiljeri) Be-ne@ije s parve roke spoznala problemedvojezi@ne œuole. Kakor je znano die-la, de bi postrojili sede¡ œuole nieso seza@ela in bojo te¡eve œe buj velike vnovim œuolskim lietu, zaki ka¡e, de nabo prestora za vse tiste, ki so se vpisali

v œuolo.Obisk je

zelo pomem-ben (impor-tant), saj boPanaritijevap r e v z e l askarb na œuol-ske proble-

matike, kàr bojo spejali spremembe vregionalni administraciji. V programuparhoda odbornice v Œpietar je biuogled zapuœ@enega hrama dvojezi@neœuole na ciesti, ki peje v A¡lo, ogledprestoru, kjer je œuola ¡e tri lieta zasil-no umeœ@ena (se pravi u@iteljiœ@e, œtu-dentski dom in sede¡ Gorske skupno-sti Ter, Nadi¡a in Barda) in ni¡je sred-nje œuole Dante Alighieri, v kateri u@esamuo po italijansko. Na koncu jebluo predvideno javno sre@anje v ka-munski sali v Œpietru z u@itelji, starœiœuolarju in administratorji Nediœkihdolin.

O obisku Panaritijeve v Œpietru lah-ko berete na naœi spletni straniwww.dom.it.

� � Teki prijateljstva ob slovensko-itali-janski meji so se za@eli leta 2003. V sobo-to, 25. maja letos se je v vasici Su¡id priKobaridu kljub de¡evnemu vremenuzbralo 33 teka@ic in teka@ev. Tekli so na18 kilometrov dolgi progi od Su¡ida doNokul v Bene@iji. Celo pot jih je mo@ilde¡. A niso odnehali. Vsi so pritekli nacilj. Mokri, utrujeni, a zelo zadovoljni.Letoœnji tek je bil poseben zato, ker so te-ka@i zbrali 432 EUR prostovoljnih pri-spevkov za operacijo dveletne GajeIvan@i@. Dru¡enje slovenskih, furlanskihin italijanskih teka@ev in pohodnikov imavelik pomen. Utrjujemo prijateljstvo inkrepimo medsebojno zaupanje. Skrbimoza zdravje in odkrivamo @arobni svet obreki Nadi¡i, spoznavamo prijazne ljudi vBeneœki Sloveniji in se veselimo majskihdni, polnih svetlobe. (z.l.)

� � Letoœnji dvanajsti Bovœki tek, ki gatradicionalno prirejajo v @asu praznova-nja prvega maja, je navduœil z dobro orga-nizacijo in razveselil z odli@no uvrstitvijoteka@ice Elise Coren iz Bene@ije, ki ji poz-navalci napovedujejo lepo œportno pri-hodnost. Bila je prva v svoji kategoriji. Priodraslih so najve@ zmag pobrali teka@i iz-pod Nanosa, pri œolarjih pa izpod Kanina.Tekaœko druœtvo Bovec se je œe enkrat ve@izkazalo kot izjemen prireditelj. »Bovœkitek« privablja vsako leto ve@ udele¡en-cev zaradi dobre organizacije, ki poskrbitudi za prijetno po@utje, ne glede na vre-menske napovedi. Tako je bilo tudi ob le-toœnji slabi vremenski napovedi, ki se jeizkazala kot zmotna in je bilo 330udele¡encev œe toliko bolj prijetno prese-ne@enih nad dobrimi vremenskimi pogojiza tek. Tekmovalce malega maratona jerazveselila novo trasirana proga, speljanatudi skozi vas #ezso@o, kjer so jih nav-duœeno spodbujali. (m. m.)

� � Parœlo je do novuosti v kamunskih ad-ministracijah Dreke in Garmaka. V Drekije œindik Mario Zufferli imenovau zavi@eœindaka Miho Qualizzo na mest MiheCorena. Zamenjava je bla ¡e dogovorjenadvie lieti odtuod, kar so ble volitve, saj jebluo v programu liste, ki je udobila, de bo-jo aœeœorje vi@krat zamenjali takuo, de vsikonsiljeri dajo ‘no roko in poka¡ejo, karznajo. Tudi v Garmaku imajo novegavi@eœindika, ki je Daniel Bucovaz. Za dru-gega aœeœorja je ¡upanja Eliana Fabelloimenovala Marca Mariniga. Do spre-memb je parœlo, zatuo ki je odstopu (daudimiœjone) od mesta vi@eœindika in ka-munskega mo¡a Paolo Canalaz. Takuozapuœ@a po vi@ ku 40 liet administracijogarmiœkega kamuna @lovek, ki je biu punoliet œindik, vi@eœindik in kamunski mo¡.

Iz Su¡ida do Nokulza Gajo Ivan@i@

Elisa Coren se jeuveljavila v Bovcu

Odbornica Panaritiv dvojezi@ni œuoli

Novuo na kamunahDreka in Garmak

Kranj e, dopo aver toccato il Poso@je/AltaValle dell’Isonzo, attraverserà le Valli delNatisone, il Cividalese e la pianura friulananella zona nord di Udine. «Se la centrale diKrœko rimanesse tale quale – specifica, in-fatti, Tibaldi – nessuno si sognerebbe di co-struire altri elettrodotti. Ma se si costruisceun elettrodotto che riesce ad estrarre l’ener-gia del raddoppio di Krœko ecco che si giu-stifica il raddoppio medesimo e il suo finan-ziamento, che sicuramente verrebbe da par-te italiana».

Oltre che dannosi, i due elettrodotti inprogetto (Okroglo-Udine ovest e Redipu-

scorse edizioni, verrà da noi riproposta, lavisita guidata alla grotta di San Giovannid’Antro, mentre sono allo studio, escursionianche in altre belle cavità accessibili a tutti.

Da segnalare, poi, che per organizzare,visite guidate nelle grotte presenti sul nostroterritorio in date diverse dai programmi, so-no sempre disponibili le guide speleologi-che professioniste del «Collegio delle guidespeleologiche del Friuli Venezia Giulia»,appartenenti al nostro Gruppo.

Da molto più di un decennio, abbiamoimpiegato molte risorse per la grotta di An-tro, importante monumento naturale e stori-co delle Valli del Natisone, grazie anche alduro lavoro sul campo, abbiamo potutoestendere la conoscenza di questa bellissi-ma e importante cavità, dagli originari 2700metri di sviluppo precedenti al nostro inter-vento, agli attuali 5400, rilevati ed accatasta-ti.

Sono continuate con successo le visiteguidate e le attività di ricerca e nel contem-po, abbiamo ritenuto che è ormai giunto il

glia-Udine) «sarebbero utili solo a chi uti-lizza l’energia per speculare sulle bollette,dal momento che attualmente in Italia di-sponiamo del doppio dell’energia necessa-ria rispetto ai picchi di consumo energeti-co», tuona Tibladi.

Il presidente del Comitato per la vita delFriuli rurale evidenzia, inoltre, la monote-maticità delle due opere, che «attraversanosemplicemente i territori, li sfruttano, manon contribuiscono al loro sviluppo, né in-teragiscono con essi». Per non parlare del-l’impatto ambientale di gravità assoluta chel’elettrodotto aereo, con piloni in vista,avrebbe sulle aree di pregio naturalistico e/oantropizzate che attraverserà, nonché sullosviluppo dell’area montana.

Di fronte a questa situazione il Comitatoper la vita del Friuli rurale, in stretta collabo-razione con il portavoce del movimentosloveno antielettrodotto, Fedja Klavora, e

con i comitati sloveni, intende indire in tem-pi brevi a San Pietro al Natisone un incon-tro, al quale interverrà l’architetto RobertoPirzio-Biroli, volto a sensibilizzare l’opi-nione pubblica e a responsabilizzare i sinda-ci dei territori coinvolti. L’iniziativa ha rice-vuto il sostegno unanime dei sindaci e di al-tri esponenti politici del Poso@je durante lariunione tenutasi lunedì 20 maggio nellaprefettura di Tolmin.

L’incontro di San Pietro s’inserisce inuna serie di appuntamenti informativi in-detti sui due elettrodotti in progetto. Il pros-simo in calendario è per venerdì 31 maggioalle ore 20 nella sala congressi di Palmano-va con una conferenza dal titolo emblema-tico «I predatori dell’agro-aquileiese», allaquale interverranno l’arch. Roberto Pirzio-Biroli e il presidente della Provincia di Go-rizia, Enrico Gherghetta. È stato invitato an-che il ministro dell’ambiente della Carinzia.

In evidenza l’ipotesi di tracciato per l’elettrodotto transfrontaliero

Aldevis Tibaldi

momento di raggruppare tutti i dati raccoltiin qualcosa di concreto, che si attende damolto tempo.

Da molti anni, stiamo curando la realizza-zione di una pubblicazione monograficasulla grotta di Antro.

I lavori di preparazione, curati dal nostrosocio Fabrizio Bosco, si sono conclusi consuccesso ed è già stato dato inizio ai lavori distampa.

Già nel 2012 è iniziata la ricerca di finan-ziatori per questa importante iniziativa, ri-cerca che continuerà anche nel 2013 fino al-la conclusione positiva dei lavori per la rea-lizzazione dell’opera che, vista la sua bel-lezza e importanza, ci auguriamo di poterepresto distribuire al pubblico.

Per informazioni e prenotazioni: [email protected] .

Informazioni: +39 339.7779367

Page 8: Giornale Dom

8 stran 31. maja 2013

NAGRAJEVANJE 10. NATE#AJA »KAL V POEZIJI« je spet pokazalo dobre odnose in vojo sodelovanja s Poso@jam

»Se troœtan, de tud’ kar nabon vi@ vodu telega ka-muna, bo tel konkorœ œunaprì. Saj je njega na-

mien utardit vezi z bli¡njo Slovenijo, ki sopostale œe buj mo@ne potlé, ki je padu kon-fin an se je takuo œe buj parkazalo kar nas,u telin skupnim slovienskin prestoru, riesdru¡i, pride re@ slovienski materni izik ankultura«. S telimi besiedami je podbunieœ-ki œindik, Piergiorgio Domenis, pozdravupubliko na premjacjonu 10. konkorœa»Kau u poeziji – umetnost brez meja«, kije bila u nediejo 26. maja u cierkvi Sv.Œtandre¡a na Kalu.

Sledili so pozdravi drugih parsotnihoblasti. Vidanski œindik Furio Honsell jepod@artu vitalnost Nediœkih dolin, ki sotarpiele u njih zgodovini, a imajo bogatokulturno tradicijo. Pubnu je, de je sodelo-vau par odpartju medviedje vasi na Œtupci,omenu je sauonjsko praznovanje ob 150-lietnici rojstva mons. Ivana Trinka. Zah-valu se je an usiem ljudem, ki takuo ku-raj¡no ¡ivijo u gorskih vasieh an jih znajovalorizat z vriednimi iniciativami.

Pod¡upanja ob@ine Kobarid DanicaHrast se je zahvalila udele¡ancan konko-rœa, ki »iz leta v leto nas duhovno obogati-jo«, in tudi tistin, ki ga parpravjajo.

Tudi skuoze poezijo vezi Bene@ijes Slovenijo postajajo vse buj globoke

� Larissa Borghese

� I. B.

Organizatorjan prieœnjih edicjonu kon-korœa, aœeœorjan Albertu Marseu, ki je lie-ta 2004 vodu parvo edicjon, an Mariu Do-menisu, ki ga je z ¡eno Loredano vodu dolieta 2009 an dosegu ries hvalevriednoœtevilo udele¡encu (saj je poezij bluo lieta2009 @ez 400) so dal’ posebno priznanje.

Mies parbli¡no stuo poezij, ki so bilenapisane naj u slovienskin standard iziku,naj u dialektu, naj u italijanskin al’ angleœ-kin iziku na temo »Glasovi v zraku«, jekomisija, v keri so bli Jurij Paljk, MihaObit, Francesco Tomada, Alberto Princisan Fabiola Bardus, u kategoriji odraslihozna@ila za uriedno poezijo »Altrove«, kijo je napisu Sergio Balestra. Drugi pre-mio (targo s strani podbunieœkega kamu-na an bivanje par gostilni »Alla Trota«par Œpehuonjah) je parjela Cristina Mi-

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

Il patto di stabilitàfrena il nido bilingue

celli s poezijo »E ti saluta tutto il parco Ba-saglia«. Parvi premio (bivanje par gostilni»Œkof« u Podbuniescu an targa s podbu-nieœkega kamuna) pa je œu Roku Alboje spoezijo »Seol se izpoje«. Poseban premios strani zdru¡enja »Blankin« je za poezijo»Dnevi, no@i, jutra« prejela Mila Urœi@.

U sekciji mladih je drug premio (targaan libret na banki s 100 euri), ki ga je ponu-du Podbunieœki kamun, s poezijo »Glaso-vi v zraku« prejela Klementina #ernilo-gar, ki hode na osnouno œuolo DuœanaMuniha na Mostu una So@i. Parvi u teli ka-tegoriji pa se je s poezijo »Le parole«uvarstiu Nicolò Sibau, ki hode udvojezi@no osnouno œuolo u Œpietru. Par-jeu je libret na banki s 150 euro an targo spodbunieœkega kamuna.

Posebna zahvala an œenk sta œla narbuj

� Vidanski œindikHonsell je pohvaluvitalnostNediœkih dolin

IZ NAŒIH DOLIN

zvestim udele¡ancan konkorœa, ki so SaraFrizzarin, Nadia Sperotto, Mario Crast,Rok Alboje an Lara #esnic.

Premjacjon, ki jo je lepuo odparu anzakju@u na ramoniko u@enec œpietarskeGlasbene matice Mitja Tull, sta napove-dovala u italijanskin an slovienskin iziku,podbunieœki aœeœor za kulturo GiorgioGuion an Valentina Galli. Dan se je za@eus sveto maœo an je œu naprej popudan z ani-macijo za otroke pod vodstvam zdru¡enja»Il villaggio degli orsi«.

U saboto 25. maja zvi@er je biu u cierkvisvetega Œtandre¡a koncert. Zapieli somoœki pievski zbor Matajur iz Klenja podvodstvan Davida Klodi@a, zbor Jezero izDoberdoba, ki ga vodi Zulejka Devetak,an zbor Sne¡et iz Tolmina, pod vodstvanMiloœa Lebana.

Domenis in Rok Alboje

Eric Masten, Stefano Predan an Giuseppe Specogna

Honsell in Cristina Micelli Hrast in Klementina Åernilogar

KONGRES KME#KE ZVEZE V SAUODNJI je pokazu, de tudi mladi spet parjemajo za dielo na puoju in v hosti

Ekonomska kriza vra@a ljudi h kmetijskemu dieluV

petak 24. maja je biu v œuolskimhramu v Sauodnji ob@ni zbor (aœem-blea) Kme@ke zveze Videnske pro-

vince. Po poro@ilu predsednika GiuseppaSpecogne in tajnika Stefana Predana, ki stagovorila o te¡avah, ki jih imajo kmetje vgorskem teritoriju ter o opravljenem dielu vpreteklem lietu in programu za lietoœnjelieto, so odobrili obra@un za lieto 2012 inprora@un za lieto 2013. Natuo so vebraliljudi, ki bojo pejali naprej Kme@ko zvezo vvidenski provinci v naslednjih lietah. Po-tarjeni so bli dosedanji @lani odbora Giu-seppe Specogna, Eros Vasalli, Luca Ma-nig, Ivan Borghese, Alessia Berra in Gior-gio Guion, s katerimi bota sodelovala œenovoizvoljena @lana Alan Cecutti in Tizia-no Carlig. Sledili so pozdravi in razprava,med katero so parœli na dan konkretni pro-blemi, ki jih imajo kmetje v vsakdanjemdelovanju.

V svojem pozdravu je provincialni pred-sednik Sso Giorgio Banchig postavu vpra-œanje glede reforme gorskih skupnosti, parkateri kmetje Kme@ke zveze muorajo imietglavno besiedo, in @lena 21 zakona za Slo-vence, ki predvideva ekonomske pomo@iza ekonomsko rast gorskega teritorija vi-denske province, kjer ¡ivi slovenska skup-nost. Zatuo ki financiamenti so bli v Rimuoklieœ@eni, je jau Banchig, naj de¡ela dopu-ne, kar manjka, in dolo¡e iz svoje bilance.

O delovanju in programih @edajskeKme@ke zveze ter o problemih in pri@ako-vanjih naœih kmetu smo se pogovorili s taj-nikam Stefanam Predanam. »V telih zad-njih letih – nam je poviedu Predan – jeKme@ka zveza puno zrasla. Imamo par-bli¡no 150 @lanu«. Œtevilo je mo@nuo zra-stlo, zak’ ljudje vidijo, de jim Kme@ka zve-

za zaries pomaga in jim je blizu. »Muoramre@, de imamo dost diela, ampa, so rezulta-ti dobri. Posluœamo vsa vpraœanja naœih@lanu in jih gledamo reœiti @im prej in @imboljœe.«

V teli veliki ekonomski krizi se nimarvi@ ljudi, predvsem mladih vra@a h kmetij-stvu. Dr¡avni podatki ka¡ejo, de je œteviloljudi zaposlenih v kmetijstvu raslo za 10%.To seviede vaja tudi za Nediœke in Terskedoline ter za Rezijo in Kanalsko dolino.»Podatek, ki je za naœo zvezo zelo intereœ-ant, je, de tudi mladi, ki so se diplomirali,ostanejo doma in za@nejo kmetovat, tud @ebi dobili dielo v kajœin drugim sektorju.«Seviede je dobro, de se mladi ljudje ukvar-jajo s kmetijstvam, ampa’ je treba pazit.»Tela diela – je pod@artu Predan – nieso ta-ko lahka in ku vsa diela se jih muorajo ljud-je dobro nau@iti.« Kme@ka zveza daje po-muo@ predvsiem s strokovnega vidika. ˘e

deset liet pomaga kmetam pri pisanju pro-jektu. Ne diela pa »samuo« tuole. »Na¡alost vidimo, de se ljudje pogosto sre@ajopredvsem z burokratskimi problemi. Se-viede mi jih ne moramo reœiti, ampa v naœihuradih smo parpravjeni, de bi olajœali dielo,zak’ smo dost blizu de¡ele, gorske skupno-sti in drugih ustanov, ki nas ¡e deset lietpoznajo.«

Miesca mar@a je Univerza v Vidnu orga-nizala sre@anje, na katerem so tardil’, de si-jati in rediti majhano sadje, na primer jago-ce, malince, @arnice, bi pomagalo o¡ivietgorski teritorij. Tela bi bla liepa parlo¡nosttud’ za kmetje, ki ¡ive par nas. Nekateri @la-ni Kme@ke zveze se ukvarjajo ¡e s telin ti-pam sadja. »Take produkte, @e se jih da par-dielati na dobrim na@inu, parnesejo puno.Ljudje, ki pridejo od zuna, gledajo uœafatipru tele pardielke tle par nas. Se prave, de vtem bi bli naœi ljudje uspeœni, samuo @e po-

tle morejo prodajati tele pardielke doma.Tele je klju@, ki poka¡e, @e je kmetijauspeœna al’ ne«.

Seviede, de se ljudje vra@ajo h kmetij-stvu, je zlo dobro za teritorij, ampa’ tudi zaturizem. V Nediœke doline pride vsako lie-to liepo œtevilo turistu. »Od nimar mi odKme@ke zveze pravimo, de ne smiemoguorit go mez turizem, @e na guormo prietgo mez kmetijstvo. Teli sta dvie re@i, kimorata iti kupe naprej – je arzlo¡u Predan–. Brez kmetijstva manjka vzdr¡evanje te-ritorija. #e nie teritorij privla@en, tud’ turi-sti se ne parbli¡ajo.«

Kme@ka zveza peje naprej tudi @ezko-finski projekt, ki se kli@e »Farmeat«, kipredvideva, de bi kmetijska zadruga v Tol-minu uredila klavnico (ma@el), kam bojotudi kmetje iz Bene@ije vozili ¡vine klat.Tam bojo riezali mesuo, ga parpravjali inga vozili na naœo stran, takuo de bojo lahko@lani Kme@ke zveze prodajali mesuo vsvojih kmetijah. Tel projekt, ki se ga je pruKme@ka zveza v #edadu izmislila, je na-stau dvie lieta od tega. Glavni partnerji sode¡ela, mlekarna v #edadu, kmetijska za-druga v Tolminu, zdru¡enje ekoloœkih,bioloœkih kmetu v Fjk »Aprobio« in kme-tijsko gozdarski zavod Nove Gorice.

»Farmeat« je za@eu konkretno dielatlan’, parve dni otuberja. Hodil’ bomo pokmetijah pobierat vse podatke, ki nam bojopotle pokazali, kakuo gre naprej ¡ivinorej-ski sektor v naœih dolinah. Mislim – je jauPredan –, de bo dau tel projekt dobre rezul-tate, zak’ prodajati sve¡e mesuo se spla@aveliko, an zak’ mislimo, de @e bojo kmetjevi@ dobili, bojo tudi buj parpravljeni arzœie-riti njih aktivnost.«

� � «Pensavo ci avrei messo un po’ ad abi-tuarmi a non avere tutti i grandi negozi adue minuti da casa. Invece non mi mancanulla della grande città. Qui si vive bene, lacomunità ci ha accolto con grande cordiali-tà e il Comune ci ha aiutato molto nel disbri-go delle pratiche burocratiche necessarieper aprire il locale». Nadia Cencig si trova asuo agio a Montefosca. La sua è stata unascelta radicale e voluta: lasciare Milano, do-ve è nata nel 1964, per trasferirsi sulle altu-re delle Valli del Natisone, in un paese dovevivono stabilmente non più di 40 tra uomi-ni e donne. Qui, a fine aprile, ha inauguratoun’azienda agricola e una piccola trattoriacon annesso bar, «La milanese», andando ariaprire una vecchia osteria del posto chiusada almeno 30 anni. Si tratta di un ritorno al-le origini. Il padre, Alberto, era nato proprioa Montefosca, da cui era emigrato in cercadi lavoro in Belgio, poi la famiglia si è tra-sferita a Milano. Nella metropoli lombarda,Nadia è cresciuta e ha lavorato in una casadi riposo come operatore socio-assistenzia-le. «Con la crisi occupazionale e i ritmisempre più frenetici, non ce la facevamopiù. Così, io e mio figlio Manuel, di 20 an-ni, abbiamo fatto il grande passo: abbiamocomprato questa vecchia osteria e ci siamotrasferiti definitivamente qui con mia ma-dre. Conoscevo già Montefosca, dove veni-vo ogni anno in ferie, e adesso è diventata lamia nuova casa nel verde». Anche Manuelè felice. «La famiglia viene prima di tutto –osserva il giovane –. È vero, ho lasciato tut-ti i miei amici, ma è anche vero che qui vivosereno, nella tranquillità; ricordo quandoandavo ad abbattere gli alberi nel bosco,con mio nonno, durante le vacanze. Trabreve compreremo anche un po’ di animalie creeremo, al piano superiore, un’area peril pernottamento. Pur essendo isolata, infat-ti, questa frazione è meta ambita di moltiappassionati di bicicletta».

Una «milanese»a Montefosca

� � L’apertura dell’asilo nido bilingue,che dovrebbe iniziare l’attività a partiredal prossimo anno scolastico a Pulfero, ri-schia di saltare a causa del patto di stabili-tà, che impedisce di poter attingere ai fon-di regionali, pari a 40mila euro, stanziatiper l’adeguamento degli spazi nel poloscolastico del comune. L’amministrazio-ne comunale sta, quindi, valutando i suc-cessivi passi da compiere presso gli orga-ni competenti per sbloccare i fondi e rea-lizzare un progetto transfrontaliero, uniconel suo genere e frutto della collaborazio-ne tra i comuni limitrofi di Pulfero e diKobarid. Si tratta di un progetto realizza-to “a due mani” perché da una parte nelleValli del Natisone ci sono pochi bambiniper poter aprire un asilo nido, dall’altra aCaporetto mancano posti disponibili nel-la locale struttura. Il progetto ha riscossointeresse da parte delle famiglie. Sono, in-fatti, una quindicina le adesioni raccolteall’atto delle preiscrizioni, indette dal-l’Istituto per l’istruzione slovena di SanPietro al Natisone.

Page 9: Giornale Dom

9stran31. maja 2013 IZ NAŒIH DOLIN

Vsaboto 25. maja popudan so ob150-lietnici rojstva v sauonskimkamunu po@astili msgr-ja IvanaTrinka, ki vaja za adnega narbuj

velikih mo¡, ki jih je rodila [email protected] so se zbrali na Trinkovim grobu,

de bi polo¡li ro¡e in zmolili. Famoœtar Bo¡oZuanella je poviedu, kakuo so se trudili indost so pretarpieli msgr. Ivan Trinko in dru-gi duhovniki, de bi v Bene@iji obdar¡ali kri-stjansko viero in slovensko kulturo. Zapieuje zbor Pod lipo.

Natuo so œli v vas in so na rojstni hiœi Trin-kova prane@aka Benedetta in Ivan ter sauon-ski œindik Germano Cendou odkrili tablo, kika¡e, de je v tistim hramu parœu na sviet ta-kuo velik @lovek. Guorili so tudi podpred-sednik de¡elnega sveta Igor Gabrovec,de¡elni svetnik Stefano Pustetto, tolminskiprefekt Zdravko Likar, œindiki Vidna FurioHonsell, Podbuniesca Piergiorgio Domenisin Kobarida Darja Hauptman.

Potle je bla cerimonija v polifunkcionalnisali v œuolskim hramu v Sauodnji. Naslou soji dali »Brat daj roko bratu…«. Bli so govo-ri œindika Cendoua, predsednika @edajskegadruœtva, ki nosi ime zaslu¡nega duhovnika,

� Na nate@aju kamuna in KD Trinkoso zmagali u@enci sauonske primarneœuole in drugi razred dvojezi@ne œuole

Monsinjorja Ivana Trinka po@astilina Tar@munu, v Sauodnji in v #edadu

OB 150-LIETNICI ROJSTVA adnega narbuj velikih mo¡, ki jih je rodila Bene@ija. Biu je duhovnik, kulturnik in politik

dom

Michele Obit in @edajskega œindika StefanaBallocha. Pozdravu je biu tudi de¡elni svet-nik Giuseppe Sibau.

Natuo je biu koncert pevskega zboraRe@an, ki je med adno in drugo piesmijopredstavu Trinkove poezije, medtem ko jeprofesor Videnske univerze Roberto Dapit,ki je biu predsednik ¡irije, predstavu pomiennate@aja »Po sledeh Ivana Trinka« in vsebi-no diel, ki so jih izdielali u@enci sauonskeœuole, dvojezi@ne primarne œuole in dvoje-

Duhovniki in politiki na Trinkovin grobu na Taråmunu. Na rojstni hiæi so postavili tablo. Guorila sta tudi æindik Cendou in prefekt Likar

V polifunkcionalni dvorani v Sauodnji so nagradili æuolarje, ki so sodelovali na konkoræu

La grande caserma della Guardia di fi-nanza di Drenchia è stata dismessaed è passata al demanio già anni fa.

Da allora lo stabile è rimasto inutilizzato,come è accaduto anche a Uccea di Resia,dove la struttura è in visibile stato di deca-dimento, e come sta accadendo a Stupizzadi Pulfero, con l’immobile al confine giàoggetto di furti e vandalismi.

Quella di Drenchia, forse perché piùisolata, non è finita nel mirino dei ladri, mac’è il timore che, prima o poi, possa fare lastessa fine delle altre caserme, andandocosì a ingrossare l’universo composito de-gli ex-siti militari dismessi del Friuli Ve-nezia Giulia, a volte vere e proprie «cittànelle città», come a Cervignano o a Pal-manova.

Lo stabile, peraltro di buon gusto archi-tettonico, con una palazzina circolare cen-trale attorno alla quale di sviluppano i lo-cali di servizio e quelli di comando, è ac-cessibile a chiunque passi lungo la direttri-ce che porta al confine con la Slovenia:aperta, è praticamente intatta, a eccezionedi alcune modeste parti annerite dall’umi-dità. I servizi igienici, nuovi, con la sezio-ne dei lavelli in marmo avorio, contieneancora scope, stracci e secchi per la puli-

L’IMMOBILE È IN BUONE CONDIZIONI. L’amministrazione comunale pensa al suo riutilizzo a scopi sociali e turistici

Drenchia vuole recuperare l’ex caserma della Gdf

zia. Le camerate, con pavimenti in legno,sono di fatto vivibili e, qua è là, si possonoancora notare le tracce del suo passato usoda parte dei militari.

I quadri elettrici, seminuovi, sono acce-

si e i vani in cui sono custoditi sono acces-sibili a chiunque. Dalla torretta di osserva-zione si gode uno splendido panorama e sipuò notare la buona tenuta delle coperture,intatte.

«È una bella struttura cha va utilizzataprima possibile – dice il sindaco, MarioZufferli –. Realizzata vicino alla strada, èanche facile da raggiungere. Per il Comu-ne e per tutto il territorio rappresenta unbene non trascurabile. Qui potremmo rea-lizzare un ostello per i giovani, spazi da de-dicare al soggiorno montano per gli anzia-ni o, ancora creare, con la collaborazionedei privati, una sorta di spazio “sanitario”per la cura delle malattie, come era d’usoun tempo».

Tante le idee: «Considerando la vici-nanza con la Slovenia e la presenza, oltrePasso Solarie, del museo all’aperto dellaGrande guerra, la ex-casema potrebbe di-venire pure luogo ideale ove realizzare unallestimento storico. Ci sono molti proget-ti, insomma, ma il problema sono i fondi ela burocrazia: se anche il demanio ce la ce-desse a titolo gratuito o a un prezzo “sim-bolico”, dovremmo comunque provvede-re a una sua sistemazione e adeguamento,interventi che costano, non meno di 200mila euro. Una soluzione, e ci stiamo lavo-rando, potrebbe essere l’accesso a finan-ziamenti dedicati di tipo europeo».

� R. D.

Fotografije o Trinkoviproslavi je nardiu

Oddo Lesizza

� Paola Teppo

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � Slovenski raziskovalni inœtitut - SLO-RI razpisuje nagrade za zaklju@ena uni-verzitetna dela druge in tretje stopnje, di-plome œtiriletnih œtudijskih programov,magisterije in doktorate. Razpis je name-njen interesentom, ki so do zapadlosti raz-pisa opravili diplomski oz. podiplomskiœtudij na dru¡boslovnih podro@jih, s kate-rimi se ve@inoma ukvarja SLORI. Na raz-pis se lahko prijavijo kandidati, ki so di-plomirali/magistrirali/doktorirali na uni-verzah v Italiji, Sloveniji in drugihdr¡avah v akademskem letu 2011/2012.Prijavijo se lahko tudi kandidati, ki so di-plomirali/magistrirali/doktorirali v aka-demskih letih 2009/2010 in 2010/2011,sicer pa pod pogojem, da se niso prijavilina SLORI-jeva razpisa v letih 2011 in2012. Rok oddaje prijavne dokumentacijeje ponedeljek 17.6.2013 na sede¡u SLORIali po poœti (s priporo@enim pismom odda-nim najkasneje do vklju@no 17.6.2013).Prijavne obrazce lahko interesenti dobijona sede¡u SLORI-ja (Trst, ul. Beccaria 6,tel. 040-636663, [email protected]) oz. na splet-ni strani www.slori.org. Razglasitev na-grajencev bo potekala v septembru.

Nagrade SLORI-jaza univerzitetna dela

� � Gre naprej dielo, de bi parpejali v Be-ne@ijo in Zgornje Poso@je adno etapo ko-lesarske dirke »Giro d’Italia« lieta 2015ob 100-lietnici parve svetovne vojske. Na38. seji Posoœkega kolegija, ki je bila 20.maja na Upravni enoti Tolmin so sklenili,de bojo @lani skupnega slovensko-italijan-skega odbora za Giro d'Italia ¡upani Si-niœa Germovœek iz Bovca, Darja Haupt-man iz Kobarida, Uroœ Bre¡an iz Tolminater na@elnik Upravne enote TolminZdravko Likar. Pobudo za œportni dogo-dek, ki bi partegnu svetovno pozornost nadoma@e kraje je dau dreœki kamun. ŒindikMario Zufferli nam je poviedu, de stvarisledi kamunski aœeœor Antonio Pittioni. Vstiku je s œportnim @asopisam »la Gazzet-ta dello Sport«, ki je organizator kolesar-ske dirke, in z Enzom Caineram, ki skarbiza etape v Furlaniji.

� � Pred 35 lieti je videnska provinca skli-cala konferenco o etni@no-jezikovnih sku-pinah v Furlaniji. Pobuda, ki jo je predla-gu rajnik Paolo Petricig, tekratni mo¡ izBene@ije na provinci (podparla sta ga tudidruga dva provincialna mo¡a iz Nediœkihdolin Giuseppe Chiabudini in Ivo Napo-li), predstavlja nieke sorte prelomnice zaSlovence v videnski provinci. V tisti par-lo¡nosti so namre@ œtevilni kulturni in po-liti@ni dieluci iz Bene@ije, Rezije in Kanal-ske doline predstavili probleme inpar@akovanja Slovencu v videnski pro-vinci. Takuo se je za@ela duga in te¡ka pot,ki je parpejala do zakonu 482/99 in 38/01,s katerimi nam je Italija priznala jezikov-ne pravice. Od tuolega bojo v petak 31.maja ob 18. uri v slovenskim kulturnimcentru v Œpietru nekateri protagonisti kon-ference iz lieta 1978. Teli so: Aldo Clodig,Luigi Paletti, Giorgio Banchig, Viljem#erno, Elio Berra in Giuseppe Chiabudi-ni. Povezovala bo novinarka Iole Namor.Vi@er so parpravli Svet slovenskih organi-zacij, Slovensko kulturno-gospodarskazveza, in Inœtitut za slovensko kulturo.

V Œpietru 35 lietpo konferenci

Dielajo, de bi h namparœu Giro d’Italia

zi@ne ni¡ije sriednje œuole. Parvo nagrado zaprimarne œuole je parjela sauonska œuola, ti-sto za nj¡je sriednje œuole pa drugi razredœpietarske dvojezi@ne œuole.

V sriedo 22. maja so msgr-ju Trinkupo@astili cieu dan v sklopu prireditve »Mit-telteatro«. Predpudnem so v teatru »Ristori«v #edadu nastopili otroci iz @edajskega inœin@urskega vartaca in u@enci primarnihœuol iz Œpietra, Rualisa, Svetega Lienarta inNem. V polifuncionalni dvorani v Œpietru

so gledaliœko igro uprizorili u@enci osnovneœuole iz Kobarida. Zvi@er so v teatru »Risto-ri« u@enci œpietarske dvojezi@ne œuole inGlasbene matice predstavili spevoigro»Krajica Vida«, dijaki, ki se na sriednji œuo-li v #edadu u@e slovenski jezik, pa braliTrinkove pravce.

Page 10: Giornale Dom

10 stran 31. maja 2013TERSKE DOLINE

GLI SPAZI DESTINATI ALLA RIUNIONI sono stati trasformati in luogo di lavoro per tre dipendenti prima distaccati a Nimis

Lusevera, l’ufficio tecnico «sfratta»i consiglieri dalla sala delle adunanze

� Paola Treppo

Prima il taglio agli orari e allegiornate di apertura dell’ufficiopostale; poi la riduzione dellecorse del trasporto pubblico, che

hanno richiesto alle famiglie e al Comuneuna lunga serie di incontri per «salvare ilsalvabile». E, ancora, una spada di Damo-cle che pende sempre sulla scuola dellavallata, fondamentale per consentire amamme e papà di continuare a vivere coni loro figli a Lusevera contando su servizieducativi non di secondaria importanza.Non ultima la paventata possibile chiusu-ra della farmacia, tre anni fa, per la man-canza del laboratorio galenico, uno spa-zio ove si preparano i medicinali previstoper legge, pena la cessazione dell’attività.Insomma, una lotta continua, in Alta Valdel Torre, per continuare a mantenere glispazi di vita dei residenti a livelli almenoaccettabili.

Adesso, a seguito del verificarsi di unaconcomitanza particolare di eventi, daLusevera arriva un’altra singolare novità:la mancanza della sala dove, di norma, si

� Le sedute dell’assemblea comunalesi terranno nel Centro Lemgoa Pradielis e in altre località

Platischis si sta preparando alla festa patronale di SanGiovanni, il 23 giugno prossimo. Per l’occasione sa-

rà presente il coro «Arrigo Tavagnacco» di Manzanoche, nella serata di sabato 22, si esibirà in concerto, inchiesa, proponendo un vasto repertorio sacro e non. Do-menica, inoltre, lo stesso coro accompagnerà la messasolenne delle 11. «Seguirà un incontro conviviale cui tut-ti sono invitati a prendere parte per sentirsi vera comuni-tà», dice don Diego Mansutti che continua con costanzala sua opera di coinvolgimento della popolazione.

Il 26 maggio scorso gli abitanti di Platischis si sono riu-niti per programmare le attività delle prossime settimanee per riflettere sull’impegno futuro a favore della localitàtaipanese. Dal 3 all’8 luglio sarà presente un gruppo diuna settantina tra giovani e accompagnatori «Gen» delMovimento dei Focolari per un campo di lavoro che livedrà operare assieme alla comunità del luogo.

Don Diego, inoltre, sta attivando la popolazione peracquisire i locali dell’ex-latteria e metterla poi a disposi-

zione per varie attività di accoglienza, per incontri, mo-stre e iniziative culturali. «L’obiettivo è quello di coinvol-gere movimenti, parrocchie e gruppi per momenti di stu-dio, approfondimento, ma anche per la permanenza aPlatischis e per momento di riposo».

Dopo tanti anni, domenica 16 giugno sarà celebrato ilbattesimo di un bambino del luogo e tutta la popolazione

si unirà per una giornata di festa assieme ai genitori e ainonni. «Stiamo programmando tutte le attività, ancheaspettando il rientro degli emigranti per le ferie».

Sul fronte restauri, si continua a lavorare per concretiz-zare il grande sogno dei fedeli della borgata: portare acompimento il rifacimento dell’altare maggiore, di epo-ca settecentesca, distrutto dal terremoto. «L’impresa èmolto ardua e ambiziosa per i 22 abitanti della frazioneche si trovano anche a dover affrontare il problema del re-stauro della chiesa per cui è stato richiesto, tramite la cu-ria arcivescovile, un intervento della Regione che tarda aessere riconosciuto. Giorno dopo giorno, i fedeli si trova-no molto presenti in un cammino pastorale che li vedecrescere anche nella vita comunitaria e di fede. Un picco-lo popolo che sfida le difficoltà dovute all’invecchiamen-to e all’abbandono, grazie alla voglia di non scomparirema di rimboccarsi le maniche e lavorare, per rinascere esalvaguardare le tradizioni che i nostri avi ci hanno tra-mandato». (p. t.)

Platischis in festa per un battesimo domenica 16 giugno

Taipana, grande successoper i trofei di caccia

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

riuniva l’assemblea civica. «Vista l’ur-genza di attivare il laboratorio galenico,che poi è stato realizzato consentendo allafarmacia di continua a operare – spiega ilsindaco, Guido Marchiol –, abbiamo do-vuto modificare alcuni spazi, ad esempioquello del medico, poi alloggiato nel mu-nicipio a Vedronza. Di seguito, con il ri-torno nella sede del Comune, in forma sta-bile, di tre dipendenti prima distaccati aNimis, si è presentata la necessità di realiz-zare un nuovo ufficio tecnico».

Ma dove? Già la stanza del primo citta-dino, ove vengono ricevuti i residenti, era«migrata» da un vano all’altro. «Di spazi,insomma, non ne erano rimasti tanti. Daqui la scelta, condivisa da tutti i membridell’assemblea civica, di trasformare la sa-la del consiglio comunale in ufficio tecni-co. Cosa che è stata fatta: adesso lo speci-fico servizio, molto importante per il buonfunzionamento della macchina pubblica eper il cittadino, è concentrato in quel vanodel palazzo. È un bell’ufficio, funzionale eattrezzato».

Ma manca, adesso, uno spazio dove iconsiglieri si riuniscano in occasione del-

dom

�� A seguito di un oggettivo riscontro sul-la possibilità di migliorare ulteriormente laraccolta dell’immondizia in forma diffe-renziata, decolla coi primi giorni di giugnoil nuovo sistema di conferimento porta aporta. Dopo una serie di incontri con la po-polazione promossi dal Comune e dal-l’ente gestore, assemblee molto partecipa-te sia nel centro che nelle frazioni, a tutte lefamiglie sono stati consegnati i bidoncinida utilizzare per il secco e per ogni singolorifiuto destinato al riciclo. Nel contemposono in fase di eliminazione, dalle strade, ivecchi e grandi cassonetti dell’immondi-zia. Il nuovo sistema prevede un aumentodella percentuale dello scarto che non fini-rà in discarica, a beneficio dell’ambiente edelle tasche dei cittadini.

� � Le grotte di Villanova, in comune diLusevera, saranno aperte domenica 2 edomenica 9 giugno dalle 10 alle 12 e dalle14 alle 18. Su prenotazione, per comitivedi minimo 15 persone, scolaresche e cen-tri estivi è possibile effettuare la visita gui-data al percorso turistico al di fuori dei nor-mali periodi e orari di apertura. Info e prenotazioni al numero telefonico392 1306550.

� � Non sarà un intervento semplicequello previsto entro settembre per lacompleta sistemazione della strada re-gionale 646 tra Tarcento e Lusevera,chiusa completamente al traffico per al-cuni giorni a inizio maggio a seguito diuna caduta di massi dalla parete rocciosasovrastante la via, per un totale di 40-50quintali circa; il cedimento ha distruttodue terzi della carreggiata e le relativebarriere di sicurezza per 50 mt. Dal 13maggio, dopo una prima opera di messain sicurezza, la sr «di Uccea» è stata ria-perta, con possibilità di transito ancheper i mezzi pesanti, col rispetto del sensounico di marcia alternato dal km 4+650,quindi dal bivio per Villanova delleGrotte, al km 6+500, cioè in località Ve-dronza.

Rifiuti, raccoltaporta a porta al via

Grotte apertea Villanova

Strada di Uccea,lavori consistenti

Sedeœ kamuna Bardo v Njivicil’assemblea civica.

Cosa fare? «Nulla – dice Marchiol –.Coi tempi di crisi che corrono, ci pare fuo-ri luogo chiedere dei fondi alla Provincia oalla Regione per un ampliamento dellostabile. Se sono ancora rimasti dei soldi daqualche parte, è meglio destinarli a opereche servono alla popolazione della vallata,per le strade, o per altri interventi di messain sicurezza del territorio, sempre pieno dinecessità».

Il consiglio, quindi, si riunirà, d’ora inpoi, in altri luoghi del paese. «Pensiamo alcentro Lemgo di Pradielis, che è di pro-prietà del Comune e si presta già per l’or-ganizzazione di assemblee, incontri e pre-

sentazioni. Pensiamo pure a locali pubbli-ci e bar con un beneficio in più per la popo-lazione che, così, sentirà più vicina a sél’assemblea civica. Del resto, guardandoal nostro programma elettorale, avevamoprevisto la convocazione delle assembleeciviche nelle frazioni, e la legge ce lo con-sente. Questo progetto, adesso, diventauna necessità e anche, devo dire, pure unpiacere».

In un anno, a Lusevera, vengono con-vocate 4, 5 sedute. «Per i matrimoni la nor-mativa prevede la celebrazione in locali diproprietà pubblica per cui il Centro Lem-go sarà il luogo d’ora in poi scelto per lenozze con rito civile».

LA MOSTRA del distretto numero 1 del Tarvisiano

Un numero davvero grande di pre-senze fa sancito il successo dellamostra dei trofei di caccia degli un-

gulati del «Distretto numero 1 del Tarvisia-no», un evento ospitato per la prima volta aTaipana e che ha richiamato nel paesemontano centinaia di persone tra cacciatori

e autorità.Il simposio, dedicato in particolare al

cervo, ha registrato un tutto esaurito nellasala convegni, a dimostrazione del grandeinteresse che ha suscitato l’argomento edella spiccata sensibilità propria di chi vivela montagna secondo i principi del rispetto,

della sostenibilità e della tutela.Soddisfatto il sindaco, Elio Berra.

«Eventi di questo tipo – ha detto – rappre-

sentano un importante momento di con-fronto e permettono di far conoscere la no-stra realtà».

Page 11: Giornale Dom

11stran31. maja 2013 REZIJA/KANALSKA DOLINA

Kljub skoraj zimskemu koncu pom-ladne sezone – œe prejœnji konectedna so temperature namre@ bileprecej nizke in je na Viœarjah

sne¡ilo – je 25. maja ˘abniœka ¡i@nica naViœarje spet za@ela obratovati. Tako seza@ne poletno sezono za zaselek na viœini1.789 metrov, ki je dandanes svetovno znankot slikovit turisti@ni kraj s privla@no zim-sko smu@arsko ponudbo in je vendar na tro-mejnem obmo@ju ¡e prej bil pomembenkraj romanja.

Po starem izro@ilu je pastir iz abnic leta1360 iskal izgubljene ovce in jih kon@no na-œel na vrhu Viœarij: kle@ale so okrog grmaruœja. V tem grmu je pastir naœel lesen kipMarije z Detetom, ki ga je odnesel ¡upnikuv ˘abnice; naslednij dan pa se je kip@ude¡no vrnil na Viœarje. Isto se je dogajaloœe enkrat: tretji dan so ga spet nesli v abni-ce, vendar so kip kasneje ponovno naœli naViœarjah.

O dogajanju je ¡abniœki ¡upnik obvestiloglejskega patriarha, ki je dal postaviti ka-pelico na kraju, kjer so naœli kip. Od te prvekapelice ni ostalo ni@; na drugo kapelo iz le-ta 1500 pa nas spominja sedanji prezbiterij.Leta 1807 je strela uni@ila leseni del cerkve,verniki pa so jo kmalu obnovili in celo po-

Z odprtjem ¡i@nice za@ela poletnaromarska sezona na Svetih Viœarijah

DO 9. JUNIJA bo zi@nica delovala samo med vikendih, od 15. junija dalje pa bo neprekinjeno dnevno obratovala

Nelle ultime settimane anche in ValResia, come già accaduto per le val-li del Natisone e la Val Torre, si se-

gnalano diversi avvistamenti di orsi.I plantigradi, che ormai da anni hanno

fatto ritorno anche nelle Prealpi Giulie, so-no stati visti in alcune località non lontanedai paesi di Stolvizza e Coritis situate al disotto dei mille metri di altitudine. L'ultimoavvistamento, in ordine cronologico, è sta-to segnalato giovedì 23 maggio da Giovan-ni Quaglia di Stolvizza che, di buon matti-no, si recava a far legna in un bosco allependici del monte Sart.

Anche il noto faunista Marco Favalli checollabora con l'Ente Parco Naturale dellePrealpi Giulie e da due anni propone ancheattività presso il suo centro didattico natu-ralistico "La casa resiana" ci ha riferito chequesto è un anno molto particolare perchele abbondanti nevicate ed il persistere dellastagione fredda hanno contribuito alla de-bilitazione degli ungulati che sono diventa-ti cosi facili prede. Pertanto l’orso si è risve-gliato dal letargo e comincia a esplorare ilterritorio.

Abbiamo chiesto al dott. Favalli comedobbiamo comportarci nel caso in cui, du-rante un’escursione, ci capiti di incontrarequesto animale.

«L’orso come il lupo e la lince – ha detto– di solito sono animali diffidenti e timoro-si. Avvertono la presenza dell’uomo anchea grandi distanze e preferiscono evitare l'in-

L’ULTIMO AVVISTAMENTO è stato segnalato il 23 maggio alle pendici del monte Sart

L’orso è stato visto anche in Val Resia

ve@ali in olepœali. Med prvo svetovno voj-no (meseca septembra 1915) so vse hiœe naViœarjah zgorele, potem ko je vrh zadelaza¡igalna bomba in na novo zgrajeno cer-kev so posve@ali 1. junija 1926.

Leta 1960 je viœarsko svetiœce obhajalo600-letnico in ob tej prilo¡nosti so cerkevobnovili in tudi po zaselku okrog nje so ste-kla œtevilna obnovitvena dela. Najve@ji sovsekakor bili obnovitveni projekti, ki so jihizvedli pred jubilejnim letom 2000.

Z novim odprtjem ¡i@nice se bodo turistiin romarji brez skrbi lahko peljali do znane-ga kraja na vrhu gore za izlet.

Za romarje bodo seveda na Viœarjah tudiredno maœevali: ob delavnikih ob 10.00,11.00 in 12.00; ob praznikih pa bo œe dodat-na maœa ob 15.00.

Med poletno sezono se bodo sicer odvi-jali tudi nekateri dogodki kulturno verske-ga zna@aja, o katerem bomo kasnejeporo@ali na straneh Doma.

Do 9. junija bo ¡i@nica obratovala samomed vikendi (25.-26. maja; 1.-2. in 8.-9. ju-nija); od 15. junija do 15. septembra pa boneprekinjeno dnevno obratovala. Potem bospet odprta za konec tedna do 6. oktobra(21.-22., 28.-29. septembra; 5.-6. oktobra).Obratovalni @as bo vedno od 9.00 do 17.15ob delavnikih in od 8.30 do 18.15 ob praz-nikih.

contro. Chi ha avuto un'esperienza di que-sto genere, la ricorda come un'occasioneserena ed emozionante».

«Per non trovarsi in situazioni spiacevo-li – sottolinea Favalli – è comunque op-portuno seguire alcune regole di compor-tamento: per esempio, nel bosco pur ri-spettando il bisogno di tranquillità deglianimali è utile fare un po’ di rumore duran-te una passeggiata, in modo da segnalare lapropria presenza. Per chi pernotta allo sta-volo o in bivacco è consigliato di conser-vare cibi e avanzi in luoghi non raggiungi-bili ed evitare di gettarli fuori dalle abita-zioni». «In un incontro ravvicinato o im-previsto – aggiunge l’esperto – e nel casoin cui l'animale non vi abbia notati, per nonspaventarlo, parlate ad alta voce senza faremovimenti bruschi; indietreggiate lenta-mente, non voltatevi e mantenete una giu-sta distanza. Non avvicinatevi e lasciate � Sandro Quaglia

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� Luciano Lister

dom

� � Zdravstvena Ustanova œt. 3 »GornjaFurlanija« je pred kratkim izdala novove@jezi@no informacijsko broœuro o klo-pih. Publikacija, ki je sicer grafi@no zeloprivla@na, je tokrat spet v vseh œtirih jezi-kih, ki jih govorimo v de¡eli Furlaniji-Ju-lijski krajini: poleg italijanœ@ine, v furla-nœ@ini, slovenœ@ini in nemœ@ini. Zdrav-stvena Ustanovaœt. 3 se pogosto zavzemaza tovrstne zanimive pobude in novo œtiri-jezi@no broœuro je lahko objavila s pri-spevki za rabo slovenœ@ine v javni upravi.Na podro@ju pobud v manjœinskih jezikihje Ustanova pred kratkim tudi za@ela po-stopek za popravljanje œtirijezi@nih javnihnapisov (vedno v italijanœ@ini, nemœ@ini,furlanœ@ini in slovenœ@ini), s katerimi je ¡epred leti dala zamenjati enojezi@ne natrbiœkem Zdravstvenem domu. S tem, daje tam postopoma priœlo do ve@ organiza-cijskih sprememb in do preselitev posa-meznih uradov in ordinacij (ambulatori),je tovrstno delo bilo precej potrebno.

� � Si avvicina il 10 giugno, termine entrocui presentare domanda per l’abbattimen-to delle rette d’accesso ai nidi ed agli altriservizi per la prima infanzia. Esclusi i nu-clei familiari che hanno già presentatoanaloga domanda nel periodo fra l’1 set-tembre ed il 30 novembre 2012 per lostesso anno scolastico, possono farne ri-chiesta quelli residenti in Regione e conun Indicatore della Situazione Economi-ca Equivalente non superiore ai 35.000euro. Le domande, redatte su appositomodulo, dovranno pervenire entro il 10giugno all’Ufficio Amministrativo delServizio Sociale dei Comuni dell’Ambitodistrettuale n. 3.1 dell’A.S.S. n.3 (Piazzet-ta Baldissera, 2 – Gemona del Friuli – Pri-mo piano) od essere lì inviate a mezzoraccomandata (nel qual caso faranno fededata e timbro dell’ufficio postale invian-te). Per ulteriori informazioni e per scari-care il modulo da compilare si rinvia al si-to internet dell’A.S.S. n. 3 (www.ass3.sa-nita.fvg.it).

Broœura o klopihin javni napisi

� � Okrepiti in razœiriti @ezmejno sodelo-vanje na œolskem podro@ju s ciljem ure-sni@evanja pogojev za razvoj recipro@ne-ga jezikovnega znanja med mladimi Fur-lanije Julijske krajine, Slovenije in avstrij-ske Koroœke. Po jezikovno izobra¡enihosebah vlada namre@ @edalje ve@je pov-praœevanje tako na trgu dela kot vdru¡inah. To ugotovitev in programskozahtevo so jasno postavili politikom ude-le¡enci posveta z naslovom »Competen-ze oltre i confini, Kompetenzne ohneGrenzen, Kompetence preko meja« v Li-gnanu Sabbiadoro in katerega so se ude-le¡ili u@itelji, profesorji, docenti, ravnatel-ji in raziskovalci problematik ve@jezi@no-sti. Sre@anje, na katerem so predavateljiprikazali in ocenili doslej dose¡ene rezul-tate œtevilnih evropskih projektov, pred-stavlja zaklju@ek italijansko-avstrijskegaprojekta Interreg Esco »Bildung ohneGrenzen,« pri katerem so bili soudele¡eniInœtitut Bachmann iz Trbi¡a, centralnaDirekcija za œolstvo in Univerzo de¡eleFJK, Educandato Uccellis iz Vidma in œo-le iz Beljaka, Kranjske gore in Jesenic.

Okrepiti trijezi@nostv œolah Furlanije

Abbattimento retteper servizi infanzia

una via di fuga all’animale. Se l’orso si al-za sugli arti inferiori e annusa l’aria, rima-nete tranquilli: sta soltanto cercando di ca-pire la situazione. Basta farsi notare per in-durlo ad allontanarsi. A volte, quando sisente minacciato, emette dei suoni e avan-za saltellando: lo fa per metterci in fuga edè un comportamento che gli studiosi defi-niscono “falso attacco”».

Da ultimo, il dott. Favalli raccomanda difare «molta attenzione nel caso in cui ci sia-no dei cuccioli: non avvicinatevi e non toc-cateli per nessuna ragione, è una delle rareoccasioni in cui l’orso può avere atteggia-menti agressivi». Presso la sede dell’EnteParco a Prato di Pesia sono disponibili in-formazioni e supporto tecnico laddove icittadini sentissero il bisogno di approfon-dire le proprie conoscenze sui grandi carni-vori delle Alpi.

Ta-na Solbici tu-w Muzeo od brü-sarja, w saböto 1 din jünja 2013

na ne 4 populdnë, Muzeo od ti roza-janski judi prazantawa lïbri "Bisideta-na traku za otroke/Parole su na-s t ro per bambini – Di la tu-wReziji/Principali mestieri ed attivitàpassati e presenti in Val Resia. Iti dinbojo romonïli judi ki so pomoali za

paraçet isaalïbrina.

Ziz Rezijebojo Giovan-ni Negro pre-œident Komi-tata od brü-sarjöw anoLuigia Negro

preœident Muzea od ti rozajonski ju-di, ziz bolœkaa bo Matej Œekli profe-sör slavistike tu-w Ibioni ano ziz laœ-kaa bo Roberto Dapit profesör taaslavinskaa azika tu-w Vïdnë.

Ziz laœkaa bojo pa Paola Gaspa-rotto ano Stefano Ornella ki sta nare-dila disinje ano namulinali cëla lïbri-na. Na konco ti rozajonski pirlitni ju-di od Muzeo od brüsarja ni bojo po-kazali kake stare dila pra¡antone tu-w lïbrino.

Isi dëlo an bil norëd nejveç zaotröœke potribe za pokazet otrucën testare dila ki so bile nur naa tïmpa patu-w Reziji. Tu-w lïbrino to jë pïsa-no pa po nes. (s. q.)

Den lïbri za terozajonske otroke

A Malborghetto il Concorsomusicale internazionale

«Toma¡ Holmar»

Dal 31 maggio al 2 giugno il Palazzo Veneziano di Malborghetto/Naborjetospiterà la prima edizione di un nuovo evento culturale musicale di ampiorespiro.

L’Associazione Culturale «Toma¡ Holmar», la scuola di musica «Glasbenamatica» di Trieste/Trst ed il Circolo Culturale Sloveno «Planika» organizzanoqui la prima edizione del Concorso musicale internazionale «Toma¡ Holmar”»

rivolto a suonatori di pianoforte e fi-sarmonica.

Il concorso, che distingue 5 sezioni(pianoforte – solisti; pianoforte – quat-tro mani; fisarmonica – solisti; fisar-monica – gruppi da camera; orchestredi fisarmonica) e diverse categorie, èpensato per i giovani, fra i quali si pre-figge di promuovere l’insegnamentodella musica e la cultura musicale.Specie considerando che si tratta dellaprima edizione, il riscontro di parteci-pazione al concorso è molto buono e distimolo agli stessi organizzatori: aMalborghetto competeranno circacento pianisti e fisarmonicisti prove-nienti da cinque diversi paesi (Slove-

nia, Italia, Croazia, Austria e Serbia).I partecipanti al concorso saranno giudicati da una commissione internaziona-

le, composta da musicisti e docenti di riconosciuto rilievo. Promotore e direttoreartistico del’iniziativa, che ha il sostegno finanziario della Comunità montana delGemonese, Canal del Ferro e Val Canale, è Manuel Figheli, pianista e fisarmoni-cista che impartisce lezioni di entrambi gli strumenti alla Glasbena matica di Go-rizia/Gorica e nella filiale della Valcanale.

A fare da cornice alla competizione ci saranno ulteriori eventi culturali: giove-dì 30 maggio gli allievi della scuola di musica “Toma¡ Holmar” (filiale della Gla-sbena matica in Valcanale) si esibiranno in un concerto di primavera, a conclusio-ne delle attività del corrente anno scolastico e ad introduzione al concorso musi-cale. Sempre il 30 maggio, al Palazzo Veneziano sarà inaugurata una mostra fo-tografica di Boris Prin@i@, incentrata su strumenti musicali, che sarà possibile vi-sitare anche durante le giornate del concorso. (l. l.)

Page 12: Giornale Dom

Druœtvo ekoloœkih kmetov sever-ne primorske in Turisti@na zve-za gornjega Poso@ja je v saboto18. maja pripravila ¡e enajsti

ekopraznik. Kot je bilo poudarjeno, po-meni ekoloœko pridelana hrana za pridelo-valce kar nekaj ve@ stroœkov, toda njenu@inek pri zdravju in okusu je tega vreden.˘al jih preve@ kmetov, ki hrano prideluje-jo œe konvencionalno, ne razume in œirimed ljudi neutemeljene predsodke, je bilosliœati na sejmu, vendar pa z neutrudnimpojasnjevanjem in zlasti dobrimiprakti@nimi primeri, se stvari izboljœujejo.Zaradi zaostrene konkurence konvencio-nalno pridelovanje hrane na ogromnihravninskih predelih Evrope in po svetu zmehanizacijo, na tako razgibanem terenukot je Slovenija in sploh alpski svet in nje-govo predgorje tem velikim prideloval-cem ne more konkurirati.

Zato je prav ekoloœki in biodinami@nipristop, kjer se ne more vsega narediti

Praznik zdrave hrane in prijateljstvamed kmeti iz Poso@ja in Bene@ije

V TOLMINU E 11. EKOPRAZNIK v priredbi ekoloœkih kmetov in Turisti@ne zveze Gornjega Poso@ja

� Miran Miheliå

� Mojca Rutar

� � Evropsko prvenstvo So@a 2013 se jepri@elo v @etrtek, 9. maja, na glavnem trguv Bovcu. Prisotne so pozdravili ¡upanjaOb@ine Kobarid gospa Darja Hauptman,¡upan Ob@ine Bovec gospod Siniœa Ger-movœek in podpredsednik Kajakaœkezveze Slovenije gospod Branko Brezigar.Uradno je prvenstvo z nagovorom in dvi-gom zastave Evropske kajakaœke zvezeodprl predsednik zveze gospod AlbertWoods. Po brzicah So@e se je spustilo 140tekmovalcev iz 12 evropskih dr¡av. Naj-œtevil@nejœe so bile ekipe iz Italije, #eœkein Francije. e prvi dan se je Slovenija ve-selila bronaste kolajne Simona Ho@evarjav klasi@nem spustu in ekipne bronaste tersrebrne medalje v spustu. Sobotni tekmo-valni del prvenstva je bil zaradi visokegavodostaja in de¡ja prestavljen na nedeljona Trnovem ob So@i. Z zlatim odli@jemnas je v disciplini sprint razveselil Nejc˘nidar@i@ in s srebrno kolajno Bla¡ Cof.V ekipnem sprintu so Ho@evar, Cof in˘nidarœi@ dosegli odli@no tretje mesto.

� � Slikovita in divja Tolminska korita,najni¡ja vstopna to@ka v Triglavskem na-rodnem parku, so naravni spomenik, kijih je ustvarila reka Tolminka. Kro¡na potvodi skozi korita Tolminke in korita Za-dlaœ@ice; najve@ji zanimivosti sta velikazagozdena skala - Medvedova glava inHudi@ev most, razpet 60 m visoko nadsmaragdno Tolminko. Korita so bila vzimskem @asu pa vse do aprila zaprta, sajso jesenske poplave odnesle most na so-to@ju Tolminke in Zadlaœ@ice. Na temmestu so v aprilu zgradili novega, pot sko-zi najbolj obiskovano naravno znameni-tost pa je ponovno prehodna in odprta zaobiskovalce. Vljudno vabljeni!

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke brevibrevi kratke(

� � Obele¡itev 300. obletnice Tolminske-ga punta je v polnem razmahu. V skloputeh dogodkov je marca letos izœlo knji¡nodelo Ivana Preglja (1883-1960) z naslo-vom Tolminci. Zgodovinski roman, ki jeizœel ¡e leta 1927 in je bil ve@krat ponati-snjen, opisuje ¡ivljenje in dogodke prebi-valcev Tolminske ob nemirnih dogodkihizpred 300 let. Tokratni ponatis Preglje-vega romana so obogatile izjemne ilustra-cije akademskega slikarja Rudija Sko@ir-ja. V Kobaridu je bila knjiga predstavlje-na v petek, 17. maja v prostorih Ustanove»Fundacija Poti miru v Poso@ju«, kjer sodelo predstavili ilustrator Rudi Sko@ir, di-rektor zalo¡be Bu@a Samo Vadnov terurednik knjige Zdravko Duœa. Knjiga jena voljo v vseh bolje zalo¡enih knjigarnahter v Informacijskem centru »Pot miru«.

12 stran 31. maja 2013POSO@JE dom

LETA 2007 V BAŒKI GRAPI zanimiva najdba o nastanku zajetja Dicove vode v zaledju Soœke fronte med prvo svetovno vojno

Sporo@ilo iz leta 1916 v steklenici piva PilsenMalo pred vasjo Klav¡e v Baœki

grapi, v ob@ini Tolmin naska¡ipot ob cesti na levi strani

usmerja po urejeni dostopni poti k vod-njaku, zgrajenem med prvo svetovnovojno. Vanj je zajet izvir @iste studen@ni-ce, poimenovan Dicova voda ali Izvir pridedcu. Obstoj pisnih dokumentov o temvse do nedavnega ni bil poznan. V arhivuKobariœkega muzeja je (bila) shranjenaena sama originalna fotografija vodnjakaiz leta 1916, pravzaprav njen negativ nasteklu. Prav po zaslugi te fotografije je bi-lo pred nekaj leti mo¡no pristopiti k obno-vi vodnjaka z zanimivim portalom v obli-ki kamnitega oboka, ki ga je ¡e dodobrana@el zob @asa.

Klav¡e so bile med prvo svetovno voj-no del zaledja Soœke fronte, na katerem sobile nameœ@ene oskrbovalne enote av-stroogrske vojske. V Klav¡ah je delovalave@ja bolniœnica za ranjence in bolnike,na strehi katere je bil naslikan rde@ kri¡,da je bil tudi iz zraka razlo@no viden na-men objekta. V njem so ranjence avstrij-skega 15. korpusa, po potrebi pa tudi ra-njene in bolne civiliste ter italijanske ujet-nike zdravili zdravniki razli@nih narodno-sti in prepri@anj. V bli¡ini Klav¡, na tera-

Obnovljeni vodnjak

sastem desnem bregu reke Ba@e, je bilourejeno vojaœko pokopaliœ@e, na kateregadanes spominjajo œe tri obele¡ja. Pred va-sjo pa je bila na pobo@ju nad cesto velikakonjuœnica.

Obnovo propadajo@ega vodnjaka je le-ta 2007 vodila Turisti@na zveza GornjegaPoso@ja na pobudo Turisti@nega druœtvaSopota in ob finan@ni pomo@i Ob@ine Tol-min in Heliosovega sklada za ohranjanje@istih slovenskih voda. Med obnovitveni-mi deli je bila med koreninami bukev vzemlji tik za portalom in prav ob zajetemizviru najdena zanimiva steklenica pivaPilsen, o@itno tja zakopana med prvo sve-tovno vojno. Skozi rjavo steklo je bilo vsteklenici videti zvitek popisanega papi-rja. Namesto zamaœka je imela kepo beto-na. S tako zatesnitvijo je avtor sporo@ilapremiœljeno poskrbel za neproduœnost in stem za ohranitev napisanega [email protected] zvitku se je skozi steklo dalo razbrati leza@etne vrstice besedila: Alois Kern, rojenv Weinburgu, okro¡je Murek, de¡ela Œta-jerska, star 50 let, o@e dveh sinov…

Kdo je bil mo¡, ki je poskrbel, da pri-hodnji rodovi iz prve roke izvedo za oko-liœ@ine, v katerih je nastalo zajetje Dicovevode v zaledju Soœke fronte? Po skoraj sto

strojno, dolgoro@no edino primeren.Omogo@a pa tudi varno zdravo prehranoin, zlasti za œole, bi morali dovoliti samotakœno hrano.

Zato ni @udno, @e se vse ve@ drobnih lju-biteljev bioloœke hrane odlo@a za svojodru¡ino pridelati @im ve@ hrane na svojemvrtu ali njivici pa @eprav si zemljo izposo-dijo. Kot pomembno smatrajo tudi to, da znjimi sodelujejo tudi otroci ali vnuki in ta-ko pridobivajo pomembne delovne nava-de in se med seboj bolj zbli¡ajo. al pa seve@ina zemlje v hribovitem svetu zaraœ@a,ljudje pa kupujejo v supermerkatih hrano,za katero bi lahko sumili, da je dolo@en virbolezni.

Na Ekoprazniku se sre@ujejo pridelo-valci in kupci hrane, ki so tekom let posta-li dobri prijatelji. Posebej razveseljivo je,da se takih sre@anj udele¡ujejo tudi ljudjeiz Bene@ije in tistih v Bene@iji seudele¡ujejo ponudniki in kupci izPoso@ja. Da se tukaj ponovno vzpostavlja-jo stare vezi, je nekaj neizmerno veselega.

Seveda pa je potrebno za to tudi ve@ ob-

� Nakupi v podporo bio dinami@nopridelani hrani. Nekaj ve@ stane,toda je njen u@inek tega vreden

letih nam je sporo@ilo iz steklenice razkri-lo dotlej varovano skrivnost. Po pisavi so-de@ je avtor napisanega besedila v nem-œkem jeziku prav Alois Kern. Na listu pa-pirja formata A4 je, delno v gotici in delnov latinici, opisal okoliœ@ine gradnje vod-njaka, vzroke za zajetje izvira in navedelvse, ki so pri gradnji sodelovali.

V sporo@ilu je zapisano, da so bilispomladi leta 1916 mo@ni nalivi. Zato sobili vodotoki na obmo@ju zelo onesna¡eni

in posledica je bilo veliko pomanjkanjepitne vode. Vojaki so hudo trpeli zaradi¡eje. Na terenskem obhodu je @rnovojnikFranc Savec odkril studenec odli@ne pitnevode. Ugotovil je, da ima stalen pretok inda tudi v suœnem obdobju ne presahne. Spraporœ@akom J. Gausom sta se odlo@ila,da se za potrebe vojaœtva uredi zajetje.Vodnjak naj bi v zahvalo poimenovali ponajditelju Savcu.

Na@rt za vodnjak je naredil @rnovojnikAlois Kern, ki je tudi vodil gradbena dela.Z gradnjo so pri@eli 10. julija 1916 in ¡e vdesetih dneh uredili zajetje v obliki kam-nitega portala in ¡eleznim napisom z letni-co 1916, pred katero je bil tudi latinski na-pis ANNO.

V sporo@ilu so zapisani tudi verzi, ki najbi bili vklesani v kamniti vodnjak. Doku-ment nosi datum 20. julij 1916 in naslovvojne poœte Feldpost 78, Klav¡e pri Pod-melcu. Vsi œtirje graditelji so na koncu la-stnoro@no podpisani.

Ta zanimiva najdba nam je potrdilazgodbo o nastanku zajetja Dicova voda,steklenico s sporo@ilom pa danes hraniTolminski muzej.

V organizaciji Druœtva ARS Bovec, razstavlja v cer-kvici Device Marije v polju svoje ikone Gregor Ot-

mar Rettinger. Doslej je razstavljal v trinajstih galerijahin po raznih ustanovah po Sloveniji in tudi na Koroœkem,kjer se je tudi za@ela njegova pot pisanja ikon. Leta 1989se je namre@ v Domu Sodalitete, v Tinjah, vpisal na prvite@aj pisanja ikon v tamkajœnji koloniji, ki jo je vodilaznana prof. Anica Vre@ar iz Kotmare vasi, katere dru¡inaje pomembno pripomogla h kulturni in izobra¡evalni de-javnosti slovenskih rojakov. Svoje mojstrstvo si je obli-koval skozi deset zaporednih tovrstnih kolonij v tem¡ariœ@u slovenske duhovnosti, umetnosti in karitativno-sti, ki pomembno seva v mednarodni prostor Evrope inizven nje. Od leta 1995 je te@aj potekal pod vodstvommag. Ljub@a Deskoskega in mag. Silve Bo¡inove, sedaj

pa jih ustvarja tudi sam, brez mentorjev, v lastnem atelje-ju, katerega je imenoval »kujavnik«. Napisal je @ez stosedemdeset ikon. Od leta 1994 razstavlja samostojno.Njegove podobe visijo tudi na stenah Amerike, Italije,Avstrije, Francije, #eœke, Hrvaœke in Srbije.

G. O. Rettinger je rojen v Celju, za strojnega tehnika seje izœolal v Ljubljani, v pokoju pa ¡ivi in deluje vDom¡alah. Preden je postal pisec ikon, ga je umetniœkaustvarjalnost spremljala skozi vse ¡ivljenje, pri @emer seje preizkuœal v raznih izraznih oblikah. V mladosti je radoblikoval razli@ne podobe iz kovine, potem ga je izziva-lo olje na platnu, pa linorezi in odtiskavanje ter risanjecvetja, bilk, rastlinskih listov, raznih elementov iz podob,ki jih je videl v naravi. Poseben izziv je bila zanj kaligra-fija, h kateri se œe vra@a.

Ob tem pa si je srce za¡ele-lo œe drugih ljubezni, kot jeglasba in @e je kakœna po-sebna prilika, sede tudi zaklavir … Tako, ¡e ve@ kotdvajset let igra na lovskirog, saj je ¡e 30 let vnet lo-vec, ljubitelj gozda, hribov,gora, kjer se duœa nau¡ije tiœine, ko sedi na pre¡i, opazuje¡ivali, sploh naravo okoli sebe in v tem »pride k sebi« oddo¡ivetja bo¡jega stvarstva…

Marsikaj od tega je v mladosti do¡ivljal tudi na Bov-œkem, kjer je bil v planinski enoti pri vojakih in je suknjaolivne barve izgubila te¡o in neprilagojenost »postavi«takratnega vojaka. (m. m.)

Skozi umetnost do poglobljene duhovnosti

veœ@enosti oz. promocije. Seveda so po-œteni in preverjeni podatki prvi pogoj zaustvarjanje zaupanja. Tukaj gre za ekolo-œki pristop pri razli@nih panogah: ekoloœka¡ivinoreja, pridelava zelenjave, sadja,ve@ji kompleksi ali le vrti@karstvo, @ebe-larstvo… V Poso@ju se najve@ ekoloœkihkmetij nanaœa na govedorejo in ov@erejo,medtem ko marsikje po Sloveniji prevla-duje pridelava sadja pa tudi zelenjave. Po-membne so tudi subvencije dr¡ave. Tukajpa je posluha dr¡ave œe premalo, saj nivseeno, @e se subvencionira klasi@ne»strupe« namesto ekoloœkega zatiranjaœkodljivcev npr. pri @ebelah.

Razveseljivo je, da so v kobariœki ob@ininaredili pomemben korak naprej v koristvseh ob@anov, ki ¡elijo iti naprej v poti

ekoloœke pridelave. V Zeleni hiœi so uredi-li kuhinjo za predelavo ¡ivil iz rastlin inpremi@no linijo za predelavo sadja v sok.Prav tako bo tudi sredi Dre¡niœkih Ravenv kratkem pripravilo Druœtvo ekoloœkihkmetov »obrat za predelavo ¡ivil ¡ivalske-ga izvora«. Nekateri razmiœljajo o ustana-vljanju posodobljenega na@ina zdru¡eva-nja ve@ pridelovalcev v zasebne, da si takozni¡ajo stroœke pri nakupu mehanizacijein tudi zaradi medsebojne pomo@i pri pre-delavi mesa, sadja ali mle@nih izdelkov.Podobno je tudi z organizacijo prodaje vbolj oddaljenih krajih. Zavedajo se, da seprodaja mleka, sadja ali mesa, hlodovinedrugim ne izpla@a. Pri tem pa je pomem-bna tudi specializacija, saj ne more biti enakmetija specializirana za vse.

Posebna nadloga pa so zveri, ki ¡ivinopobijajo, za kar ne dobijo ustrezne od-œkodnine. Lovci – »dr¡ava« jim o@ita, danimajo po gorskih paœnikih ograjenedrobnice, toda paœa je tako skromna, daograjevanje ni ekonomsko zdr¡no pa tuditakih terenov se ne da povsod ograditi. ˘alostno je, da velike zveri same niso pri-œle v te kraje ampak jih nenehno naseljuje-jo! V parkih bi morali pustiti ¡ivalstvo primiru: ne ga naseljevati in ne ga streljati, @ene ogro¡a ¡ivljenj @loveka ali doma@ih¡ivali.

Otvorili nov mostv koritah Tolminke

Uspelo evropsko prvenstvo na So@i

Predstavili knjigo»Tolminci«

Page 13: Giornale Dom

13stran31. maja 2013 ŒPORT

I Giovanissimi Valnatisoneora si giocano il titolo

DOPO UN CAMPIONATO STREPITOSO domenica 2 giugno affrontano il Donatello

� Bepo Qualizza

Approdare ai play-off promo-zione è un traguardo festeg-giato da ogni squadra calcisti-ca. Ma il difficile subentra

proprio nella fase finale. Così più diffi-cile del previsto si è rivelato l’impegnoper il RReeaall PPuullffeerroo tra gli amatori dellaFigc.

I valligiani sono stati sconfitti dalForcate in casa 3-0 e poi non sono sce-si in campo per il secondo confrontoper mancata disponibilità di giocatori,causata da forza maggiore. E pensareche nell’ultimo turno di campionato ipulferesi avevano inflitto una sonorasconfitta 4-1 proprio al Forcate.

Per contro la SSaavvooggnneessee, dopo uncampionato deludente conclusosi conla retrocessione in Seconda categoria,in «Coppa Collinare» non conosceostacoli. Superati Dignano 3-0 e gliAmatori Trep 4-0, con le 13 reti segna-te contro una sola subita, si presentaagli ottavi di finale con un biglietto davisita di tutto rispetto. Confidando poianche nel goleador Tine Medved, can-

noniere di turno con 8 reti all’attivo.Nel calcio a cinque, stoppato ai quar-

ti di finale per 9-7 dall’Attimis, il PPaarraa--ddiissoo ddeeii ggoolloossii di San Pietro al Natiso-ne sarà comunque presente alla fase fi-nale nazionale per la rinuncia dellaTorriana. Da parte loro, i MMeerreennddeerroosssono stati eliminati nei quarti della«Coppa Nocent», sconfitti dal Santa-maria 8-7.

È calato il sipario anche sul campio-nato AAlllliieevvii. Sul campo del San Got-tardo la Valnatisone ha subito l’ennesi-ma sconfitta (3-2). Per questa forma-zione si è trattato di una stagione pro-prio da dimenticare, nel corso della

Tine Medved (Savognese)

Davide Venturini

quale le motivazioni per la disputa di untorneo dignitoso sono mancate ed ilsusseguirsi dei risultati negativi certa-mente non ha favorito il cambio di rot-ta.

I GGiioovvaanniissssiimmii, dopo aver sconfittofuori casa l’Union 2-1, sono attesi allaprova del nove. Infatti, i calciatori alle-nati da Lodovico Zambelli domenica 2giugno attendono sul campo di casa ilDonatello per la sfida decisiva che asse-gnerà il titolo provinciale di categoria.Gli udinesi godono dei favori del pro-nostico, avendo superato con non po-che difficoltà l’Union nel secondo tur-no.

Ma la Valnatisone si presenterà connumeri da non sottovalutare. La squa-dra è rimasta imbattuta nel corso delcampionato; ha pareggiato un solo in-contro; è andata a segno 113 volte e hasubito appena 9 reti.

Gli JJuunniioorreess sono alle prese con il tor-neo di Risano, che all’esordio li ha vistipareggiare 1-1 con la Sanvitese. Poi acausa del maltempo il calendario è pro-seguito a singhiozzo.

Meglio è andata agli EEssoorrddiieennttii dellaValnatisone che a Podgora/Piedimontesono impegnati in un torneo di catego-ria: hanno vinto 4-0 con i padroni di ca-sa e 4-2 opposti alla Pro Romans. Per ilmaltempo è stata rinviata, invece, la ga-ra di campionato con la Pro Osoppo.Stessa sorte è toccata anche alle squa-dre della categoria PPuullcciinnii.

dom

� � Hanno concluso con una vittoria le ragazze Under 18 della Polisportiva San Leonar-do ed il secondo posto in classifica è un bel risultato, non solo dal punto di vista numeri-co. Infatti in tutto l’arco della stagione appena conclusa, gara dopo gara, le ragazze valli-giane hanno fatto notare miglioramenti. L’impegno non è venuto mai a mancare, anchequando il risultato sembrava compromesso. In quei casi non si sono sottratte a battersi fi-no in fondo, ottenendo infine la vittoria fortemente cercata. Questo è il migliore esempioche hanno saputo dare. (b. q. - Nella foto: la formazione maschile di Prima divisione)

� � In 180 hanno partecipato domenica19 maggio alla «Skrat bike», terza pro-va valida per il Trofeo Friul Bike 2013,una gara molto impegnativa di crosscountry in mountain bike sui sentieridel comune di San Leonardo, lungo unpercorso di 32 chilometri che ha attra-versato i paesi di Tribil inferiore, Pre-serje, Oblizza, Merso di sopra e SanLeonardo. Vi ha partecipato anche il GsAzzida, che si è classificato al 2° postoin classifica generale. Gli atleti delgruppo che si sono distinti sono DavideVenturini (12° in assoluto) e FedericoManzato (19° assoluto e 2° nella suacategoria). Il prossimo impegno per ilGs Azzida sarà la 9a edizione della ma-nifestazione ciclo-podistica Memorial

Volley. San Leonardo Under 12 seconda

Domenica 2 giugno il memorial «Vlady»

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

� Real Pulfero fuoridal play-off.Savognese benein Coppa Collinare

Vlady, che il gruppo sportivo sta orga-nizzando per domenica 2 giugno adAzzida. (l.b.)

Page 14: Giornale Dom

14 stran 31. maja 2013DOMA@A KULTURA dom

Zanet an Ro¡a sta bla ‘an par starih»novi@u« takih, ki u njih cajtih parstarim nieso imiel’ portriebo negradu ne velike hiœe. iviela sta tu

adnin pru majhanin hramu, na dvieh pla-neh. Dafa, de je usak imeu cielih desetkuadratnih metru pologa. Imiela sta uozkean starmuo nastavjene luojtarca, za iti gukambro. Bluo je kakih œest, sedan koli@u.

Ist san se nimar @udu, kuo se more ¡iviettu tajœnin majhanin prestoru an kuo se mo-re bit usedno sre@ni an veseli. Ona dva pasta kuœtna al ¡alostna sparjemala ¡ivljenjetakuo, ki jin je kapitalo, brez se maj pola-mentat an kumrat. Re@ san @u, de sta imie-la adnega samega snuova, ki se je klicuBepin an de je tudi on, ku puno od naœihmladen@u, umaru u uojski. Seviede za ‘nomater nie bluo lahko prenest take velike¡alosti. Buoga Ro¡a se je pogostu jokala,kàr ga ji je kajœna okuolestava parklicala uspomin. Mislen, de ji je prù zatuo ostalokiek tu sarcu an je nudila drugin otrokan,kar nie mogla sinu, ku de bi sojemu dajala.

Zmslen se, de me je, kàr san biu œeleotrok, pogostu klicala du nje hiœco an je ni-mar imiela kiek, za mi dat: ‘no jabuko al’oriehe, ‘no pest burji al’ lieœniku. Parœla jepogostu tud’ gor h nan. U viertuhe je imie-le ‘no glaboko gajufo, uoz katere je ku za‘an @ude¡ venesla ‘no pest lieœniku an jala:»Na, ti ki imaœ dobre zobe.« Moja nonaMilija je na soji strani ¡e viedela, kuo se jizahvalit. Segnila je z roko tu suoj viertuhan ji ponudla œkatulco od tabaka sveteGiustine. Atu sta ¡noufale an se poguarja-le od vaœkih novic an vasnjanu.

Ro¡a je bla tud’ kuœtna, kàr je s sojo càj-nico hodila gor za Briagan tode, u cajtugob. Pokrivala je cajnico s kostanjovin li-scjan, de, kàr je sre@ala kakega, ne bi vi-deu, kaj je pod perjan skrivala.

Dost krat je gobe nosila moji noni, ki joje nimar praœala, al’ so dobre al pa so stru-

� Jur Zad tih

pene. »Daj, moja Milija, tele so ardane, tele

so babe, tele so zelenke, an tele so pa ar-decjonke. Na stuoj se ni@ bat, ti jih garan-tin, jih moreœ lahko an œigurno stenfat. Tu‘no zemjeno padielo lo¡eœ nomalo sajinaan stroh @esnaka. Na kor luoœt uode, zakkàr se gobe ugriejejo, po@as dajo uon sojouodo. Dolo¡eœ soli an kake uonje an jihimaœ tu pu urce tenfane. Na stuoj se zabit,de na zadnjo muoraœ doluo¡t malo pre-darsina. Skuhaœ œe pulento blizu, pa imaœdobar fruoœtih za use.«

Kàr so ble gobe lepuo tenfane gobe anje bla skuhana pulenta, je moja nona ma-lo telega blaga nalo¡la na tont, ga je pokri-la s tavaju@an an ji nesla dol na nje duom.Nie bluo konac molitvi an zahval Ro¡e.Pa brez jo tarkaj posluœat ji je moja nonasamuo parporo@ila, naj varne tont, kàr bo

mogla.Ro¡in mo¡ Zanet je biu ‘an majhan

mo¡ac, zadost mo@an an ¡ilast. Nie dielumaj s hitrico. Parmierlo se mu je za se al’za druge usako dielo, kateremu se je ua-mu.

Kàr nan je hodu pomat u gruntu, je bluoguœt dielat ta par njin. Puobnen, kuo me jeu@iu klepat an brusit koso, kuo se sie@etravo brez se martrat, @e me je vidu, de minie kosa dost riezala, @e san previ@ travezajemu al’ se masa odstapavu.

Kàr me je vidu potnega, mi je vi@ kratzaueku: »Jur, kaj ubivaœ ka@one? Daj mitle tisto koso, ti jo ist parbrusen. Takole sezaganja…« Grede mi je kazu, kuo muo-ran dar¡at oslo, de na bo @ez ostre nabru-sena kosà an kuo iman pejat oslo po nji, dese na urie¡en.

(43. – gre napri)

JJeeœœiiœœkkee zzggooddbbiiccee

LLjjuuddjjee vv PPoossoo@@jjuu

Gor za Brieganje Roœa poznalaprestore za gobe

Mlekar Joœe in naivni pastir FrancV

œestdesetih letih preteklega stoletja,ko so pod Krnom in Matajurjem œepasli @rede cik, je na planini Kuhin-

ja nekaj sezon mlekaril mlad, izœolan in ¡eizkuœen mlekar Jo¡e iz Kobarida. Nekepaœne sezone, kmalu za tem, ko so v plani-no prignali ¡ivino zadnji gospodarji iz vasipod Krnom, se pomolzeno mleko v kotlu nihotelo zasiriti. Mlekar in starejœi pastirjikljub vsej izkuœenosti niso uspeli najti vzro-ka, zakaj je œla nekajdnevna mol¡a po zlu.Tudi gospodar paœne skupnosti in izkuœenistarejœi lastniki ¡ivine kljub pregledu paœein zdravja ¡ivine naslednje dni niso naœlipravega vzroka za bli¡ajo@o katastrofo.#eprav je bilo mlekarju delo v planini edinizaslu¡ek sezone, je obupal in napovedal po-vratek v dolino.

Dan po odlo@itvi, da se od planine poslo-vi takoj, ko dobi zameno, je med mol¡okmalu po @etrti uri zjutraj eden od pastirjeviz hleva nesel v stan vedru sve¡e pomolze-no mleko. Ko je prihajal mimo hlevov, vkaterih so molzli drugi pastirji, mu je v nosudaril mo@an vonj po petroleju, ki so ga vplanini uporabljali za razsvetljavo. Tiste@ase o elektri@ni razsvetljavi v planini œesanjati niso upali. Ustraœil se je, da se je pa-stirju vnetljiva teko@ina razlila, kar bi lahkopovzro@ilo po¡ar. Odœel je za vonjem in � PaÅ

odprl vrata v hlev, iz katerega je petrolejdiœal. Krave je v tistem hlevu molzel mladneizkuœen pastir Franc.

Franc Œpan@ev je bil œe neizkuœen, saj jena planini pasel le nekaj sezon. Paœa v pla-nini mu je bila poleg skromne o@etovekmetije edini zaslu¡ek. Delo v dolini je bi-lo te¡ko dobiti, mati in o@e pa sta hotelaimeti doma mladega gospodarja, ki boskrbel za polje ter ¡ivino. Pozimi se je v va-œki gostilni prito¡eval, kako te¡ko je v@asihmolsti kravo, ki ne rada prepusti ali pa je zamol¡o pretrda. Ob pija@i mu je hudomuœnivaœ@an svetoval, da naj pred mol¡o vime

natre s petrolejem.Neuki in naivni mladeni@, ki je hodil v

œolo le, da se je nau@il toliko, kolikor je biloza ¡ivljenje potrebno, se je v planini obmol¡i spomnil znan@evega nasveta. Ciki, kije bila za mol¡o pretrda, je natrl vime z pe-trolejem namenjenim za polnjenje petrolej-ke, ter si tako poskuœal olajœati delo. Pastir,ki je to opazil, je br¡ odhitel k mlekarjuJo¡etu in naznanil Francijevo po@etje. Mle-kar Jo¡e je besen odhitel proti hlevu, v kate-rem je tiœ@al vzrok œkode. Priœel je ravno vtrenutku, ko je iz hleva prihajal ni@ hudegaslute@ pastir z vonjem po petroleju. BesniJo¡e, ne ravno velik mo¡, s prevelikimiœkornji na nogah je Franca v polno zadel vzadnjo plat tako silovito, da je za@udenimladeni@ poletel visoko v zrak. Vedri spodmazanim mlekom pa v gnoj pred hle-vom. Kar nekaj @asa je trajalo, preden se jeJo¡e toliko pomiril, da je prenehal prega-njati krivca med hlevi in kupi gnoja. Seve-da so sledile dolge litanije in œolanje o mol¡iin planinski paœi.

Jo¡e je od tistega jutra œe nekaj sezonmlekaril po planinah in Mlekarni PlanikaKobarid. Franc pa si je za vedno zapomnil,za kaj se uporablja petrolej in kaj spada kmol¡i, da nastane dober planinski sir.

MIESAC JUNJ U NAŒIH DRU INAH

Patroni pomo@niki: Janez XXIII.U pandiejak, 3. junija, je praznik bla¡enega pape¡a Janeza XXIII. Rodiu

se je 25. novemberja lieta 1881 u kraju Sotto il Monte (Bergamo) an je biukarœ@en z imenan Angelo Giuseppe Roncalli. Biu je zlo inteligent an zbu-jen mladen@. Imeu je samuo 19 kàr je biu poœjan u Rim, de bi poglobiunjega œtudije na Univerzi Sv. Apolinarja.

15. voœta lieta 1904, na dan Ro¡ince, u cierkvi posve@eni Mariji, kjer jebiu karœ@en, je darovau parvo sveto maœo. Ostù je 15 liet u Bergame kusekretar œkofa an tentega je u@iu u seminarje. Kàr je za@ela I. svetounaujska, je biu poklican ku sudaœki kaplan. Po ujski, je œu u Rim ku @lan rim-ske kurije an natuo je biu poœjan priet u Bulgarijo potlè u Turkijo ku vati-kanski diplomat. U liete 1944 je biu imenovan nuncij u Parize an devet lietpotlè je biu poœjan u Benetke ku patriarh. 12. otuberja 1958 je biu pokli@enu Rim, kjer naj bi vebral’ novega pape¡a. Imeu je ¡e 77 liet, biu je ¡e nare-du teœtament, kjer je ¡eleu bit podkopan u kripti bazilike sv. Marka uBenetkah. Ven@ part parjatelju, ki naj bi imiel’ njega lieta, so bli ¡e umar-li, takuo tud’ on se je na tuo parpravju. Mai nie biu misnu, de glih on bovebran za novega pape¡a. Bluo je 28. otuberja 1958, kàr parvi@ se je used-nu na sede¡ rimskega œkofa, po smarti pape¡a Pija XII. Obedan se nie tegà@aku, on œe manj. ˘e od za@etka je imeu u pamet parpravt drug Vatikanskikoncil an glih takuo je nardiu. Drug Vatikanski koncil, ki se je odparu 11.otuberja lieta 1962, je zbrau kupe use œkofe katoliœke Cierkve an je parne-su odpartje Cierkve. Novi pape¡ na za@etku koncila je spreguoriu anpoviedu, de dosedanja katoliœka dotrina muore bit poglobljena an seodpriet donaœnjin cajtu an svietu.

Plac Sv. Petra je biu pun judi, ki so zastopil’, de tan not’ se je gajalo kjekposebnega an na glas so klical’ pape¡a. Pape¡ se je parkazu na okno, denaj bi po¡egnu viernike. Pred taki veliki publiki nie mu parmanjkat povie-dat dvie besiede, ki so ratale lepuo poznan »diskors Luni«. Pape¡ je u teliparlo¡nosti parporo@iu viernikan: »Kàr se uarneta damu, pobuo¡ta vaœe temale an poviejta jin, de tuo jin poœija pape¡. #e pa sre-cjata ¡alostnega@lovieka, potroœta ga, pape¡ bo nimar z van, posebno u te¡kih an ¡alostnihurah.« Za anj, po maœ’, ni@ nie bluo buj important ku sveti ro¡ar, zatuo jeprosu viernike za ne pozabit ga molit. Umaru je samuo tri lieta priet, kàrmunja Caterina Capitani, ki je tarpiela za gardo boliezan na ¡elodcu, ga jemolila an prosila, de naj ji pomaga ozdravit’. Bluo je 25. maja 1966, kàr usanji je videla pape¡a Janeza XXIII., ki ji je oznanu ozdravitu, pa tud’ denaj se na pozabe ankul molit ro¡ar.

Janez XXIII. je umaru 3. junija 1963. Manj ku pet liet je biu pape¡, pauseglih tu takuo malo cajta se je stuoru jubit od cielega sveta. Podkopanje biu u Vatikanskih jamah an kàr 3. œetemberja lieta 2000, pape¡ JanezPavel II. ga je razglasiu za bla¡enega, njega truplo je bluo prelo¡eno podadan utar na ti pravi roki bazilike sv. Petra. U Milane an Bergame ga @asti-jo na dan oblietnice za@etka II. Vatikanskega koncilja, 11. otuberja.

Kajœna ura boMiesac junj se odpre s spremenljivo uro, priet bo jasno, potlè temporali,

da¡ an spet jasno. Nova luna sabote 8. parnesè lè napri da¡ an temporale.Se zbuojœa samuo u sred miesca.

Temperatura se poviœe.

RadoviednostStar italijanski pregovor prave: «˘ena za volanom, je stalna nevarnost».

Zadnja statistika, ki smo jo tele dni bral’ na poznanih gjornalah, prave, de¡ene, ki uozejo auto, so zlo buj previdne, buj varne ku mo¡je. Do koncalanskega lieta, u Italij, 43,67% ¡en je imielo permeœ za uozit, pruot56,33% mo¡i. Od telih, tisti, ki so zgubil’ punte, so za 75,56% mo¡je an25,44% ¡ene. Muore œe rec, de strah zgubit permeœ za uozit, je biu odza@etka velik an za tuo, naj ¡ene ku mo¡je, so ratal’ hitro buj atent napotieh. Sentenca, ki Corte Costituzionale je dala u liete 2005, kjer prave,de punti morejo bit zbrisani, samuo @e kontrola te je ustavla u momentu,ki si nardiu »grieh«, je pa nomalo olajœala tele te¡ave posebno tin bogatin.Sentenca prave, de @e se placja 284 € plus spe¡e, se more lahko ne povie-dat, duo je uozu auto, an takuo punti ne pridejo odbiti. Tuole ka¡e, de tek’ ima sude, njema telih te¡av an tuole nie pru. Na usezadnjo, bodimo pre-vidni, ki, takuo ki prave drug pregovor, »te k’ po@aso gre, pride dele@zdrau an veseu.«

RICETA

➔ Ribe#e nas je na 4, nucamo 4 rib sgombro (skuœa), pu kila @ebul, tistih

majhanih, 1 arde@ peperon, pomidorjeva salsa, origano, oje extravergine,o¡ejd.

Parvo rie@ lepuo o@edemo ribe od zuna an od znotra. O@edemo tud@ebule, ki jih denemo kuhat u lonac na preœjon parbli¡no za 4 minute. Kàr@ebule so kuhane, jih ocedmo an denemo u padielo, kjer smo ¡e ulil’ malooja, jih potrosemo z origanan an denemo na vesok oginj za kajœan minut.O@edemo an zrie¡emo u trake peperon, uzamemo padielo, kjer se na par-taka, ulijemo malo oja an denemo tenfat zrie¡en peperon, ki ga pustmo za15 minut na nizkin ognju. Natuo dolo¡emo pomidorjevo salso an pustmona nizkin ognju parbli¡no za 1 uro. U lonac ulijemo uodo an pu taceo¡ejda, kàr urieje denemo not o@ejene ribe za 30 sekundu. Jih ote@emo,polo¡emo na tonte, osolmo, popopramo, po varh polo¡emo œe pomidorje-vo pureo an kupe s @ebulo, nesemo na mizo.

� Loretta Primosig

Page 15: Giornale Dom

15stran31. maja 2013 KAPLAN MARTIN @EDERMAC 52.risbe: MORENO TOMASETIG

besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIGLETA 1933 - »IVAN, ŒELIM SE SPOVEDAT«

RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il fascismovietò l’uso dello sloveno. In questa puntata: ancora scosso dallo spiacevole incontro con don Skubin, il cappellano Åedermac arriva a Caporetto e si avvia verso la parrocchia di don Sever. Questi, persona colta edequilibrata, lo accoglie molto calorosamente. Dopo i primi convenevoli Åedermac propone a Sever di andare in chiesa e di confessarsi da lui.

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji poprepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæa-vat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabi-nierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudiposluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vier-niku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je kaplan Skubin. Tudi v njega fari je biu æpijon: nieki Klinjon, ki je snubu kaplanovo sestro Katino. Po smarti matere je kaplanhuduo zboleu. Ozdravu je poåaso … En dan je v Lipah sreåu zdravnika, ki mu se je parporoåiu, de naj ahta, kier hudobneœi mu åejo slavo. In ries! Nieko nuoå ga je zbudu vasnjan Birtiå in ga prosu,naj uteåe, kier je vidu, de so paræli puonj. Nie bluo druge izbiere ku uteå. Drug dan zjutra je biu œe v Vidnu pred ækofijo in prosu, de ga nadækof sprejme. Nadækof je Åedermacu poviedu, de prepuove-di slovenskega jezika in preganjanju duhovniku ne on ne papeœ se niesta mogla uprieti. Åedermac pa je izrazu prepriåanje, de nadækof nie nardiu vsega, de bi ustavu prepoved. Kàr je paræu v Vrsnikga je åakala skupina moœ. Od njih je zviedu, kuo so æle stvari, kàr so faæisti paræli puonj in on je uteku. Doma ga je parjela velika œalost in skarb; æu je v cierku molit. V tistih dneh je biu Åedermac œalo-stan in potart. Nameravu je iti obiskat parjatelja Severja. Le njemu bi lahko odparu svoje sarce. Kàr je biu œe na pot, je sreåu kaplana Skubina, s katerim je imeu zazburjen pogovor.

dom

52 - GRE NAPREJ

AVTOBUS JE NAGLO VOZU SKUOZE DOLINO, MIMO SO LETIELE JESENSKEFARBE BREGUOVU. ÅEDERMAC JIH JE LOVIU Z OÅMI. POGOVOR

S KAPLANAM SKUBINAM GA JE POMRAÅIU.

ÆELE KÀR IZTOPU Z AVTOBUSA, JE ÅÙ, DE JE TUO DELEÅ ZA NJIM, VARNILA SE MU JE VEDRUOST. DOKAPLANA SEVERJA JE BLUO ÆE DOST DELEÅ IN SE JE KAR POBRAU PARNOGAH PO SAMOTNI CIESTI. NEBUO

SE JE BLUO ZJASNILO. LE KAJÆAN OBLAK JE KOT SAMOTAN OTROÅIÅ OSTÙ V SONÅNEM LUFTU

FARUŒ GOSPUODA SEVERJA JE STAU BLIZU CIERKVE SRED VASI. PRIEDNJA STIENA JE BLADO VARHA POKRITA Z DUJO VINJIKO, KI JE BLA ÅUDOVITO POFARBANA. ÅEDERMAC JE

POZVONIU, Z DUORA SE JE OGLASILO PASJE LAJANJE IN DROBNE STOPINJE

SKUOZE ÆPRANJO VRAT JE POGLEDALAŒIVAHNA ÅEÅICA

FAMOÆTAR SEVER JE HODU OB ZIDU ÅÈ IN SAM IN BRAU BREVIER. KÀR JEZAGLEDU ÅEDERMACA, MU JE Z VESELIM OBRAZAM IN Z ODPARTIMI

ROKMI ÆU NAPRUOT. PARJETELJA STA SE OBJELA

SEVER JE ÆU PO KLJUÅ, STOPILA STA NA VAS IN V CIERKU

AL’ JE GOSPUODDOMA? JA PREÅASTITI.

NAJ VSTOPIJO

PREÅASTITI GOSPUODSEVER, KAKUO

SE IMATE?

KAJ VIDIM! ZAKÌMI NIESI

SPOROÅIU,DE PRIDEÆ?

KAJ BI! VGLAVO MI

SKOÅNE, PAPRIDEM. AL’ JEKAJ NAROBE?

NIÅ, NIÅ. PRÙNASPRUOTNO!

SA’ SAM TE ÅAKU

ZAKÌ NIESI PARÆU KMENE? TAKUO HUDIPA NIESMO. LJUDI

ÆE NE ŒREMO

MALO MANJ, MALOMANJ! SA’ BI BIU

JEST PARÆU K TEBE, ASAM SE BAU

ÅEDERMACA JE GANU PARSARÅNI SPARJEM. ÅEPA GOSPUOD MORANDINI JE MISLU KU ON,

SEVER JE TUD ÅÙ KU ON. BIU JE MODAR IN JEIMEU DAR GLEDAT V ÅLOVIEÆKO DUÆO

ZAKÌ SMA TE NA NOGAH? GREMA V IZBO.AL’ SI ŒEJAN?

IVAN, ŒELIMSE SPOVEDAT

AL’ SE TAKUOMUDI?

POÅAKI, PUJMA V CIERKU.NIEKE BI RAD GOVORIU S

TABO … ÅISTO NA SAMEMPA TAKUONAJ BO.GREMA

JA, HITRO BI RADOPRAVU

MARÆ, KASTOR! ZAKÌ TAKUO LAJAÆ?

HAU HAU HAU!HOU HOU HOU!

Page 16: Giornale Dom

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00,13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.

Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskegatiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.

Oddaje za vidensko provinco.Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »»TTaa rroozzaajjaannsskkii ggllaass««.Vsako saboto ob 14.10 NNeeddiiœœkkii zzvvoonn iz ¡ivljenja Beneœkih judi.Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »»TTaamm,,kkjjeerr ttee@@ee bbiissttrraa BBeellaa««.

16 stran 31. maja 2013ZADNJA STRAN

KAJ KJE KAM KADÀ KUO DDOOMMAA##AA MMOODDRRUUOOSSTT

TTiissttii,, kkii ggrree ss ppaammeettjjoo ppoo ssvviieettuu,,ddeellee@@ pprriiddee NEDIÆKE

DOLINE•• AA˘LLAA-- uu nneeddiieejjoo 22.. jjuunnjjaa9. MEMORIAL VLADY. Garo se runana dva (al pa na adan): 9 km parnogah, okuole 15 km z bi@ikletomtb (moreta imet kasko s sabo).Gara se za@ne ob 10.30 iz kraja,kjer je pasnjak u Klenju, an sekon@a u A¡li. Za se upisat se pla@a10 euro (paœta, pija@a an pomuo@ zazdravje); oglasita se na BarRinascita u A¡li, od 8. do 10. urena dan gare. Organiza œportnodruœtvo Gs Azzida. Info:3334002636 - 3397799442

••PPLLAANNIINNSSKKAA DDRRUU¡¡IINNAA BBEENNEE@@IIJJEE vabe:-- uu nneeddiieejjoo 99.. jjuunnjjaana izlet u ˘elezno kaplo/BadEisenkappel, na Koroœko, kjer bo42. sre@anje slovensih obmejnihplaninskih druœtvu. Se gre s korieroob 6.10 iz Œpietra, s placa predsriednjo œuolo, ob 10. uri za@nejopohodi z guido, ob 11.30 bo kosilo,popudan pa kulturni program anveselica. Ob osmih zvi@er se uarne-te u Œpietar. Za informacije an zase upisat pokli@ita Joœka na cell.3284713118. Za tel izlet @laniPlaninske pla@ajo 18 euro, tisti, kinieso @lani 20, otroci, ki imajomanj ku 14 liet, pa pla@ajo 12 euro

••PPLLAANNIINNSSKKOO DDRRUUŒŒTTVVOO CCAAII vabe:-- uu ssaabboottoo 1155.. jjuunnjjaana pohod, kupe s @edajskin Cai, nagoro Krn, u Julijske Alpe

••PPRROO LLOOCCOO NNEEDDIIŒŒKKEE DDOOLLIINNEE organiza-- uu nneeddiieejjoo 99.. jjuunnjjaapohod (dug 13 km) Camminata tragli invisibili, ki ga bo vodila espertau zgodovini Tiziana Perini.Program: ob 9. uri se gre izOœnijega, gledat banko u GorenjiMiersi, votiuno cierku u Kravar,kon@alo se bo z vi@erjo u Oœnijem ugostilni “Da Na.Ti”. Upisnina pride25 euro. Upisovanje do 8. junja,cell. 3493241168

•• ŒŒPPIIEETTAARR-- uu ppeettaakk 3311.. mmaajjaa,, oobb 1188..0000u slovienskin kulturnin centru bovi@er, na kerem se bojo puomnili, de35 liet od tega je uidanska provinca

organizala konferenco od etni@nojezikounih skupin, ki ¡ivjo u de¡eli.Na Œpietarskem vi@eru bojo guoril’neki protagonisti tiste konference, kiso iz naœega obmejnega prestora:Aldo Clodig, Luigi Paletti, GiorgioBanchig, Viljem #erno, Elio Berra anGiuseppe Chiabudini. Vi@er bopovezovala Iole Namor.

•• ŒŒPPIIEETTAARR

Na placu par baru da Giuly bojoaperitivi z muziko: -- uu ssaabboottoo 11..jjuunnjjaa,, oobb 1199.. uurrii bo na ramonikogodu Manuel Œavron; -- uu ssaabboottoo 1155..jjuunnjjaa oobb 1199.. uurrii bo godla skupina ApgroupTuole organizata œpietarska glasbenamatica an Slovenski kulturni center;

-- nnaa oogglleedd ddoo 3300.. jjuunnjjaau slovienskin kulturnin centruskupinska razstava »Sten«.Razstavjena so diela, ki so jihnapravle Elena Guglielmotti, SanjaMikac, Tadeja Druœkovi@ an NikolKerpan. Odparta od pandiejka dopetka, 9 - 17

•• ŒŒPPIIEETTAARR-- uu ppaannddiieejjaakk 33.. jjuunnjjaa,, oobb 1188..uurrii aann uussrriieeddoo 55.. jjuunnjjaa,, oobb 1199.. uurrii u slovienskin kulturnin centru bojozakju@ni koncerti œuolarju, ki seu@ijo igrat na inœtrumente naœpietarski glasbeni œuoli “Glasbenamatica”

•• LLIIEEŒŒKKAA FFAARRAA organiza:-- uu nneeddiieejjoo 99.. jjuunnjjaasveto maœo na Sv. Martine na danOpasila. Ob 12.00 bo pieta sveta maœaan precesija okuole cierkve, komitatkuatarinca bo kuhu paœto za use anpotlé bo veselica. #e bo slava ura,maœa bo u cierkvi na Liesah ob 11.30an veselica u palestri;

-- uu nneeddiieejjoo 2233.. jjuunnjjaa Obljubo, votiuno ruomanje viernikuLieœke fare na Staro goro. Program:ob 11. uri se uœafate na velikemplacu na Stari gori, ob 11.10 boprecesija do svetiœ@a, ob 11.30 pietasveta maœa, ob 13. uri paœta za usepar Sv. Sinklau¡u

•• SSRRIIEEDDNNJJEE-- uu @@eettaarrttaakk 2200.. jjuunnjjaa,, oobb 2200.. uurrii»Vi@erja na travniku«. V programumuzika s skupino Etnopol@, okusnejedì, kme@ki pardielki, ki vam jihbojo ponudli kumeti s teritorija.Vi@erjo moreta rezervirati, pokli@itakme@ko zvezo u #edadu, na tel.0432703119 ([email protected])

TERSKEDOLINE•• 1199.. MMEEDDNNAARROODDNNII PPOOHHOODD

PPAARRJJAATTEELLJJSSTTVVAA ##AANNIIEEBBOOLLAA--RROOBBIIDDIIŒŒ@@EE--PPOODDBBEELLAA // 66.. MMEEMMOORRIIAALL AADDOO CCOONNTT

-- uu nneeddiieejjoo 1166.. jjuunnjjaaProgram: ob 9.30 uri se bojo usiudele¡anci zbral’ na placu v #anieboli, ob8. uri v Podbeli-Robidiœ@u-Kamp Nadi¡a;ob 10. uri za@etak pohoda #aniebola-Podbela (14 km) an Robidiœ@e-Podbela(7 km), ob 11-12 prihod v Podbelo(Kamp Nadi¡a), kjer bo paœta za useudele¡ance pohoda; ob 13.30 bopremiacjon, bogat kulturni program an

ples. Za se vpisat je cajt do 9. junja.Upisnina pride 8 euro

REZIJA•• SSOOLLBBIICCAA-- uu ssaabboottoo 11.. jjuunnjjaa,, oobb 1166.. uurriiu muzeju bruœa@u na Solbici bojopredstavil’ bukva «Biside ta natraku za otroke-Parole su nastro perbambini». Guoril’ bojo: GiovanniNegro, president komitata brusarju,Luigia Negro predsednica Muzejarozajanskih ljudì, Matej Œekli profe-sor slavistike u Ljubljani an RobertoDapit profesor na Uidanski univerzi

POSOÅJE•• RROOBBIIDDIIŒŒ##EE-- uu ssaabboottoo 11.. jjuunnjjaa,, oobb 1199.. uurrii

v prestorih Turisti@ne kmetije bojopredstavil’ »Duœa slovenska«, ki jo jeurediu Anej Sam. Godla bo na violinan piela Katarina Œetinc

UU PPRRIIHHOODDNNJJII ŒŒTTEEVVIILLKKII BBOOMMOO OOBBJJAAVVIILL’’ PPRRIIRREE--DDIITTVVEE DDOO KKOONNCCAA JJUUNNJJAA.. PPOOŒŒJJAAJJTTEE OOBBVVEESSTTIILLAA

DDOO 1100.. JJUUNNJJAA NNAA NNAASSLLOOVV [email protected] 00443322 770011445555SSUULL PPRROOSSSSIIMMOO NNUUMMEERROO PPUUBBBBLLIICCHHEERREEMMOO GGLLII

AAPPPPUUNNTTAAMMEENNTTII FFIINNOO AA FFIINNEE GGIIUUGGNNOO..IINNVVIIAATTEELLII EENNTTRROO IILL 1100 GGIIUUGGNNOO AA

[email protected] TTEELL..--FFAAXX 00443322 770011445555

domKULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIKPERIODICO QUINDICINALE

ODGOVORNI UREDNIK

DIRETTORE RESPONSABILE

MARINO QUALIZZA

ZALO¡BA - EDITRICE

MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L.

UREDNIŒTVO - REDAZIONE

UPRAVA - AMMINISTRAZIONE

33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULIBORGO SAN DOMENICO, 78

TEL. - FAX 0432 701455e mail: [email protected]

www.dom.itIscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001

STAMPA: CENTRO STAMPADELLE VENEZIE SOC. COOP.

VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA

REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINEN. 8 - 8. 4. 2003

VVssaakk ddaann oobb 2200..3300TTvv ddnneevvnniikk ppoo sslloovveennsskkoo

VVSSAAKKOO NNEEDDIIEEJJOO OOBB 1144..3300OOOOKKNNOOKKNNOO VVVV BB BB EENNEEEENNEE @@@@IIJJOOIIJJOO

TTUUDDII NNAA IINNTTEERRNNEETTUU:: wwwwww..rraaddiioossppaazziioo110033..iitt

Postani naœ prijateljDiventa nostro amico

dom

Naro@nineNaro@nineAbbonamentiAbbonamenti

Najbolj brano na naœi spletni straniNajbolj brano na naœi spletni straniI più letti sul nostro sito internetI più letti sul nostro sito internet

LLEETTNNAA//AANNNNUUAALLEE €€ 1166

PPOODDPPOORRNNAA//SSOOSSTTEENNIITTOORREE €€ 3300

SSLLOOVVEENNIIJJAA//SSLLOOVVEENNIIAA €€ 2200

EEVVRROOPPAA//EEUURROOPPAA €€ 2255

SSVVEETT//EEXXTTRRAA EEUURROOPPAA €€ 3355

PPooœœttnnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreenntteeppoossttaallee nn.. 1122116699333300 iinntteessttaattoo aa MMoosstt ssccaarrll,, bboorrggoo SSaann DDoommeenniiccoo 7788,, 3333004433 CCiivviiddaallee ddeell FFrriiuullii//##eeddaaddBBaann@@nnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee bbaannccaarriioo IIbbaann:: IITT8855 PP008866 33116633 7744000000001100 00881155 009955 BBIICC//SSWWIIFFTT:: RRUUAAMMIITT2211CCIIVV

NNaa sspplleettnnii ssttrraannii wwwwww..ddoomm..iitt vvssaakk ddaann nnoovviiccee iinn pprriirreeddiittvvee

UUjjeellii mmeeddvveeddaa vv TTeerrsskkiihh ddoolliinnaahhCCaattttuurraattoo ll’’oorrssoo nneellllee VVaallllii ddeell TToorrrree

VV VViiœœkkoorrœœii ttrraaddiicciioonnaallnnoo ppoolljjuubblljjaannjjee kkrrii¡¡eevvAA MMoonntteeaappeerrttaa iill ttrraaddiizziioonnaallee bbaacciioo ddeellllee ccrrooccii

TTeekk pprriijjaatteelljjssttvvaa SSuu¡¡iidd--NNookkuullaa zzaa GGaajjooCCoorrssaa ddeellll’’aammiicciizziiaa SSuu¡¡iidd--OOccuulliiss ppeerr GGaajjaa

OOddbboorrnniiccaa PPaannaarriittii bboo oobbiisskkaallaa ddvvoojjeezzii@@nnoo œœoollooLL’’aasssseessssoorree PPaannaarriittii vviissiitteerràà llaa ssccuuoollaa bbiilliinngguuee

DDee¡¡eellaa FFjjkk nnaa ppoottii sspprreemmeemmbbIIll pprrooggrraammmmaa ddii DDeebboorraa SSeerrrraacccchhiiaannii

1

2

3

4

5

SSVVEETTAA MMAAŒŒAA PPOO SSLLOOVVEENNSSKKOO

Usako saboto ob 19. uriu farni cierkvi u Œpietru je maœa po slovensko.

Continua ogni mercoledì alle ore 20.30 nel centro di aggregazione gio-vanile, in via Carraria 93, a Cividale del Friuli, il corso, gratuito e apertoa tutti, di «Meditazione sui cuori gemelli». «Questa disciplina – sottoli-nea la pranic healer Danila Petricig – se praticata con regolarità miglioral’equilibrio fisico, mentale, emozionale e relazionale».Sabato 15 e domenica 16 giugno, dalle ore 9 alle 18, nel centro di aggre-gazione giovanile avrà, inoltre, luogo il corso di livello base di «PranicHealing», una disciplina semplice e scientifica di trattamento del sistemaenergetico umano per il benessere fisico e psicologico. Per ulterioriinformazioni e per iscrizioni contattare Danila, cell. 339 3116666