DOM

16
di sostenere le motivazioni del gruppo. «Al gruppo, evidentemente poco ap- prezzato in patria nonostante i suoi 173 an- ni di storia gloriosa e il riconoscimento pre- sidenziale del 2007, – si legge in un comu- nicato – non resta che farsi sentire e, qualo- ra non dovesse riottenere la gestione del Centro, chiedere ospitalità in altre struttu- re, a Resia oppure nei comuni limitrofi, non ritenendo possibile e fattibile una coabita- zione di più enti nella medesima struttura. La vicenda viene seguita con attenzione dalle organizzazioni slovene in Italia e an- che dalla Repubblica di Slovenia. All’am- ministrazione comunale è stato fatto sapere che lo sfratto delle associazioni che fanno riferimento alla minoranza slovena sarebbe considerato un affronto. Con tutte le conse- guenze del caso. Matajur je velika bogatija, ki jo je trieba dobro nucati I l gruppo folkloristico «Val Resia» cac- ciato dall’amministrazione comunale dal centro culturale «Ta rozajanska kul- türska hiœa» di Prato, struttura realizzata dopo il terremoto del 1976, proprio su ri- chiesta del prestigioso sodalizio, con fondi della Repubblica di Slovenia? Con la beffa dell’affidamento della gestione dei locali all’associazione «Identità e tutela Val Re- sia», che osteggia con forza il riconosci- mento della minoranza slovena e l’applica- zione delle relative leggi di tutela? Pamela Pielich, presidente del gruppo folcloristico che ha portato Resia in tutto il mondo, ha lanciato l’allarme appena ap- preso che il Comune di Resia, dopo oltre 30 anni, non ha rinnovato la convenzione per la gestione del centro culturale, e ha intima- to di sospendere tutte le attività con nota PRAZNIK GORE 2. ÆETEMBERJA JE PARLOŒNOST, DE BI POMISLILI NA NJEGA TURISTIÅNI POTENCJAL V saboto 18. voœta se je vrœilo na Viœarjah veliko sre@anje, znano kot Romanje treh de¡el, ki se je za@elo lieta 1982. Pobudo je dau videnski nadœkof Alfredo Battisti. Rada sta jo sparjela ljubljanski nadœkof Alojzji Œuœtar in krœki (celovœki) œkof Egon Kapellari. Namien telih romanj je biu in ostane zelo visok in idealen, tuo je, de bi dali kristjansko pobudo za zedinjeno Evropo. Tuole je zelo vriedno: trije œkofje so ¡elieli dati Evropi tisti navdih, ki ga potrebuje, de ostane ¡iva. Tele navdih je kristjanski duh, ki postane tudi notranja duœica naœe Evrope. V tem je bila izka¡ena tudi popuna neodvisnost naœe cerkve od vsake civilne oblasti v prizadevanju za skupno in svobodno sodelovanje v prid dru¡be, ki na œteje v sebe samuo kristjanu. Tuole se je vrœilo pametno in lepuo trideset liet. Vsako lieto se je romanje izpeljalo v adni ali drugi ali tretji de¡eli - Furlanija, Slovenija, Koroœka. Ten@as so ustanovitelji romanja dan za drugim, zmanjkali. Dva - Battisti in Œuœtar sta umarla; Kapellari je biu premeœ@en v Gradec takuo, de je dejansko zmanjkala duœa in gore@nost do telega romanja. In prù 18. voœta smo sliœali iz ust videnskega nadœkofa, de je romanje odlo¡eno za vsake tri leta in bo samuo na Viœarjah. Veseli smo, de ostane, kjer se je rodilo in de ga na podkopajo tam gor. Nismo pa zadovoljni za spremembo, zaki tuole pomeni, de plamen niema vi@ darvi, da bi mu pomagale gorieti œe naprej. Romanje ne samuo treh de¡el, ampak v treh de¡elah, ima velik pomien in gleda ustanoviti medsebojno spoznanje in spostovanje med ljudmi, ki so se ankrat gledali navzkri¡, posebno zaki se nieso lepuo poznali. Imam œele pred o@mi in v useœih za@udenost furlanskih romariu, kadar so parvikrat obiskali svetiœ@e na Brezjah in potlè œe Ljubljano. Niso mogli viervati, de so tudi v Sloveniji parjudni ljudje in ne duja@i. In tuole jih je razveselilo. Mislim, de imamo œe potriebo dati dobro hrano naœim ljudem. Sre@anje in medsebojno spoznanje, ki ga lepuo spremlja moliteu, je, kar si ¡elimo œe za naprej. Upamo, de na bomo ¡ivieli samuo s spomini. Marino Qualizza Ancora politiche antislovene in Val Resia IL COMUNE VUOL SFRATTARE le associazioni che fanno riferimento alla minoranza Romanje treh de¡el je œe kakuo potriebno V TELI ÆTEVILKI PLAZ Prosnid odrezan od Tipane in Breginjskega kota • stran 5 NEDIÆKE DOLINE Naraæåa ætevilo vpisov v obvezne æole • stran 7 KANALSKA DOLINA V Ukvah ob »œegnu« fantje in dekleta opravljajo »konto« • stran 9 ÆPORT Prireditve v pripravo »Vallimpiadi 2013« • stran 13 Redakcijo smo zakljuåili 29. avgusta ob 14. uri POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALLUFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY Quindicinale - anno XLVII n. 15 31. avgusta 2012 - Euro 1,00 K U L T U R N O V E R S K I L I S T dom sindacale, parzialmente rettificata verbal- mente in occasione di un incontro interlo- cutorio in municipio. Pielich si dice a amareggiata per quanto sta accadendo e ha annunciato possibili azioni dimostrative, anche eclatanti, al fine Gora, s katere se u¡iva najlepœi razgled, ki nam ga ponuja velika videnska provinca – tako je pisu msgr. Ivan Trinko, – je simbol Bene@ije in parkli@e veliko œtevilo obiskovalcu takuo z italijanske kakor s slovenske strani. S projekti, ki bi znali spoœtovati in valorizirati nje posebnosti, bi lahko postala stabar turizma v Nediœkih dolinah UVODNIK beri na 5. strani

description

Edizione del 31 agosto 2012

Transcript of DOM

Page 1: DOM

di sostenere le motivazioni del gruppo.«Al gruppo, evidentemente poco ap-

prezzato in patria nonostante i suoi 173 an-ni di storia gloriosa e il riconoscimento pre-sidenziale del 2007, – si legge in un comu-nicato – non resta che farsi sentire e, qualo-ra non dovesse riottenere la gestione delCentro, chiedere ospitalità in altre struttu-re, a Resia oppure nei comuni limitrofi, nonritenendo possibile e fattibile una coabita-zione di più enti nella medesima struttura.

La vicenda viene seguita con attenzionedalle organizzazioni slovene in Italia e an-che dalla Repubblica di Slovenia. All’am-ministrazione comunale è stato fatto sapereche lo sfratto delle associazioni che fannoriferimento alla minoranza slovena sarebbeconsiderato un affronto. Con tutte le conse-guenze del caso.

Matajur je velika bogatija,ki jo je trieba dobro nucati

Il gruppo folkloristico «Val Resia» cac-ciato dall’amministrazione comunaledal centro culturale «Ta rozajanska kul-

türska hiœa» di Prato, struttura realizzatadopo il terremoto del 1976, proprio su ri-chiesta del prestigioso sodalizio, con fondidella Repubblica di Slovenia? Con la beffadell’affidamento della gestione dei localiall’associazione «Identità e tutela Val Re-sia», che osteggia con forza il riconosci-mento della minoranza slovena e l’applica-zione delle relative leggi di tutela?

Pamela Pielich, presidente del gruppofolcloristico che ha portato Resia in tutto ilmondo, ha lanciato l’allarme appena ap-preso che il Comune di Resia, dopo oltre 30anni, non ha rinnovato la convenzione perla gestione del centro culturale, e ha intima-to di sospendere tutte le attività con nota

PRAZNIK GORE 2. ÆETEMBERJA JE PARLOŒNOST, DE BI POMISLILI NA NJEGA TURISTIÅNI POTENCJAL

Vsaboto 18. voœta se je vrœilona Viœarjah veliko sre@anje,znano kot Romanje trehde¡el, ki se je za@elo lieta

1982. Pobudo je dau videnskinadœkof Alfredo Battisti. Rada sta josparjela ljubljanski nadœkof AlojzjiŒuœtar in krœki (celovœki) œkof EgonKapellari. Namien telih romanj jebiu in ostane zelo visok in idealen,tuo je, de bi dali kristjansko pobudoza zedinjeno Evropo.

Tuole je zelo vriedno: trije œkofjeso ¡elieli dati Evropi tisti navdih, kiga potrebuje, de ostane ¡iva. Telenavdih je kristjanski duh, ki postanetudi notranja duœica naœe Evrope. Vtem je bila izka¡ena tudi popunaneodvisnost naœe cerkve od vsakecivilne oblasti v prizadevanju zaskupno in svobodno sodelovanje vprid dru¡be, ki na œteje v sebe samuokristjanu.

Tuole se je vrœilo pametno in lepuotrideset liet. Vsako lieto se jeromanje izpeljalo v adni ali drugi alitretji de¡eli - Furlanija, Slovenija,Koroœka. Ten@as so ustanoviteljiromanja dan za drugim, zmanjkali.Dva - Battisti in Œuœtar sta umarla;Kapellari je biu premeœ@en v Gradectakuo, de je dejansko zmanjkala duœain gore@nost do telega romanja. Inprù 18. voœta smo sliœali iz ustvidenskega nadœkofa, de je romanjeodlo¡eno za vsake tri leta in bosamuo na Viœarjah.

Veseli smo, de ostane, kjer se jerodilo in de ga na podkopajo tam gor.Nismo pa zadovoljni za spremembo,zaki tuole pomeni, de plamen niemavi@ darvi, da bi mu pomagale gorietiœe naprej.

Romanje ne samuo treh de¡el,ampak v treh de¡elah, ima velikpomien in gleda us tanovi t imedsebojno spoznanje inspostovanje med ljudmi, ki so seankrat gledali navzkri¡, posebnozaki se nieso lepuo poznali.

Imam œele pred o@mi in v useœihza@udenost furlanskih romariu,kadar so parvikrat obiskali svetiœ@ena Brezjah in potlè œe Ljubljano.Niso mogli viervati, de so tudi vSloveniji parjudni ljudje in ne [email protected] tuole jih je razveselilo.

Mislim, de imamo œe potriebo datidobro hrano naœim ljudem. Sre@anjein medsebojno spoznanje, ki galepuo spremlja moliteu, je, kar si¡elimo œe za naprej. Upamo, de nabomo ¡ivieli samuo s spomini.

� Marino Qualizza

Ancora politiche antislovene in Val ResiaIL COMUNE VUOL SFRATTARE le associazioni che fanno riferimento alla minoranza

Romanje treh de¡el je œe

kakuo potriebno

V TELI ÆTEVILKI

PLAZProsnid odrezan od Tipanein Breginjskega kota• stran 5

NEDIÆKE DOLINENaraæåa ætevilo vpisovv obvezne æole• stran 7

KANALSKA DOLINAV Ukvah ob »œegnu« fantje indekleta opravljajo »konto«• stran 9

ÆPORTPrireditve v pripravo »Vallimpiadi 2013«• stran 13

Redakcijo smo zakljuåili 29.avgusta ob 14. uri

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

Quindicinale - anno XLVII n. 15 31. avgusta 2012 - Euro 1,00K U L T U R N O V E R S K I L I S T

dom

sindacale, parzialmente rettificata verbal-mente in occasione di un incontro interlo-cutorio in municipio.

Pielich si dice a amareggiata per quantosta accadendo e ha annunciato possibiliazioni dimostrative, anche eclatanti, al fine

� Gora, s katere se u¡ivanajlepœi razgled,ki nam ga ponujavelika videnskaprovinca – tako je pisumsgr. Ivan Trinko, –je simbol Bene@ijein parkli@e veliko œteviloobiskovalcu takuoz italijanske kakor s slovenske strani.S projekti, ki bi znalispoœtovatiin valoriziratinje posebnosti, bi lahkopostala stabar turizmav Nediœkih dolinah

UVODNIK

� beri na 5. strani

Page 2: DOM

zadost se zmenit za skupni denar, al’za skupne organizacijske strukture, debi parœli do globokega sporazumamed narodi z druga@nimi kulturnimitradicijami. Ljudstva se @ujejozdru¡ena, @e imajo skupno duœo,@eglih imajo razli@ne kulturne tradici-je.«

Na koncu pridge je mons.Mazzocato glede ruomanja treh de¡eloznanu veliko novuost: »Ruomanjebo od sada naprej vsake tri lieta intuo, de bi postalo œe buj vidno in bibluo lievœ parpravljeno. Sre@evali sebomo zmieram na Svetih Viœarjah, kiso zauoj geografkega polo¡aja indolge tradicije pravi simbol parjatel-jstva treh narodu. Povabili bomolahko tudi druge œkofije, ki imajoskupne korenine v oglejski materniCierkvi«.

Predlog videnskega nadœkofa jenaleteu na odobravanje pa tudi na kri-tike, @eœ de takih sre@anj bi bluo œebuj potriebno v cajtu, ko postaja potdo popolne zdru¡itve Evrope zmie-ram buj te¡avna, prù zatuo ki se jeEvropa ja dala skupni denar in skup-

ne institucije, nie œe pa odkrila inovrednotila tisto skupno kristjanskoduœo, ki muore postat fonda evropskehiœe. Naspruotno bojo zmagali nacio-nalni interesi, ki bojo v kratkem cajtuzaduœili ideale, v katere so viervaliveliki evropsli o@etje.

Na konce svete maœe sta pozdravilatudi celovœki œkof Alois Schwarz inljubljanski metropolit Anton Stres, kije jau: »Lepuo vas pozdravljam natelem milostnem kraju, kjer sesre@ujemo vierniki vsieh treh sosied-njih narodu ¡e dolga lieta. #asi sespreminjajo, naœa viera, naœe upanjein naœa ljubezan do Boga in bli¡njegapa ostajajo in muorajo ostati isti.˘ivimo v te¡kih cajtih, zatuo œe bujpotrebujemo Bo¡jo pomuo@ in zve-stobo in priproœnjo Matere Bo¡je zViœarij. Bo¡ji ¡egan naj nas varje inspremlja vse dni naœega ¡ivljenja«.

Somaœevala sta tudi œkofa JurijBizjak iz Kopra, Stanislav Lipovœekiz Celja in @astni videnski nadœkofPietro Brollo ter kakih petdesetduhovniku. Ruomanja se je udele¡ilo@ez 2500 vierniku iz treh de¡el.

Don Maurizio Zenarola del cleroudinese è il nuovo rettore del

seminario interdiocesano di Udine,Gorizia e Trieste che ha sede aCastellerio di Pagnacco. Lo hacomunicato l’arcivescovo di Udine,mons. Andrea Bruno Mazzocato,anche a nome dell’arcivescovo diGorizia mons. Dino De’Antoni e delvescovo di Trieste mons. GiampaoloCrepaldi. Don Maurizio, oblato dio-cesano, 65 anni, di Rizzolo, attual-mente parroco di Basiliano,Basagliapenta, Blessano, Orgnano,Variano, Villaorba e Vissandone evicario foraneo della Forania diVariano succede a don Dino Bressanche conclude il suo servizio di retto-re iniziato nel 2004 e prenderà servi-zio nelle parrocchie finora curate dadon Zenarolla.

Ruomanje videnske nadœkofije naStaro Goro, ki bo 8. œetemberja,

bo parvi@ brez @astnega videnskeganadœkofa mons. Alfreda Battistija, kije zapustu tele sviet v za@etku telegalieta. Iniciativo je dau prù on miescaœetemberja 1976, potlè ki je 6. majastraœan potres tierju skor tav¡int mar-tvih, neœtieto œtevilo ranjenih inpodaru hiœe, cierkve in fabrike.

Tiedan dni po tistem parvem ruo-manju je drug potres doluo¡u martvek martvim in œkode k œkodi. Nie papodvargu tadno voljo Furlanu inSlovencu se zadriet iz ruœevin inznuova zazidat, kar je potres podaru,in zacelit globoke rane. Z vsakoliet-nim ruomanjam na Staro Goro jemons. Battisti ¡eleu dopoviedat, denie zadost zidat al’ strojit hiœe, je papotriebno odkrit in ohranit duœo fur-lanskega in slovenskega ljudstva, seprave vierske in kulturne vrednote.

V pismu, s katerim vabe viernikena ruomanje, mons. Andrea BrunoMazzocato piœe, de bojo MateriBo¡ji na Stari Gori izro@ili novopastorano lieto in jo prosili, de bolieto viere, ki bo za@elo misca otu-berja, parnesluo obilno duhovnihsadou.

Program ruomanja je naslednji: ob14.30 zbieraliœ@e v #arariji, ob 15.za@etak hoje do Stare Gore, ob 17.sveta maœa; sledilo bo pietjeMagnificat v svetiœ@u.

»Pred tridesetimi lieti jeEvropa tarpiela bole@ih inmo@nih socialnih in poli-

ti@nih razpartij. Adan od narbuj ostrihkonfinu ter razpartij je teku pru mimotelega svetiœ@a, ki nas donas sparje-ma. Kàr so œkofije iz Vidna,Ljubljane, in Celovca ponudili ruo-manje treh ljudstev, so se @uli poœja-ne, de sodelujejo par zbrisanju tisteganenaravnega konfina, ki so ga posta-vle naumne ideologije, in de postavi-jo nov dialog, ki se je za@eu v molitviin izro@itvi Bo¡ji in naœi Materi.«

S telimi besiedami se je videnskinadœkof Andrea Bruno Mazzocatospuomnu preroœke intuicije svojegapredhodnika mons. Alfreda Battistija,ki je pred tridesetimi lieti dau inicia-tivo, ki sta jo ljubljanski metropolitAlojzij Œuœtar in celovœki œkof EgonKapellari prisar@no sparjela in pod-

parla s tem, de sta organizala vsak vsvoji œkofiji sre@anja treh de¡el.

#e pomislimo, de lieta 1982 se nieœe sanjalo in mislilo o zdru¡eniEvropi, œe manj pa o zbrisanju konfi-na s Slovenijo, ki smo ga bli pri@alieta 2007, je bla iniciativa treh œkofuzaries preroœka, kier je ponujala novovizijo Evrope in predstavljaladruga@no mo¡nost sodelovanja medljudstvi ne le na telem kraju staregakontinenta, kjer se sre@ujejo tri velikeevropske kulture – slovanska, latin-ska in germanska.

Mons. Mazzocato je priznù, de kopo 30 lietih gledamo nazaj, vidimo,de se je dost spremenilo, kar se jetekrat zdielo nemogo@e. Konfini, kiso se zdieli tardni in ven@ni so sezdrobili in je za@ela pot, polna upan-ja, do zdru¡ene Evrope. Telo upanjepa se donas sre@uje z velikimite¡avami. »Zaviedamo se — je pou-daru videnski nadœkof, – de nie

2 stran 31. avgusta 2012VERSKO ¡IVLJENJE

È stato un Ferragosto di preghiera e,insieme, di festa, quello trascorso

da oltre 300 persone a Porzûs, sopraAttimis. Fedeli e turisti hanno raggiun-to la Cappella dell’apparizione già diprima mattina, da ogni parte del Friulie dalla vicina Slovenia. Ad animare ilborgo l’associazione «Amici diPorzûs» di che per la ricorrenzadell’Assunta ha organizzato una riccaserie di iniziative, dalla gara per lacostruzione del tradizionale covone difieno, la «meda», alla degustazione deimieli di montagna, fino al concorsofotografico dedicato alla bellezza dellanatura. Cuore della giornata la messaofficiata da padre Antonello Scano,sacerdote missionario della ComunitàServi di Maria del Cuore di Gesù. Lachiesa non è riuscita a contenere tutti ifedeli che hanno partecipato alla cele-brazione dal prato che si staglia innan-zi il luogo sacro.«Non sempre ci soffermiamo sul signi-ficato delle parole delle nostre preghie-re – ha detto padre Scano nell’omelia–. Sono fonte di grande ispirazione eserenità: facendo attenzione alle pre-ghiere che rivolgiamo alla Madonna,ad esempio, comprendiamo come siastata assunta alla gloria del Cielo edivenuta primizia e immagine dellaChiesa, perché nata senza peccato ori-

ginale e madre del Salvatore. La suanon è stata una ‘morte’ ma un’assun-zione, per volere di Dio. Per Gesù,invece, è stata un’ascensione al Cielo.E ogni volta che, nella messa o nellepreghiere, lo ricordiamo, Gesù cicomunica come il suo non sia stato unsacrificio solo di 2000 anni fa. Eglirisorge per noi ogni giorno, per raffor-zare la nostra fede. Tanti cercano i‘segni’ senza accorgersi che si trovanonella quotidianità, nei gesti di tutti igiorni, nel Rosario, nell’aiuto al prossi-mo». Il programma settembrino del santua-rio mariano di Porzûs prevede perdomenica 2 settembre la chiusura deipellegrinaggi estivi 2012 con partenzaalle 9, a piedi, dal bivio di Forame; alle11.15 messa solenne innanzi la

Cappella, rito presieduto dall’arcive-scovo emerito di Udine, monsignorPietro Brollo. Alle 14.30 piccolo con-certo del «Midwaj Chorus» e, alle15.30, processione con la sacra imma-gine della «Madone de sesule».

V SABOTO 8. æetemberja

Ækofijskoruomanje na Staro Goro

NA VIÆARJAH 30. JUBILEJNO SREÅANJE TREH DEŒEL v spominu njega ustanoviteljam, ki so bli mons. Battisti, mons. Æuætar in mons. Kapellari

Preroæka iniciativa ponuja novo vizijoEvrope in sodelovanja med ljudstvi � Nadœkof Mazzocato: »Ljudstva,

@eprù parhajajo iz razli@nih kulturin tradicij, se @ujejo zdru¡ena, @eimajo skupno duœo«. Ruomanje bo vsake tri lieta na Viœarjah

Svete Viæarje so sparjele ækofe, duhovnike in viernike treh deœel

dom

� Evangelij po Marku

Tisti cajt so se okuole Jezusa zbrali fari-zeji in nekateri pismouki, ki so parœli izJeruzalema, in videli so, de nekaterinjega u@enci jedo z ne@istimi, tuo jeneumitimi rokmi. Farizeji in vsi Judjese namre@ dar¡ijo izro@ila stareœin in nejedo, @e si priet skarbno ne umijejo rok.In kàr se s targa varnejo, ne jedo, @e sepriet ne umijejo. In œe veliko drugega sedar¡ijo po izro@ilu: umivajo kozarce,posode in ramove lonce. Zatuo so gafarizeji in pismouki vpraœali: »Zakì setvoji u@enci ne ravnajo po izro@ilu sta-rih, ampak jedo kar z ne@istimi rokmi?«Odgovoriu jim je: »Prerok Izaija jedobro prerokovau o vas ipokritih, kakorje pisano: To ljudstvo me @asti s œoba-mi, a njih sarce je dele@ od mene. Todazastonj mi izkazujejo @ast, kier kotnauke u@ijo @lovieœke zapuovedi. Bo¡jozapuoved opuœ@ate in se dar¡ite @lovieœ-kega izro@ila.« In spet je poklicu h sebeljudstvo in mu govoriu: »Posluœajte mevsi in lepuo zastopite! Ni@ nie zuna@lovieka, kar bi ga mogluoomade¡evati, @e pride vanj, ampak gaomade¡uje tuo, kar pride iz @lovieka.«In œe jim je jau: »Od znotra namre@, iz@loviekovega sarca, parhajajo hudobnemisli, ne@istovanja, tatvine, umori, preœ-uœtva, pohlepi, hudobije, zvija@a, razuz-danost, nevoœ@ljivost, bogokletje,napuh, nespamet. Vse te hudobije par-hajajo od znotra in omade¡ujejo @love-ka.«

7, 1-8. 14-15. 21-23

22. NAVADNA NEDIEJAIzroåilo te starih

� R. D.

� P. T.

˘upnija sv. Janeza Krstnika in sv. Lucije v Por@inju je ob 157. obletniciMarijinih prikazni in 20-letnici romanj organizirala bogat verski program. Vsoboto 1. septembra, ob 10. uri, bo sveta maœa za slovenske vernike izBene@ije, zamejstva in Slovenije. Daroval jo bo predstojnik Slovenskeprovince Misijonske dru¡be, p. Pavle Novak.Naslednji dan, ob 11,15, bo slovesno somaœevanje, ki ga bo vodil @astividenski nadœkof mons. Pietro Brollo. Ob 14,30 bo koncert zbora »MidwajChorus« iz Cordenonsa; sledila bo procesija s kipom Matere Bo¡je »¡anjice«

SEMINARIO INTERDIOCESANO

Don Maurizio Zenarollaè il nuovo rettoreA Porzûs Ferragosto di pregiera e di festa

DI PRIMA MATTINA OLTRE 300 FEDELI dal Friuli e dalla Slovenia hanno raggiunto il luogo delle apparizioni

Poråinj / 1. septembra romanje slovenskih vernikov

Stalni opazovalce Svetega sede¡a pri Zdru¡enih narodih msgr. Silvano Maria Toma-si je na meetingu gibanja Comunione e liberazione v Riminiju poudaril, da se tudi naZahodu stopnjuje nestrpnost do kristjanov. Po njegovih besedah gre bolj za primereomejevanja verske svobode: »Zahodna miselnost trdi, da vera omejuje posamezniko-vo svobodo. Pozabljamo pa, da tiste dr¡ave ali skupine ljudi, ki ho@ejo prepre@iti ka-krœnokoli javno vlogo verstev, s tem krœijo pravice vernikov.« Po besedah msgr. To-masija gre torej za povsem nasprotno situacijo: verske skupnosti nikomur ne omeju-jejo pravic, ampak dolo@en del javnosti ¡eli omejiti pravice vernikom. Gre za skrito, azelo u@inkovito strategijo, ki prepre@uje, da bi krœ@anske vrednote vplivale na javneodlo@itve.

Nasilje nad kristjani se stopnjuje tudi na Zahodu

Page 3: DOM

Schiavonia. Nella villa di Ramandolo so-no anime di comunione n°60 in circa; nel-la villa di Torlano n° 30 in circa, nella villadi Monte di Prato n° 46 in circa; nella villadi Chialminis n° 30 in circa; nella villa diMonteaperta n° 180 in circa; nella villa diTaypana n° 74 in circa; nella villa di Cer-gneu di mezzo n°180 in circa; nella villa diCergneu di sotto n° 69. Suma di anime dicomunione in tutte queste ville sono n°1275. Io P. Bernardino de Benedictis pie-van».

Interessanti (anche dal punto di vistadell’onomastica) risultano le relazioni fat-te dai comuni sloveni sopra Nimis al luo-gotenente Agostino Bruno il quale «per lascarsezza del tempo, e per la debolezza dicorpo» non potè visitare il paesi di monta-gna per cui convocò a Nimis i loro rappre-sentanti. Il 9 ottobre 1601, alla sera, «furo-no convocati gli uomini delle ville schia-ve sopra Nimis per dare informazioni del-lo stato spirituale e amministrativo delle

stesse – status spiritualis et amministratio-nis sacramentorum et necessitate eccle-siarum Sclavoniae subiectae PlebanatuiNimis, videlicet: Pieri Vidrì monaco [sa-crestano] della chiesa di Ramandul; Dria-no di Pasqul decano, Toni Blasut, di Mon-teaperta; Valentin Bera cameraro, ZuanPaulo Guazig homo di Comun, Colau Cosde Comun, di Taipana; Blas di Florian decomun, Blas de Matia de comun, Simonde Conza de comun, di Chialminis; Ba-stian Picogna, Gregor Vinaza del Pecol, diCergneu di mezo e Pecol; Floreanut Dean,Iacumo Bean, di Cergneu di sot, che es-sendo tutti componenti delle ville predettecome legittimi rappresentanti diedero leinfrascitte informazioni.

Ad in[terrogationem] discerunt quodpraedictae villae sono solite di ricorrere aNimis per servirsi nelli loro bisogni del-l’amministrazione di Sacramenti del suoCapellano Schiavo il quale il Comune diNimis è obbligato tener per questo effetto.

3stran31. avgusta 2012 ZGODOVINA - KULTURA

I VERBALI DELLE VISITE PASTORALI OFFRONO UNA DESCRIZIONE precisa di ogni comunità e una relazione ampia sulla situazione materiale delle chiese

Riti, usi, abusi e tradizionidegli sloveni della pieve di Nimis

Dalle relazioni del pievano di Ni-mis, pre Bernardino de Bene-dictis, e da altri documenti del-l’epoca appaiono qua e là anche

notizie interessanti circa i riti, gli usi e letradizioni degli sloveni che facevano par-te della pieve di Nimis. Singolare l’usanzanella celebrazione del matrimonio che ve-niva considerata un abuso della Schiavo-nia: «Dopo fatto il sacramento per verbade praesenti uno degli astanti discinge lanuvizza della centura che prima era cinta,et poi la cinge con una nuova…».

Ed ecco il testamento di Zuanne Debel-lis di Monteaperta, pubblicato nella chiesadi S. Mattia di Taipana. I testimoni dell’at-to testamentario, sotto giuramento si sonoimpegnati a non propagare cosa alcunascritta in detto testamento, letto in loropresenza, che sarà pubblicato dopo lamorte del testatore, sopra il suo cadavere:così disse e ordinò detto testatore. «Adì 25Aprile 1685. In villa di Teipana nella ve-neranda Chiesa di Santo Matia di Teipanahiacente il corpo del sudetto Testatore, fupubblicato e letto il presente testamento,così istando Pietro quondam [fu] Natalefratello del prefato Testatore, et il Zuannequondam Pietro Nepotte di detto Testato-re, et Domenico suo nipote figlio del su-detto Pietro…» (Comune di Taipana, fra-zione Debellis, Documenti vari, Raccoltan. 1. Anno di riferimento 1685, pp. 4-26).

I documenti parlano di «molti abusinella Schiavonia di superstizione e distringamenti nascosti in alcuni delli qualinon si vuole certificare giustamente, so-lum di queste infrascritte, le quali sono re-

pute dal populo per streghe, delle qualiAndrijna di Torlano, et Lucia moglie diAntonio Pedroso di Romandulo».

Nei documenti appare spesso il proble-ma delle contribuzioni che i paesi slovenidovevano al parroco o al vicario slovenodestinato alla loro cura. Ecco due esempi.«Nota dell’entrata del Beneficio di Nimispresentata a Sua Eccellenza Rev.ma…Gli schiavi pagan solo regalia di formag-gio e lane. In Attimis sono Anime di Co-munione 180; in Ravosa 200; in Racchiu-so 70; in forame 74; in Subit 72; in Plati-schis 68; in Prossenicco 40; in Monte-maggiore 30; in Porzus 78; Totale 632».«Il pievano di Nimis deve tenere uno cap-pellano curato per la Schiavonia, che hab-bia la lingua Sclabonica, acciò possino es-sere intesi da esso, le quali ville dellaSchiavonia non vogliono pagare il quarte-se, ma dano una certa regalia di formazo,per casa, non avendo formazo (delli qualice ne sono la la maggior parte) dano soldi2 per casa, la qual robba non è più allasumma di ducati 6; per il che esso capella-no non posso tenire, ne manco sostentar-mi me medesimo per le entrate così te-nue».

Il de Benedictis fa la «descrizione di tut-te le anime sotto la cura di Nimis sottol’anno 1601». Vengono conteggiate «leanime di Comunione», cioè le personeche avevano ricevuto la prima Comunio-ne, che allora veniva fatta normalmenteall’età di 12-14 anni.

«Nella villa di Nimis sono anime di Co-munione n.o 500 in circa. Nelle villa diSavorgnano sono anime di Comunionen.o 120 in circa, nel qual luogo tengono uncapellano pagandolo col loro. Ville della

V tem zanimivem pismu g. Anton Cuffo-lo opisuje rojstvo ”prvorojen@ka“-Trin-kovega koledarja in njegovo predstavitevmons. Ivanu Trinku 27. januarja 1953 vtar@munskem ¡upniœ@u dva dni po roj-stnem dnevu staroste beneœkih @ederma-cev. Veselega in za Bene@ijo zgodovinske-ga kulturnega dogodka se je udele¡ilo 12doma@ih bera@ev-duhovnikov (glej foto-grafijo); prisotna sta bila tudi dr. Engel-bert Besednjak in Rado Bednarik. Oba, kiju Cuffolo v pismu kli@e »glavna dva botranovorojen@ka«, sta veliko prispevala, dabi priœlo do izida prvega Trinkovega kole-darja.

Jakopija, 28. januaria 1953[…] Vi ste prvi videli elegantnega,

”prvorojen@ka“, ki, verjamem, da vam jezelo vœe@, ker je res lep. Prepri@an sem, dabo vœe@ vsem naœim emigrantom in da sebodo prav radi pogovarjali z njim. Po iz-najdbi atomske bombe je ta gotovo naj-va¡nejœi dogodek povijnih @asov. Prese-ne@enje v nebesih in na zemlji! Mati, ki jeporodila takega ”jinaka“, v takih razme-rah, bo gotovo porodila po enega na leto.Izjemoma so vam ga poslali lepo povite-ga, da ga bodo [rudarji] lahko nosili v ¡eputudi po krtinah1 brez nevarnosti, da bi sezme@kal. Ako jih rabite œe, pa prosite babi-co, da naj vam jih poœlje. Vsak pismenitamkajœnji Bera@2 bi ga moral poljubiti.

[…] Tistemu clevelandskemu Grdinisem, kot za@etek, poslal molitvenik in mubom poslal tudi novorojen@ka. Isto ne-wyorskemu Ambro¡u.3 Temu zadnjemu

sem se svoj @as zahvalil in previdno pojo-kal z naœo revœ@ino. […]

Tudi Glasilo B[eneœkih] S[lovenju vBelgiji] je za priliko zelo lepo in pametno[urejeno]. Ako vam namenjeno je slu@aj-no padlo v roke razbojnikov, pisajte invam ga bom poslal pod klju@em. Tudi pre-nosne glasove smo sliœali in so bili zelo le-pi. Vse to vsestransko bombardiranje bogotovo povzro@ilo izredno nevihto in bo-do gotovo akcionirali vse protito@ne topo-ve. Huda bo predla ubogim hudi@em be-ra@em, zlasti œe Jakobu.4 Za sre@o da imako¡o trdo, bolj kot Bezebubove podplate.Novi kurijaœki na@elnik5 v Vidnu ninapa@en @lovek, je bolj diplomati@en investen. Ne vemo pa, ali so mu in ali mu bo-do oslepili vest skuœnjavci, ki gotovo se gabodo lotili.

Shod Sv. Ivana Zlatousta6 smo nadvseslovesno obhajali v kuhinji ¡upnika terciMunskega [!].7 Doma@i ¡upnik nas je vseh12 bera@ev stla@il v kuhinjo, zato da bi sene prehladil 90letni celebrant, ker ima vsedruge zakristije nezakurjene. Bilo je kakorv begunskih vagonih, tembolj ker medtemsta priœla tudi glavna dva botra [email protected] Tudi œtedilnik je slu¡il za mizo.vse zasedeno, tudi police. Son@ni dan,prav veselo doma@e razpolo¡enje, da bo-tra ga bosta pomnila. Kosilo prve vrste in@etudi ¡lice in vilice so bile ena drugi na-poti, se ni zgodil niti eden slu@aj, da bizgreœile pot v sosedove usta. Vse beraœke¡ivila so priœle na vrsto, od amce (prœuta)do gubance, ki je bila velika kakor belgi-

janske krtine in vse je bilo lepo oblito z be-lim cividinom. Po gubanci sta botra posta-vila na mizo novorojen@ka in povzro@ilaveliko veselje in za@udenje Star@ka in be-ra@ev nad lepoto in krepkostjo novinca.Star@ek je ostal brez besede, po stari nava-di pogledal v Jakoba in: »Tist’ lumptam!«. Povrh tega, vsak bera@ je za se mi-slil, da Star@ek rad pofajfa kak ”toskan“ inza@eli so skladati na mizo pakelce ”toska-nov“. Priœlo jih je na dan 300. To je bilosmeha, ko je moral prinesti precejœnjo ple-tenico, da jih je poslal k Piernovim.9 Vsakje mislil, da jih je prinesel samo on in takose je zgodil @ude¡.

Priœla je v poœtev tudi beraœka kultura:govori, pesmi, napitnice, dovtipi, zbadan-je, smeœnice itd. Botra sta odnesla nav-duœene vtise o pravi duœi Bera@ije, ki neka¡e œe, da je potrebna svetega olja. Toli-ko Bera@ev ni œe bilo skupaj brez nobene-ga kapitalista. Star@ek se je toplo zahvalil vlepem govoru za toliko presene@enj insklenil: »Vi ste œele za@eli tam, kjer semjaz zapustil«.

Seveda, tak naval Bera@ev okoliStar@ka, ki no@e umreti, je opozoril tiste,katere je bil svoj@as ”kuœ“ butnil na gnoj,10

ki so ohajali okoli hiœe (neopa¡eno), kakorsrœeni okoli kipa Sv. Aleœa v pravljici ko-ledarski. Posebno botra sta jih zanimala,ko so se opogumili, da so jih povpraœali,ali sta Turka ali kristjana. Suhec11 bo œel nabo¡jo pot, ko bo ugodno vreme. Tudi zapopotnico so mu starœi poskrbeli. […]

Stric Jakob Beraœki

Pred koledarjem je Staråek ostal brez besede,pogledal v Jakoba in: »Tist’ lump tam!«

PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji

Ad in. discerunt: questo Prete Schiavodoveva di più venire a celebrare una mes-sa al mese in ciascuna Villa di quelle chequi sono comparse, et nelle sacre et titulidelle chiese et inoltre tutte le quattro tem-pora… Il capellano schiavone ci confes-sava, amministrava i Sacramenti et dicevaancor lui le messe… che in dette ville ec-cetto che in quella di Cergneu di mezo eRamandul sono mancati molti di questavita senza l’aiuto de’ Sacramenti… Che laChiesa di Cergneu di sotto piove da tuttele parti insieme con quella di Chialminiset Monteaperta… Ad in. discerunt cheuna volta si soleva dar al Piovano di Nimismezo formazo di quello che si faceva perfamiglia, et chi non aveva formaglio paga-va soldi 2, oltre questo si soleva dar una to-sa d’una sol pecora per famiglia. Al pre-sente li diamo un formazo intero con la su-deta tosa. Eadem die i precitati uominidelle predette ville sopra Nimis fecerounanime istanza presso il Signor Luogote-nente perché provveda alle loro necessitàdi curazione delle loro anime».

Ed ecco i nomi dei rappresentanti deipaesi sloveni sopra Attimis l’11 ottobre1601 si presentarono al luogotenente: Provilla Foran, Stefano Pascul detto Turchodegano, Valentin di Mathia cameraro di S.Antonio, Zuanne Frosso cameraro di S.Giorgio; Pro villa Subit, Giorgio Cance-liero sindico della Chiesa, Vitor Gramolardegan, Gregorio di matia cameraro. Provilla Platischis, Lenardo di Antonio,Francesco di Giovan degano, Domenicodi Cuful cameraro. Pro villa Presenico,Zuane di Presenico cameraro, MicheleMilicor degano. Pro villa Porzuso, Mari-no di Stefano, Zuanne di Marino sindico».

dom

Fotogtafija je bila posneta ob 90. rojstnem dnevu mons. IvanaTrinka, 27. januarja 1953, na Taråmunu. V 1. vrsti od leve: J.Chiacig, M. Cernet, A. Blasutto, J. Jakulin, P. Cernoia, A. Craci-na; v 2. vrsti: A. Cuffolo, P. Gujon, E. Besednjak, P. Qualizza, I.Trinko, M. Laurencig, R. Bednarik, V. Birtig, J. Cramaro

Una vecchia immagine di Forame/Malina

1. V rudnikih.2. [email protected]. Slovenski izseljenec, o katerem nismo naœliosnovnih podatkov.4. Piscu samemu.5. Po vsej verjetnosti gre za mons. Luigija Ci-cuttinija (1906-1973) iz Povoletta, ki je bil vi-denski pomo¡ni œkof od 1953. do 1956. l., ko jebil imenovan za œkofa ordinarija v Città di Ca-stello (Perugia). L. 1966 je zaradi zdravniœkihproblemov zapustil œkofijo in se vrnil v Viden.Bil je soœolec monsinjorjev Gujona, Birti@a,Cracine in Succaglie.6. Praznik Sv. Janeza Zlatousta pade 27. ja-nuarja.7. Na Tar@munu je bil ¡upnik Jo¡ef Kja@i@(1889-1966) doma iz Dolenje Mierse. V du-hovnika je bil posve@en l. 1913; kot duhovnipastir je slu¡boval v Briœ@ah, Sv. Lenartu, naTar@munu in Kosci. Bil je prijatelj msgr. Trin-

ka in je napisal zelo zanimive ¡upnijske kroni-ke. Tudi po faœistiãni prepovedi (1933) je œevedno uporabljal v cerkvi slovenœ@ino, zaradi@esar ga je faœisti@na oblast opomnila. L. 1954je organiziral slovesni pogreb msgr. Ivana Trin-ka.8. Gre za politika, @asnikarja, pravnika in publi-cista Engelberta Besednjaka (1894-1968). L.1921 je bil imenovan za @lana de¡elnega odbo-ra za Goriœko in Gradiœ@ansko; l. 1924 je bil iz-voljen za poslanca v rimskem parlamentu. Dru-gi ’boter‘ je bil @asnikar, publicist in œolnik Ra-do Bednarik (1902-1975). Zelo aktiven je bil vprosvetnih in socialnih slovenskih druœtvih. Od1954. do 1975. l. je urejeval Trinkov koledar.9. Hiœno ime Trinkove dru¡ine na [email protected]. Financarji.11. Kravarski ¡upnik Jo¡ef Jakulin, ki je name-raval se vrniti v Rim (glej v prejœnji œtevilki Do-ma).

� Tarcisio Venuti

Page 4: DOM

Letoœnje 24. sre@anje Treh Slovenijna svetih Viœarjah , ki se ga je ude-le¡ilo ve@ sto Slovencev iz Sloveni-je, zdomstva in zamejstva, je pote-

kalo s poudarkom na vzgoji, ni pa mogloniti mimo 70 – letnice od komunisti@negaumora mu@enika, duhovnika LambertaEhrlicha, rojenega pod sv. Viœarjami. Onujnosti poglobljene vzgoje za etiko v œo-lah je spregovoril dr. Jo¡e Trontelj, pred-sednik Slovenske akademije znanosti inumetnosti (SAZU), je pogledal œe @ez mejoSlovenije in se vpraœal, kam plove danaœnjisvet, ki zavra@a vrednote, na katerih je zra-sla naœa civilizacija. Upokojeni koprskiœkof Metod Pirih pa je v pridigi priporo@ilvzgojo in ¡ivljenje po Evangeliju. Obi@aj-no so bili ljudje velikih sposobnosti œele pohudem trpljenju, zaradi vojn ali bolezen-skih epidemij, naravnih katastrof. Bomotokrat modrejœi?

Tradicionalno romanje treh Slovenij statudi letos organizirali Rafaelova dru¡ba inZveza evropskih izseljenskih duhovnikov.V predavanju in kasnejœi razpravi je akade-mik Jo¡e Trontelj poudaril, da ¡ivimo v@asu velikih sprememb. Njih etni@ne vred-note ob@utijo nekateri pogosto kot nekajnujnega in dobrega, drugi kot nekaj slabe-ga, vsi pa kot negotovost. Po njegovemmnenju so negativne spremembe, ki smojim pri@a, vzrok za razo@aranje nad svetom,v katerem ¡ivimo.

»Te¡ko sprejemajo, da se je naenkrat, vmanj kot letu dni, sesula sploœna vizija nekerazmeroma varne ali vsaj napovedljive pri-hodnosti. e danes, œe bolj pa malo pozne-je, bo posebej te¡ko sprejeti dejstvo, da jecivilizacijsko krizo za@ela spremljati œe ka-taklizma, v katero drvi narava…«

#etudi se zdaj streznimo, bo poruœenoravnote¡je v naravi in tudi @loveœki naravipovzro@alo œe dolgo @asa posledice, ki bo-

NA SVETIH VIŒARJAH je v nedeljo 5. avgusta potekalo 24. sre@anje Treh Sloveniji

DAVIDE CLODIG o glasbeni skupini iz Bene@ije, ki misli na svoji tretiji CD

do krizo œe ve@ale, saj se privrela kriza œe nirazlila navzdol do vseh, lahko bi rekli vseh,ki so se pogreznili na ni¡ji nivo… in vbli¡nji prihodnosti se jih bo, saj beg od zna-nosti in razuma, prej ali slej pospremi tudibeg od vrednot in obratno. Prav to pa se do-gaja. V kolikor ¡elimo spodobno pre¡iveti,ne da bi trpeli lakoto in raznovrstnapomanjkanja, potrebujemo novo svetovnoureditev. Jo bomo sposobni ponesti po sve-tu na krilih globalizacije?

Vpraœanje je, kaj smo sposobni nareditiza to kot posamezniki: »Brez poprave ve-denja na ravni posameznika, naroda in sve-tovne skupnosti, je sedanja civilizacija ob-sojena na konec«. Priti moramo do ve@jezavesti o nujnosti eti@nega vedenja.

»SAZU ¡e dlje @asa razglablja o potrebipo nacionalnem projektu za vrnitev vzgoj-nih in eti@nih prvin v slovenske œole.«

Odlo@no je Trontelj pod@rtal, da iz se-danje krize lahko izidemo, »@e se odpove-mo pohlepu, razsipnosti in dirki za mate-rialno blaginjo, ki presega potrebe. Prvo paje neizkrivljeno razumevanje sveta, ki ga jetreba vsaditi v osebni svetovni nazor. Za topotrebujemo dobro sploœno izobrazbo - do-volj temeljito znanje, a umeœ@eno v sistemvrednot«.

»Ve@ etike med ljudmi pomeni ve@sre@e,« je predavanje sklenil Trontelj, ki vi-di za Slovenijo prihodnost »v sonaravnem,odgovornem in zadr¡nem razvoju«. Kot jedejal, ni dovolj o etiki le govoriti, ampak jetreba za@eti z vzgojo k druga@ni miselnosti

Od leta 2007 je skupina BK evolu-tion naredila veliko. Z dvemaploœ@ama, premiœljenim koncep-

tom in pomenljivimi nastopi ponaœa v sred-njeevropski prostor sve¡ glas BeneœkihSlovencev. Pianist in komponist DavideClodig nam je razkril, kako lahko povsemnaravno spajajo sodobno miselno œirino sspoœtljivim, ukoreninjenim odnosom dosvoje zemlje in ljudi.

KKaakkœœeenn jjee ppoollnn ppoommeenn iimmeennaa BBeenneeœœkkeekkoorreenniinnee EEvvoolluuttiioonn?? KKoolliikkoo iinn kkaatteerree ttrraaddii--cciijjee,, ggllaassbbeennee ddeeddiiœœ@@iinnee BBeennee@@iijjee iinn RReezziijjee,,kkoolliikkoo ppaa ssooddoobbnnoossttii,, nnaapprreeddnnoossttii,, sseeddaa--nnjjoossttii?? VVaaœœaa ffiilloozzooffiijjaa ttoorreejj......

»Naœa skupina se je rodila kot vokalnaskupina Beneœke korenine pred pribli¡no15 leti. Po desetih letih trdnega delovanja jeskupina izgubila nekaj @lanov in se preu-smerila v band z novim imenom. BK evo-lution smo izbrali iz dveh razlogov. Prvi@:nastali smo ob projektu, ki je bil namenjenkantavtorju Kekku Bernjaku, s katerim

»Bk evolution poje v nare@ju,ker je to jezik srca«

smo posneli cd KB unplugged (malo smose poigrali z za@etnicami). Drugi@: hotelismo provokativno vnesti v ime angleœkobesedo, saj, ne vemo to@no zakaj, ko delaœnekaj v slovenœ@ini, je potem vedno trebadodajati tudi italijanski prevod, da bi vsi ra-zumeli. Mi smo razœirili ta pojem razume-vanja in z drugim cd-jem pripravili vsa be-sedila s prevodom v angleœ@ino. Tradicijoimamo v krvi in smatramo, da ni treba de-lati ni@ posebnega, da pride do izraza. #eljubiœ svojo zemljo in ljudi, potem se bo topoznalo v glasbi in v besedah. Seveda jo¡ivimo tudi mi Bene@ani v globaliziranemsvetu, kar gotovo vpliva tudi na naœo umet-nost.«

44.. jjuulliijjaa ssttee ssttooppiillii nnaa ooddeerr ddrruuggee iizzvveeddbbeepprriirreeddiittvvee DDoobbrrooddooœœllii ddoommaa,, kkjjeerr ssoo sseessrree@@aallii SSlloovveennccii iizz zzaammeejjssttvvaa iinn ssvveettaa.. KKaa--kkoo jjee bbiilloo?? KKjjee nnaajjrraajjee nnaassttooppaattee??

»V Ljubljani smo se imeli zelo dobro insmo se predvsem zabavali, @eprav je bilatakœna vro@ina, da smo komaj priœli do

konca programa. Na sploœno nimamo veli-ko nastopov, ker nismo profesionalni band.V glavnem igramo iz veselja do svoje gla-sbe in zato nastopamo le, @e @utimo, da imanastop kako vrednost, pomen. V nasprot-nem primeru raje odpovemo.«

KKaakkœœnnee ssoo bbeesseeddee vvaaœœeeggaa jjeezziikkaa?? AAllii jjeevvllooggaa bbeenneeœœkkiihh kkuullttuurrnniikkoovv vv ssnnoovvaannjjuu sslloo--vveennsskkiihh vveezzii iiddeennttiitteettee iinn jjeezziikkaa?? KKjjee jjeessttii@@iiœœ@@ee mmeedd ppoogglleeddoomm nnaavvzznnootteerr ((ttrraaddiiccii--jjaa,, llookkaallnnoosstt,, ddiiaalleekktt)) iinn nnaavvzzvveenn ((gglloobbaallnniittrreennddii,, aanngglleeœœ@@iinnaa,, mmooddeerrnnee tteemmaattiikkee))??

»Mi govorimo naœ jezik, kar pomeni je-zik sodobnosti, hkrati pa je ta naœ jezik na-re@je, jezik srca. To je naravna sinteza, kinam omogo@a, da govorimo o aktualnih te-matikah z besedami, ki jih marsikdo ima zazastarele. V naœih besedilih zazveni nare@jev prenovljeni in mo@nejœi obliki. Da bi pri-œli do u@inkovitejœega rezultata, smo seve@krat obrnili tudi do pesnikov, ki znajoizvrstno uporabiti vse zmogljivosti jezika.Z veseljem se spominjamo npr. Silvane Pa-

V EU ve@ o eti@ni vzgoji:»Ne la¡i in ne kradi!«R

isale al XVI secolo la chiesetta di san Giovanni Battista/sv. Ivan sul-l’omonimo cucuzzolo a poche centinaia di metri sopra Tribilinferiore/Dolenji Tarbij vicino alla strada che da Castelmonte/Stara Go-

ra percorre la dorsale destra della valle dello Judrio, linea del confine fino a Cla-buzzaro di Drenchia/Dreka. È il percorso che ho fatto nel giorno dell’Assuntacon mia moglie: dal santuario a Solarje per poi scendere a Tolmin. Per unospuntino ci siamo fermati all’ombra degli alberi, assetati come noi dalla siccità,sulla stradina che porta alla chiesetta di s. Ivan.

Alla messa delle 10 a Castelmonte non c’era posto per tutti, né nei parcheggidel piazzale, né nella chiesa. Una ressa da cardiopalmo all’uscita, vista la pres-sione di altri che stavano entrando. Un fatto non raro, se è vero che in un annovisitano il santuario oltre 300 mila pellegrini. Uscito tra i primi, volevo fare unapiccola verifica senza alcuna pretesa di scientificità. Mi sono piazzato, come di-cevo, sulla strada panoramica di Tribil, proprio sotto sv. Ivan per avere un’ideadi quante automobili sarebbero transitate nelle due o tre ore seguenti. Anche seme ne fosse sfuggita qualcuna non arrivai a 10 in tutto, in entrambi i sensi; ve-rosimilmente gente del posto. Sul piazzale e nelle strade affluenti al santuario cene saranno state, invece, mezzo migliaio, senza contare l’avvicendamento tra

una messa e l’altra. Una giornata particola-re, si dirà. Appunto.

Mentre masticavo il mio panino, guarda-vo la strada deserta e quel che mi impressio-nò in tutto il tempo di quella sosta era il si-lenzio. Qualcosa di irreale. Nonostantel’ora e la giornata torrida, mi aspettavo unqualche verso d’uccello… neppure uno involo. Una cicala, che fosse una! Nulla.

Frugando nella memoria di quando,bambino, ogni anno si andava in pellegri-naggio, a piedi, da casa al santuario, ritrova-vo campi coltivati, prati falciati, paesi pienidi vita nel percorso, gente dovunque, perstrade e sentieri, e rondini, cicale, falchi e

cornacchie, latrati, muggiti e il suono indefinito di una frenesia vitale che coin-volgeva tutto e tutti. Solo il frusciare del vento tra le foglie di tanto in tanto. Oraquel silenzio mi faceva paura, sebbene me ne beassi, quasi timoroso di romper-lo nel dialogo con la moglie.

Infatti, presagendo le mie sconsolate riflessioni, mi ha bloccato subito:«Quando veniamo nelle tue valli mi comunichi ansia, nel conflitto tra i tuoi ri-cordi ed il presente. Lasciami godere questi momenti di serenità e di pace. Guar-dati attorno e vedi anche il tanto di bello che c’è!».

Sul momento non ci trovavo molto di bello, ma mi accorsi che c’era anche unaltro modo di guardare le cose, e pensai al possibile sviluppo futuro. Come fareperché di quel fiume di auto e di gente che percorre nei due sensi la strada Ci-vidale–Castelmonte, almeno un rivolo filtrasse lungo la dorsale panoramica?Per sfociare o disperdersi nella ricerca delle tante ricchezze e bellezze storiche,culturali, paesaggistiche, e chi più ne ha più ne metta, di queste meravigliosevalli ignorate e, forse, evitate perché sconosciute come sconosciuti, perfino a semedesimi, vi rimangono i loro abitanti.

Questi sono i frutti venefici della mancanza di un orgoglio identitario, che in-vece per secoli ha fatto fieri i nostri antenati. Quelli che hanno costruito sui mon-ti le loro chiesette, simboli e sentinelle a difesa di valori, purtroppo oggi ridottia monete scadute, senza rendersi conto che le monete d’oro valgono comunqueanche se avessero perso il valore legale. E non sono oro le nostre valli?

Senza orgoglio identitarionon abbiamo futuro

� Sporo@ilo po 70 letihod umoraLamberta Ehrlicha

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

letti.«NNaassttooppiillii ssttee nnaa sslloovveennsskkii nnaacciioonnaallkkii,,

ssnneemmaallii pprrvveenneecc vv ssooddeelloovvaannjjuu zz MMaarriijjooBBrreecceelljj zz ddee¡¡eellnneeggaa sseeddee¡¡aa RRAAII vv TTrrssttuu..AAllii ssee ssmmaattrraattee zzaa rreepprreezzeennttaann@@nnoo sskkuuppiinnooBBeenneeœœkkee SSlloovveenniijjee?? KKjjee ssoo ppoo vvaaœœeemm kkuull--ttuurrnnaa iinn uummeettnniiœœkkaa vvoozzlliiœœ@@aa vvaaœœeeggaa pprroossttoo--rraa??

»Ne po@utimo se reprezentan@na skupi-na Bene@ije, ampak se dobro zavedamo, dasmo lahko motor enega gibanja. Zato radipomagamo mlajœim bandom iz naœih kra-jev, jim damo na razpolago tudi svoje in-strumente, nudimo nasvete. e vrsto let so-

4 stran 31. avgusta 2012POGLOBIMO IN PREMISLIMO

ter ponovnemu negovanju eti@nih vrednot.Svaril je pred neizbe¡no pogubno demago-gijo, ko nekdo, namesto, da bi se pokesal,poravnal krivico, vrnil ukradeno in duhov-no o@istil, la¡e sebi, drugim ljudem in Bo-gu.

Evropski poslanec Lojze Peterle, ki je tu-di letos priromal na Viœarje peœ, je v disku-siji za œalo povedal, da se moramo pri ure-sni@evanju izhoda iz krize dr¡ati vsaj dvehbo¡jih zapovedi: »Ne la¡i in ne kradi!«

Opoldansko slovesno sveto maœo je vnabito polni Marijini cerkvi (in œe zunaj jestalo ali sedelo kakih dvesto romarjev trehSlovenij), skupaj z izseljenskimi duhovnikidaroval upokojeni koprski œkof Metod Pi-rih. V pridigi je med drugim poudaril, da soizkuœnje pokazale, kako sta soodvisnaohranitev slovenstva oz. slovenske kulturein ohranitev katoliœke vere, njena poglobi-tev in utrditev narodne zavesti, k @emur po-maga tudi medsebojno dru¡enje in povezo-vanje Slovencev po svetu, v zamejstvu in vmatici.

Zato je œkof vernike povabil, naj ¡ivijopo Evangeliju, saj edino dejanja pri@ujejo otem, da smo na tej pravi poti.

Maœi je za cerkvijo sledil œe kulturni pro-gram s cerkvenim meœanim pevskim zbo-rom iz Podbrezij, mladimi deklamatorka-mi in pevko iz Koroœke.

Spregovorila sta œe Matja¡ Longar,dr¡avni sekretar iz urada za Slovence v za-mejstvu in po svetu, ter Peter Stavanja,dr¡avni sekretar obrambnega ministrstva;Toma¡ Pavœi@, nekdanji podpredsednikSvetovnega slovenskega kongresa, pa jepozdravil v imenu te organizacije, ki je bilaustanovljena prav zato, da bi povezovalavse Slovence na prav vseh dr¡avotvornihpodro@jih.

Med vsakoletnimi udele¡enci tudi letosniso manjkali Silvester Gaberœ@ek, direktorUrada za verske skupnosti; kulturna delav-ca Hema in Janez Hudl iz Globasnice vPodjuni pa Jelka Dolinar iz Œpitala; mnogiz Goriœkega, Tr¡aœkega in Bene@ije...;predstavniki izseljeniœkih in zamejskih me-dijev… Veliko udele¡encev je tudi letosnapolnilo gostiœ@e Jureta Preœerna in mednjimi tudi nekaj @lanov Planinske dru¡ineBene@ije, ki so zapeli ob harmoniki in do-datno ogreli ¡e tako prijetno vzduœje.

delujemo na Sejmu beneœke piesmi. Nasre@o premorejo naœi kraji ve@je organiza-cije, ki skrbijo za kulturo. To sta npr. Inœti-tut za slovensko kulturo ali Glasbena mati-ca.

ZZaasseeddllii ssttee pprrvvoo mmeessttoo mmeedd sskkuuppiinnaammiisseevveerroovvzzhhooddnnee IIttaalliijjee nnaa nnaattee@@aajjuuSSuuoonnaarree@FFoollkkeesstt22001122,, kkii ssee jjee ooddvviijjaallssppoommllaaddii.. 2277.. jjuulliijjaa ssttee kkoonncceerrttiirraallii nnaa zzaa--kklljjuu@@nneemm vvee@@eerruu sslloovviitteeggaa ffeessttiivvaallaa FFoollkkeessttvv SSppiilliimmbbeerrgguu.. KKaakkoo kkoommeennttiirraattee ttaauussppeehh??

»Tega nastopa smo zelo veseli. Imelismo vtis, da nas niso ocenili (slabo ali do-bro) zaradi naœega jezika ali jezikovne pri-padnosti, temve@ samo zaradi sporo@ilnostinaœih pesmi. Igrati izven slovenskega pro-stora je povsem druga@e in do neke meretudi spodbudno, ker je potrebno dobitina@in, da prideœdo posluœalca ne s samo be-sedo, ampak predvsem z energijo v igranjusamem.«

KKaajj nnaamm pprriipprraavvlljjaattee vv nnaasslleeddnnjjiihh mmeessee--cciihh??

»Gotovo je dozorel @as, da se lotimo tre-tjega cd-ja. Nekaj pesmi imamo ¡e pripra-vljenih ali skoraj. Preden se odpravimo vstudio pa bomo sodelovali pri izvedbi leto-œnjega Sejma beneœke pesmi, ki bo v jese-ni.«

dom

� Jernej Æåek

� Miran Miheliå

Joœe Trontelj na Viæarjah

Davide Clodig

Page 5: DOM

5stran31. avgusta 2012 V OSPREDJU V NAŒIH DOLINAH

Lietos je 50 liet, odkar so na varhu Ma-tajura po¡egnili v @ast Kristusu Odre-œeniku kapelo, ki so jo zazidali namestu, kjer je stau stari turam, ki so ga

bli vzdignili ob svetim lietu 1900. V spominna telo okouno oblietinco bo poteku v nedie-jo 2. œetemberja vsakolietni praznik gore.Parpravljajo ga Gorska skupnost Ter Nedi¡aBarda, Sauonski kamun, Planinska dru¡inaBene@ije, Cai Nediœkih dolin in pro loko Ma-tajur. Bo liepa parlo¡nost se zmisniti namons. Paskvala Gujona ob 10. oblietnicismarti. Saj je prù ranjik matajurski famoœtardau iniciativo, de bi zazidali kapelo.

Program praznika je tele. Ob 10.30 bo vŒpietru start kolesarske dirke (gare z bi@ikle-to) do ko@e Pelizzo. Opudan bo pieta svetamaœa na varhu. Na koncu bojo tradicionalnipozdravi oblasti z italijanske in slovenskestrani. Ob 14. bo par ko@i Pelizzo nagraje-vanje kolesarju. Ob 14.30 bo zagodla Accor-dion orchestra 4-8-8-16 in bota zapiela zboraMatajur in Svet Lienart.

Matajur je »Gora, s katere se u¡iva more-biti narlieuœo panoramo, ki nam jo ponuja ve-lika videnska provinca,« je pisu msgr. IvanTrinko. Prù sigurno je simbol Bene@ije inparkli@e veliko œtevilo obiskovalcu takuo zitalijanske kakor s slovenske strani. Nanj grepuno ljudi, de bi imielo @udovit pogled na Ju-lijske Alpe, na Nediœke doline, na ravnico ssvojimi vasmi in miesti, na obalo od Istre doBenetk. In tudi na muorje; zdi se, de se ga vnarbuj jasnih dneg more takniti z roko.

Matajur je skrinja velike naravne bogatije,se pravi ro¡, trave, te duje ¡vine, in kulture,saj na njim ¡ivé ljudje slovenskega jezika, kiso obvarvali puno lepih starih navd. Potlé, kije karvaveu v dvieh hudih svetovnih vojskahin ga je partiu na dva kraja »prekleti konfin«,je tudi kraj meru in bratstva med narodi.

S projekti, ki bi znali spoœtovati in valorizi-rati njega posebnosti, bi Matajur lahko po-stau stabar turizma v Nediœkih dolinah. Telepameti je tudi sauonski œindik GermanoCendou, ki kupe s podbunieœkim kolegamPiergiorgiam Domenisam in kobariœko¡upanjo Darjo Hauptman – saj brieg spadapod tri kamune – misli in diela za pametan

V NEDIEJO 2. ŒETEMBERJA bo parlo¡nost se zmisniti na msgr-ja Paskvala Gujona, ki je biu pobudnik za cierkvico na varhu

A SEGUITO DI UNA FRANA chiusa la strada in prossimità di Ponte Vittorio. Il sindaco Berra prevede tempi lunghi

razvoj telega preliepega teritorija.Matajur spada v evropski projekt »Natura

2000«, ki je mrie¡a teritoriju, ki imajo po-sebne naravne karakteristike in so habitat za¡vino in ti@e, ki so riedki. Tele teritorijekli@ejo SIC, iz angleœkega Site of communi-ty importance al' italijanskega Sito di impor-tanza comunitaria. Evropska unija ukuaza-va, de jih je trieba obvarvati. Zatuo je triebadar¡ati @edan sviet, s tem, de se sie@e trava al'pase, omejiti (limitirati) jago in takuo naprej.Normativo parpravlja de¡ela Furlanija Julij-ska krajina.

»Nie œe jasno, kaj nam bojo naro@ili. Bo-jim se, de normativa na bo upoœtevala real-nega stanja in bo napisana, kakor, de bi padlaiz neba. Takuo puojde vse v ni@,« nam je po-viedu Cendou.

Zatuo se zdi buj pametno misliti na sigur-ne in @edne poti za planince, na staze za gor-ske kolesarje (mountain bike) in kakuo spa-rjeti tele in druge turiste. »Velika pardobiteubo astonomski observatorij na Lazeh, kjer jerifugio Pelizzo. Diela bi muorli spejati dokraja ¡e miesca œetemberja,« nam je oznanusauonski œindik.

Dobra ideja je tudi @ezkonfinska kro¡napot vesako 1500 metru, ki jo je predlagu tol-minski prefekt Zdravko Likar na sre@anjukamunu z italijanske in s slovenske strani, kije bluo konac junja v Œpietru. Œla bi od ko@ePlaninske dru¡ine Bene@ije do Male glave,na slovensko stran do Visoke glave, marsin-skih planin in nazaj do Doma na Matajure.Kjer je na teli viœni pozime nimar snieg, bibla pot tudi proga za tekaœko smu@anje (fon-do) in za pohode s krplji (@jaspami).

� Ezio Gosgnach

Prossenicco isolato da Taipana e dalla SloveniaU

n movimento franoso indivi-duato sul tratto viario in prossi-mità di Ponte Vittorio e che

conduce all’abitato di Prossenicco, hacostretto il sindaco Elio Berra a emet-tere un’ordinanza di chiusura al transi-to. Il paese non è, dunque, raggiungibi-le né da Taipana né dalla Slovenia. Visi può accedere solo da Attimis via Su-bit lungo una strada tortuosa e malan-data.

Il provvedimento della chiusura altraffico è stato firmato nella mattinatadel 24 agosto scorso dopo un sopral-luogo eseguito in loco dal primo citta-dino unitamente ai tecnici della Prote-zione civile della Regione.

«In quell’occasione – spiega Berra –è emerso con chiarezza come il trattodella via comunale Prossenicco-PonteVittorio, compresa l’area dell’ex vali-co con la Slovenia, vicino al cimiterodella frazione, sia interessato da un

Praznik Matajurja ob 50-lietnicicierkvice v znamenju turisti@ne rasti� Brieg spada v evropski projekt »Natura

2000«. Kamuni Sauodnja, Podbuniesacin Kobarid na dielu, de bi ga valorizirali

domKKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � »Ve@jezi@nost in izobra¡evanje. Iz-kuœnje, rezultati in izzivi v prostoru medItalijo in Slovenio« je naslov mednarod-nega posveta, ki bo v Vidnu v @etrtek 6.popoldne (15-19.30) in petek 7. septem-bra doplodne (9.30-13.30) v pala@i Anto-nini (dvorana Roberto Gusmani) v Vid-nu. Organizira ga Univerza v Vidnu v ok-viru evropskega projekta Jezik-Lingua.Namen posveta je spodbujati povezavemed znans tvenim diskurzom inve@jezi@no prakso, ki je naravna zna@il-nost prostora med Italijo in Slovenijo. Vokviru œtudij uporabne narave se prepleta-jo vpraœanja, ki zadevajo bodisi stvarnostirabe in u@enja jezikov bodisi kognitivneprocese, pri @emer se pojavljajo teoreti@nein prakti@ne potrebe, ki jih nalagajo spre-membe v razmerju med jezikom inpri@akovanji skupnosti govorcev. Itali-janski in slovenski raziskovalci bodo naposvetu osvetili stanje standardnih in kra-jevnih jezikov, obravnavanih kot zvrsti si-stema ali iz medjezikovnega zornega ko-ta, s poudarkom na najnovejœih raziska-vah, praksah, izkuœnjah in didakti@nihorodjih, nastalih v okviru ve@jezi@negaizobra¡evanja, ne da bi zanemarjali more-bitne povezave na kulturni oz. knji¡evniravni.

� � Vladni zakonski dekret, ki uvaja vrstovar@evalnih ukrepov zadeva tudi prihod-nost pokrajin. Na podlagi dolo@il italijan-ske vlade naj bi bile ukinjene vse tiste po-krajine, ki ne dosegajo dolo@enih kriteri-jev glede prebivalstva oziroma teritorija.De¡ela Furlanija Julijska krajina ima sta-tutarno avtonomijo in torej glede reformepokrajin lahko odlo@a sama. De¡elni svetFurlanije Julijske krajine je ustanovil po-sebno komisijo, ki mora do konca sep-tembra predlagati mo¡ne reœitve in v tem@asu so v teku avdicije raznih pokrajinskiorganizacij, zdru¡enj in ustanov. 23. av-gusta se je avdicije udele¡ila tudi predsed-nica Institucionalnega paritetnega odboraza slovensko manjœino Jole Namor. #e bopriœlo do reforme pokrajin – je poudarilaNamorjeva – bi morale nove uprave oz.ustanove, ki bi jih nasledile in prevzelenjihove pristojnosti, upoœtevati dolo@ilazakona za zaœ@ito slovenske manjœine vItaliji œt. 38/2001 oz. prevzeti pristojnostina podro@ju spoœtovanja pravic Sloven-cev, ki jih trenutno izvajajo pokrajineTrst, Gorica in Viden. Stranka Slovenskaskupnost je zelo zaskrbljena nad usodopokrajin Trst in Gorica, kjer prebivajoSlovenci, ki imajo v izvoljenih organihkar precej predstavnikov.

Slovenci o de¡elnireformi pokrajin

Napolitano odlikovalAlojza Rebulo� � V dneh okoli 21. julija, ko je obhajal88. rojstni dan, je tr¡aœki slovenski pisateljAlojz Rebula prejel sporo@ilo, da ga jepredsednik republike Giorgio Napolitanoimenoval za velikega @astnika Viteœkegareda za zasluge za Republiko Italijo. To jedrugo najviœje dr¡avno odlikovanje na po-dro@jih kulture, gospodarstva, javnega ali@lovekoljubnega dela. Ministrica za Slo-vence po svetu Ljudmila Novak je v@estitki napisala, da je visoko odlikovanjeizjemno priznanje slovenski kulturi in slo-venski narodni skupnosti v Italiji.

V Vidnu posveto ve@jezi@nosti

Æindik Germano Cendou

Vhod v Prosnid (tipajski kamun) s severne strani

Durante la costruzione ancheuno sfregio alla lingua slovena

Il sindaco di Pulfero/Podbuniesac, Piergiorgio Domenis, e la sua collega di Ko-barid, Darja Hauptman, lo scorso 18 giugno hanno sottoscritto una lettera di in-tenti per l’avvio di un progetto che li vede uniti nella realizzazione di un percor-

so che porti alla creazione di un asilo nido e una casa di riposo transfrontalieri. Sitratta del primo esempio di collaborazione fattiva, a servizio reale delle comunitàlocali, cui si dà avvio dopo la caduta della storica cortina di ferro.

La Festa della montagna si celebra ogni anno la prima domenica di settembrenell’anniversario della consacrazione della chiesetta dedicata al Redentore avve-nuta il 2 settembre 1962, esattamente cinquant’anni fa. È una buona occasione perricordare, nel decimo anniversario della morte, mons. Pasquale Guion (1909-2002), parroco di Montemaggiore/Matajur che della ricostruzione fu promotore.Ne parla anche nel suo libro «La gente delle Valli del Natisone», dato alle stampenel 1974.

«Ora sul Matajur c’è la cappella dedicata a Cristo Redentore. La precedente, di-strutta da eventi bellici, portava sulfrontespizio la dedica: “Brezma-de¡ni” (all’Immacolata). Peccatoche i muratori, in un momento di di-strazione (?), abbiamo messo la pie-tra della dedica nel cemento dellanuova».

Naturalmente mons. Guion sape-va benissimo che non si era trattatodi «distrazione», come ironicamen-te evidenziato dal punto di domanda

tra parentesi, ma di un deliberato atto di occultamento dell’identità slovena dellapopolazione locale. «Me l’hanno fatta grossa – ricordava a parole il sacerdote –.Al mio quasi quotidiano sopralluogo al cantiere avevo raccomandato di collocarela pietra sopra l’ingresso con la scritta scolpita nella pietra in bella evidenza. Ilgiorno successivo, al mio ritorno, era già finita nel pavimento, coperta da una co-lata di cemento». E non c’è da meravigliarsi, perché lo stesso mons. Guion ricor-da tra i principali benefattori della chiesetta anche un protagonista degli «Anni buidella Slavia». Allo sfregio ha posto rimedio l’associazione degli alpinisti sloveni«Planinska dru¡ina Bene@ije» che nel 1997 ha collocato una lapide con scolpita ladedica «Kristusu Odreœeniku in Brezmade¡ni».

movimento franoso in atto suscettibiledi accelerazione anche immediata. Cisono state quindi la necessità e l’urgen-za di chiudere al traffico questa parte distrada, a tutela della pubblica incolumi-tà, per scongiurare pericoli».

Il servizio tecnico manutentivo, con

gli operai del Comune, ha subito infor-mato la popolazione del problema che,a parere di Berra, non si risolverà, pur-troppo, in tempi brevi: il cedimento, in-fatti, pare essere del tipo profondo, si-lente e continuo. Potrebbe sfociare inuna frana vera e propria, con esiti mol-

to gravi. Lo dice lo stesso sindaco, datialla mano, ricordando un caso simileaccaduto nel 1958: allora, a causa dellemassicce precipitazioni piovose (comesi legge in un documento conservato inmunicipio) una parte di terreno franòsul torrente Lerada, proprio in zonaProssenicco, ostruendo il passaggiodell’acqua. Si formò così un lago lungocirca 300 metri e con un profondità di6. Poi, a seguito di un’altra violentaprecipitazione, lo sbarramento ches’era venuto a creare fu travolto e il la-go scomparve.

«Oggi, in questo punto del nostro co-mune – dice Berra – potrebbe accaderela stessa cosa. Serve un intervento im-mediato di messa in sicurezza. Nel frat-tempo è fondamentale riaprire al traffi-co la via di collegamento montana inquota, oggi chiusa: i costi per questo in-tervento non sono eccessivi, attorno ai50mila euro».

Page 6: DOM

6 stran 31. avgusta 2012IZ NAŒIH DOLIN

OB LIEPIM VREMENU se je puno ljudi udele¡ilo svete maœe, ¡egna ro¡, oufra za cierku in precesije s podobo Device Marije

Lietoœnja Ro¡inca par Mariji Deviciv Dreki je bila zaries liepa, ku ponavad' an œe kjek lieuœ, zak' se nie-smo bali, de bo garmielo an

de¡evalo. Vreme je bilo takuo lepuo an pri-jetno, posebno gor par cierkvi, de nam se jehudo zdielo, de niesmo parpravili maœopred cierkvijo, pod sienco mogo@nih lip anna trgu, ki je biu lepuo asfaltiran an o@ejen,de ga je bluo lepuo videti.

Bluo je puno veselih ljudi, ki so parletie-li od vsieh kraju an tudi puno malih otruok,kar je riedkost za naœe vasi.

Moremo re@i, de dreœki farani imajo ra-dì svojo cierku an skarbé zanjo, ne le an-

Lietoœnja Ro¡inca par Mariji Deviciv Dreki je bila zaries liepa an vesela

� M. Q.Mons. Mario Qualizza, g. FedericoSaracino in g. Rinaldo Gerussi

krat na lieto, a celuo lieto, de je vedno @ed-na an de sprejme veselo naœe ljudì. Ro¡ena manjkajo nikdar, kakor tudi pridne anskarbne ¡ene, ki jih lepuo spravijo v puœje.

Maœo je vodu œpietarski dekan, mons.Mario Qualizza, an z njm so maœevali œelieœki famoœtar g. Federico Saracino anpodutanski don Rinaldo Gerussi. Pieu jezbrano, veselo an pobo¡no zbor Re@an zLies. Tudi tonka@i so dali veselje praznikuz tonkanjem.

V za@etku maœe smo po¡egnali ro¡e anzdravilne trave, po liepi an stari navadi.Med maœo je biu tudi oufar za naœo cierkuan potlè precesija na stazi okuole britofaan cierkve. Nazadnjo smo zaklju@ili predcierkvijo an podobo Matere Bo¡je, ki nas

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

Puno cajta je pasalo, od kar smotakuo zvestuo @akal’ Ro¡inco,

per majhinim, pa ostane naœ narbuljvelik praznik. Perkli@e œele puno na-œih eldi, k’ pridejo na po@itnice tle unaœo dolino. Œkoda, de usako lieto jebulj te¡kuo navade spoœtovat: ton-ka@i so zmieram tisti an ni lahko jimuœafat mlade u@ence. Hosti so uciefa-le sano¡eta kier so rasli puœilci Mari-je Ro¡ince an jih bomo muorli precesadit tu vertu al ta po va¡eh, celih ve-mo, de na bojo glih taki, ko te duji.Kar je ostalo zmieram glih, je veselje,s katerim usako lieto napraujamo gu-bance, snopicje, oflokamo cierkou,gremo k’ Veliki Maœ an zvestuo pie-jemo tu precesiji.

(www.kobiljaglava.com)

Usako lietoje bulj te¡kuo

navade spoœtovat

� � V saboto 1. œetemberja bo velik guodv Kravarju. Ob 20.15 bo v farni cierkvimolu svojo zlato maœo vasnjan msgr. Ma-rio Qualizza, ki je famoœtar in dekan vŒpietru. Rojen v Tonhacovi dru¡ini, jemsgr. Qualizza pieu parvo maœo v doma@ivasi 1. luja 1962. Posve@en je biu v viden-ski katedrali dva dni priet. »Za parvo maœo– je poviedu v pogovoru za Dom – je biuvelik senjam u Kravarju, kier pred manonie bluo obednega duhounika v vasi.Okuole mene je bla dru¡ina, puno ¡lahte inciela vas. Lepuo smo se poznal', zaki, kàr soble po@itnice, sam dielu ku usi te drugi gortode. San sieku travo, kopu, nosu darva...«Tudi za zlato maœo se okuole msgr. Qualiz-ze zberejo dru¡ina, ¡lahta, parjatelji in cielavas. Sigurno bojo podutanski œindik Giu-seppe Sibau, ki je prù iz kravarske fare, po-dutanski famoœtar Rinaldo Gerussi in drugiduhovniki.

1. œetemberja zlatamaœa v Kravarju

ljubeznivo gleda an ki je zaries Liepa ro¡aMarija.

Na smiem pa pozabiti pridige mons.Marja, ki obhaja lietos zlato maœo. Na tonas je lepuo spuomnu posebno, kar nam jepoviedu, kuo se je ¡ivielo petdeset liet tegav nasih krajih an v Kravarju. Ljudno an za-neslivo nam je po doma@e poviedu, kako jebilo takrat naœe ¡ivljenje skromno, a nebrez nedou¡nega veselja an medsebojnegapomaganja v delu na puoju an seno¡etah.Ali bomo mogli najti nazaj tolo veselje,@etudi brez revœ@ine?

Page 7: DOM

7stran31. avgusta 2012 IZ NAŒIH DOLIN

Sorpresa: la popolazione scolasti-ca dell’obbligo nelle Valli delNatisone cresce. Stando ai datifornitici dai due istituti compren-

sivi statali con sede a San Pietro al Natiso-ne, quello bilingue italiano sloveno e quel-lo monolingua italiano, sui banchi di asili,primarie e medie inferiori dal prossimo 10settembre siederanno più alunni rispettoall’anno scorso. I numeri non sono defini-tivi, ma parlano nel complesso di 11 allie-vi in più. Le medie dovrebbero avere glistessi studenti dell’anno scorso (168), leprimarie 13 scolari in più (267) e la scuoladell’infanzia 2 bambini in meno.

La scuola bilingue, che ancora sarà co-stretta a operare in condizioni di fortuna, fasegnare un aumento di allievi in tutte e trei gradi di istruzione. Ma ciò che più balzaall’occhio è la stabilità dei numeri delleiscrizioni. Le variazioni rispetto agli anniprecedenti sono davvero minime.

Resta aperta ancora quest’anno la scuo-la primaria di Savogna, un’unica pluri-classe con sei alunni, dei quali quattro inquinta. Tutto lascia supporre, quindi, chequel plesso sia giunto al capolinea.

Ma c’è un’altra novità che riguardal’istituto comprensivo monolingua. Que-sto, infatti, perde la sua direzione, essendosotto i 400 allievi. La dirigente scolasticaMargherita Cencig è stata trasferita a Mor-tegliano e verrà nominato un reggente. Sa-rà il direttore di un altro istituto che si oc-cuperà anche di quello di San Pietro.

La questione dei numeri minimi non ri-guarda, invece, l’istitituto scolastico bilin-gue al quale non vengono imposti limiti di

� Lo reggerà il responsabiledi un’altra scuola

�Nel corso del 2012 ci sarà la nuova sedeper il Distretto e per la Rsa, sarà attivatol’hospice e verrà potenziata la dialisi

Più iscritti nelle scuole delle Valli, mal’istituto monolingua perde il dirigente

IL 10 SETTEMBRE INIZIA IL NUOVO ANNO SCOLASTICO. La bilingue fa segnare un aumento in tutti e tre i gradi

L’ANNUNCIO DEL SINDACO DI CIVIDALE, Stefano Balloch, dopo un incontro con il governatore del Friuli Venezia Giulia

� J. H.

La Regione stanzia sei milioni per l’ospedaleSaranno utilizzati per migliorare le funzioni sanitarie

Il presidente della Regione, Renzo Ton-do, riconferma lo stanziamento di 6 mi-lioni di euro a favore dell’ospedale di Ci-

vidale del Friuli, per l’importante servizioche svolge a favore degli utenti di Cividalee del comprensorio del Cividalese. Ne dànotizia il sindaco della città ducale e presi-dente dell’assemblea dei sindaci dell’ambi-to distrettuale del Cividalese, Stefano Bal-loch, a seguito di un incontro tenutosi colgovernatore del Friuli Venezia Giulia.

«Contestualmente – spiega Balloch –,Tondo ha dato mandato a Gianni Cortiula,direttore centrale Salute, integrazione so-ciosanitaria e politiche sociali, di valutare almeglio l’impiego dei 6 milioni di euro».Cortiula, quindi, esaminerà il quadro speci-fico in base alla nuova organizzazione delcomparto sanitario a livello locale – ma an-che regionale e seguendo le nuove indica-zioni dell’assetto nazionale del comparto –e, sentito il sindaco di Cividale, Balloch,procederà a destinare il fondo in modo chevada a massimo vantaggio degli utenti delnosocomio. In maniera coerente e compati-

bile con la situazione di dimensionamentodi cui è oggetto il settore a livello italiano.

«Ringrazio la Regione e il presidenteRenzo Tondo, a nome anche degli ammini-stratori comunali del comprensorio, per lariconferma dello stanziamento per l’ospe-dale – dice il sindaco Balloch –. Nel diffici-le momento economico e sociale che stia-mo vivendo, questa conferma rassicura lacomunità, gli utenti e i municipi che posso-no avere la certezza di disporre sia nel pre-sente che, in maggiore misura, nel futuro, diservizi importanti a livello di assistenza ecura. A Cortiula l’augurio di un buon lavo-ro. Il compito che il governatore gli ha affi-dato è strategico e articolato. Siamo certi loporterà a compimento nel migliore dei mo-di, col massimo impegno, grazie alla suaconoscenza del territorio, della materia egrazie alla sua professionalità».

Si ricorda che il Pal 2012 effettua delleprevisioni importanti riguardanti l’ospeda-le di Cividale del Friuli: oltre a mantenere ilivelli erogati, nel corso del 2012 l’Aziendaconta sviluppi e potenziamenti: nuova sede

per il Distretto (padiglione di Levante), perla Rsa e gli stati vegetativi, attivazione del-l’hospice e potenziamento della dialisi con15 nuovi posti letto.

«L’obbiettivo è il miglioramento dellefunzioni sanitarie in essere, rendendoleaderenti ai bisogni reali di salute e sicurez-za attesi dai cittadini – spiega il sindaco Bal-

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � De¡elna uprava œe ni v stanju, da bi vobliki predujma vnaprej izpla@ala dr¡av-ne prispevke slovenskim organizacijamin ustanovam, saj rimska vlada do danesœe vedno ni namenila oz. obvezala (it. fon-di impegnati) sredstev. Pravzaprav ni nitiœe znan to@en obseg sredstev, saj nad vsevisi me@ prora@unskih rezov. To pomeni,da De¡ela kljub posebni normi, ki jo je napredlog Gabrovca in Kocijan@i@a De¡elnisvet vklju@il v rebalans, nima pravno-pro-ra@unske opore in utemeljitve, da lahkovnaprej izpla@a pri@akovana sredstva. Ta-ko je de¡elna odbornica Sandra Savinoosebno razlo¡ila de¡elnemu svetniku SSkIgorju Gabrovcu, ki jo je prosil za pojasni-la glede zamud pri izpla@evanju prispev-kov. Gabrovec je Savinovi prikazal te¡kostanje v organizacijah in ustanovah slo-venske narodne skupnosti, ki ¡e osmi me-sec @akajo na sredstva za teko@e finan@noleto. Odbornica je zagotovila, da so izde¡elne pala@e ¡e intervenirali v Rimu.

� � Sredi toplega poletja se je uspeœno za-klju@il te@aj o Uspeœni komunikaciji, ki gaje na Ad formandumu v Œpietru vodilaElisa Samer. Te@aj je trajal 33 ur, sofinan-ciral ga je Evropski socialni sklad. Pro-gram je obiskovalo 12 te@ajnikov, ki so seredno udele¡evali predavanj. Zaklju@ne-ga sre@anja in izpita se je udele¡il tudi di-rektor zavoda Massimiliano Iacono, ki seje zahvalil udele¡encem, da so z njihovoredno udele¡bo omogo@ili izvedbo te@ajav Œpietru. »Za naœ zavod je teritorij terskihin nediœkih dolin izrednega pomena, sajima potencialno velike mo¡nosti razvoja.Ve@je je œtevilo interesentov za naœe izo-bra¡evalne programe, ve@je so mo¡nosti,da te@aje lahko sploh organiziramo in stem prispevamo k intelektualni rasti posa-meznikov in posledi@no teritorija, organi-zacij in podjetij, ki tu delujejo«. Na te@ajukomunikacije so udele¡enci obravnali za-nimive teme: kako ustvariti u@inkoviteodnose s tehnikami posluœanja in empati-je, kako obvladovati te¡ke situacije, kakose obnaœati v primeru konfliktnih odno-sov. Delovanje na Ad formandumu vŒpietru se sicer nadaljuje: œe vedno so vteku vpisovanja na te@aje Sploœno kmetij-stvo in Upravljanje kme@kega turizma.Potrdilo o uspeœno kon@anem te@ajuSploœnega kmetijstva, je nepogreœljiv do-kument za vsakogar, ki ¡eli koriœ@ati pri-spevke, namenjene kmetijski dejavnostiiz programa za razvoj pode¡elja2007/2013 ukrep 112. To velja predvsemza mlade, ki se nameravajo posvetiti kme-tijski dejavnosti in lahko samo z omenje-nim potrdilom doka¡ejo svojo poklicnousposobljenost. Ne glede na koristnostpridobljene diplome je te@aj iz sploœnegakmetijstva strokovna obogatitev, saj zaje-ma vse najva¡nejœe aspekte te gospodar-ske dejavnosti. Te@aj traja 150 ur in stane300 eurov (samo 2 eura na uro). Te@ajUpravljanje kme@kega turizma usposa-blja za vodenje kme@kih turizmov, hkratipa omogo@a te@ajnikom, ki ga uspeœnozaklju@ijo, koriœ@enje subvencij, ki sopredvidene po de¡elnem zakonu25/1996. Te@aj je namenjen kme@kimpodjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zani-ma. Te@aj traja 100 ur in stane 200 eurov(samo 2 eura na uro). Zainteresirani naj se@im prej zglasijo na sede¡u Ad formandu-ma v Œpietru (ul. Alpe Adria 61, tel.0432.727349, [email protected]).

V Œpietru uspeœnite@aji Ad formandum

Slovenska manjœinaœe @aka na sredstva

VVPPIISSII VV ŒŒOOLLSSKKOO LLEETTOO 22001122--22001133

PPRRIIMMAARRNNAA ŒŒOOLLAA II IIII IIIIII

II IIII IIIIII

IIVV VV SSKK ++//--

SSKK ++//--

SSvveett LLiieennaarrtt 77 ((--33))

00 ((--)) 00 ((--)) 11 ((--11)) 11 ((--44)) 44 ((++11)) 66 -- 44

1100 ((++33)) 1100 ((--44)) 1144 ((++11)) 1133 ((++33)) 5544 --

SSaauuooddnnjjaa

ŒŒppiieettaarr 2211 ((++22))

2244 ((--11)) 2255 ((++11)) 2244 ((--44)) 2299 ((++1111)) 1188 ((--11)) 112200 ++ 66

1188 ((++44)) 1144 ((--33))

SSRREEDDNNJJAA ŒŒOOLLAA II IIII IIIIII

SSvveett LLiieennaarrtt 1111 ((--66))

1155 ((--33)) 1177 ((++33)) 1144 ((++22))

1166 ((++1100)) 77 ((--66))

DDvvoojjeezzii@@nnaa ŒŒppiieettaarr

ŒŒppiieettaarr 2277 ((--22)) 2299 ((++11)) 3322 ((++11))

1166 ((--)) 1188 ((++88)) 8877 ++1111

SSKK ++//--

4466 ++ 22

3344 -- 22

8888 --

DDvvoojjeezzii@@nnaa ŒŒppiieettaarr

SSkkuuppnnoo NNeeddiiœœkkee ddoolliinnee

SSvveett LLiieennaarrtt

PPooddbbuunniieessaacc

ŒŒppiieettaarr

DDvvoojjeezzii@@nnaa ŒŒppiieettaarr

SSkkuuppnnoo NNeeddiiœœkkee ddoolliinnee

5533 ((--1111)) 6622 ((++1144)) 5533 ((--33))

SSkkuuppnnoo NNeeddiiœœkkee ddoolliinnee 5522 ((--22)) 5533 ((++88)) 4499 ((--1122))

99 ((--55))

77 ((++22)) 33 ((--44)) 66 ((--22))

1111 ((--44)) 1133 ((++66))

1166 ((--33))

2255 ((++66)) 2200 ((++11)) 1199 ((--44))

1188 ((++44)) 1133 ((--))

5577 ((--)) 5522 ((--22)) 5511 ((--))

6600 ((++88)) 5533 ((++1111)) 226677 ++ 1133

116688 --

1166 -- 44

3333 -- 33

6644 ++ 44

4477 ++11

116600 -- 22

VVRRTTEECC

iscritti in quanto al servizio di una mino-ranza linguistica.

La dirigente, ˘iva Gruden, è alle presecon la precarietà degli spazi. «Al momen-to – fa sapere – non ci è chiaro dove collo-cheremo la prima elementare perché l’au-la che abbiamo a disposizione è troppopiccola. Nei prossimi giorni mi incontreròcol sindaco, Tiziano Manzini, e spero di

ottenere la soluzione al problema».La scuola media, inoltre, dovrà iniziare

ancora una volta le lezioni nella sede dellaComunità montana, poiché i lavori peradeguare l’edificio della media monolin-gua, al fine di ospitare anche le classi bilin-gui, non sono nemmeno iniziati. «Di posi-tivo c’è che la Comunità montana metteràa nostra disposizione maggiori spazi ri-

spetto all’anno scorso».Naturalmente, si attende con impazien-

za l’inizio della ristrutturazione della vec-chia sede dell’istituto bilingue, in vialeAzzida. L’amministrazione comunale hapiù volte garantito, anche alle autorità sta-tali e regionali, che i lavori saranno realiz-zati con la massima celerità in modo chesia disponibile per l’anno 2013-2014.

loch –. L’amministrazione comunale di Ci-vidale ha sempre svolto, negli anni e nellediverse sedi, un’attenta attività di monito-raggio rispetto alle problematiche connessealla tutela del diritto alla salute dei cittadini,alla difesa della struttura ospedaliera citta-dina e all’evolversi della normativa regio-nale e nazionale in materia».

Page 8: DOM

8 stran 31. avgusta 2012IZ NAŒIH DOLIN

TUDI LIETOS JE BLUO V NEDIŒKIH DOLINAH IVUO. V naœ obiektiv smo uieli nekatere sejme in druge prireditve, ki so jih napravili po vaseh

Veselo polietje v Bene@iji� Na Solarjeh so v nediejo 19. voœta

pokazali, kakuo se diela te pravadoma@a kopa. Fotografije je nardiuOddo Lesizza

dom

PRAVIJO, DE IMAJO V CIERKVI te narbuj lepo podobo Matere Bo¡je v Bene@iji

Precesija za Ro¡inco v Barnasu

PAR STARI CIERKVICI je biu 10. voœta liep senjam

Sv. Lovranac v MarsinuFoto Giorgia Zufferli

Foto Oddo Lesizza

Page 9: DOM

9stran31. avgusta 2012 IZ NAŒIH DOLIN

Pieuski zbor »Slavija« iz Kravar-ja je od 14. do 21. voœta lietosimeu lepo turnejo, ki je bla tudiizlet za njega mlade @lane, na

Slovaœko an na Mad¡arsko (Uogarsko).Na guod Ro¡ince je pieu u katedrali sve-tega Martina u Bratislavi, ki je slovaœkoglauno miesto (kapital). Beneœki pieuciso œenkal’ katedrali ‘no slikico (kuadri@)cierkve svetega Œtandrija iz soje vasi.

Natuo so œli na Uogarsko. U miestuDebrecen je zbor »Slavija« pieu u tem-pilne svete Ane. U Budimpeœti, ki je uo-garsko glauno miesto, so piel’ u cierkvisvete Terezije. Teli cierkvi so œenkal’ sli-kico cierkve svete Lucije iz Kravarja.

Seviede kravarski pieuci nieso zamu-dili parlo¡nosti, de bi se pejali z barkonanpo Donavi. Med potjo se je zgodila zariesliepa rie@. Criostopher Chiabai je nate-gnu suojo ramoniko an zagodu beneœkepiesmi. Juden je bluo tuole takuo uœe@, deso mu nastavli mikrofon an so po radiupoœjali njega muziko na use barkone, ki

� Hlietu bo povabu v Bene@ijo zbore iz Rusije,#eœke, Slovaœke in Mad¡arske

NASTOPILI SO U KATEDRALI U BRATISLAVI, u templju sv. Ane u Debrecenu an u cierkvi sv. Terezije u Budimpeœti

� A. Q.

� G. Z.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

so bli na Donavi. Bluo je 20. voœta, kàr naUogarskem imajo nacionalni praznik.

Po telin liepin izletu zbor »Slavija«,pod u@enjan barke meœtre MargariteSwarczewskaje, je na diele, de bi hlietupovabu u naœe kraje pieuske zbore iz Uo-garske, Slovaœke, #eœke in Rusije, ki najbi imieli koncerte po cierkvicah u Nediœ-kih dolinah.

Tela je prù liepa iniciativa kravarskegazbora, ki se je rodiu lieta 2007 (parvi kratje pieu za Bo¡i@ na Stari Gori) an se je odtekrat s suojo vesoko kvaliteto stuorupoznat doma an po sviete.

Da un po’ di tempo tutti i valligianisi sono accorti dei cambiamentiavvenuti a Ponte San Quirino do-

ve, all’imbocco della strada che portaverso Azzida e le valli di Savogna e SanLeonardo, c’era lo storico stabilimentodella gubana «Giuditta Teresa». L’inse-gna è cambiata e anche la destinazioned’uso dei locali adibiti ora a pasticceria eprosciutteria.

È passato poco più di un anno e mezzoda quando sul giornale Dom si parlavadei forti cambiamenti intrapresi dal-l’azienda guidata da Silvana Chiabai edal marito Giovanni Cattaneo, con l’en-trata in società del prosciuttificio dal-l’Ava di San Daniele, unendo così tradi-zione e genuinità dei loro prodotti e ap-prodando insieme sui mercati esteri.Sembrava l’inizio di un’impresa cheavrebbe portato grandi risultati all’eco-

NAUFRAGATA LA COLLABORAZIONE CON «DALL’AVA» Chiabai e Cattaneo riprendono la produzione artigianale

La gubana «Giuditta Teresa» torna alle origini

Zbor »Slavija« iz Kravarja je zapieuna Slovaœkim an na Uogarskim

dom

� � V soboto 25. avgusta je bila na Livkuv prostorih œole odprta razstava del sli-karja doma@ina Damijana Œturma. Stro-kovno sta Damijanovo delo ocenili sli-karka Stanka Golob in v pisni oblikiumetnostna zgodovinarka AnamarijaStibilj Œajn. Razstavo na Livku sta odprlapod¡upan ob@ine Dreka Michele Corenin @lan sveta Svetovnega slovenskegakongresa Toma¡ Pavœi@. Obema je bilaskupna misel o izjemnem pomenu padcameje za kulturno udejstvovanje obehstrani Matajurja. Slikarjevo 40-letnicoumetniœkega delovanja in njegovo prvosamostojno razstavo v doma@em kraju sos svojo prisotnostjo po@astili tudi ¡upanjaOb@ine Kobarid Darja Hauptman, pred-sednica Krajevne skupnosti Livek KatjaRoœ in ob@inski svetnik Pavel Sivec, ki jeprogram povezoval. Razstava je bilaspremljevalna prireditev tradicionalnegaPohoda prijateljstva Nove Slovenije naMatajur.

ZZoorraann KKaaœœccaa

Na Livku razstavaDamijana Œturma

� � Da poco, in seguito a malattia, è man-cato nostro papà Aldo Cipriani. Attraver-so il «Dom» vogliamo rivolgere un elo-gio al personale del reparto di medicina eradiologia dell’ospedale di Cividale. Du-rante i dodici giorni di ricovero siamostati accolti e trattati da tutto il personalein ogni attimo con professionalità, dispo-nibilità, sensibilità, umanità e rispetto de-gni di lode. In un momento in cui troppospesso si parla di mala sanità, esprimia-mo nei loro confronti infinita stima, gra-titudine e rispetto per essere stati così«speciali».

LLaauurraa ee CCllaauuddiioo CCiipprriiaannii

Elogio al personaledell’ospedale

nomia valligiana.Ora, dopo una serie di «incomprensio-

ni poco piacevoli», come spiega Silvana

Chiabai, hanno rescisso il rapporto con laditta «Gubane srl» e dal primo agosto sisono trasferiti ad Azzida in via Algida

Zbor »Slavija« u baziliki sv. Terezije u Budimpeæti

Giovanni Cattaneo in Silvana Chiabai

43, per iniziare un nuovo percorso a con-duzione familiare, con il marchio storico«Giuditta Teresa», in un laboratoriomolto più piccolo, ma che sicuramentegarantirà la tipicità e qualità dei loro pro-dotti. La titolare spiega che la produzio-ne sarà intermente artigianale, quindinon potrà più fornire la grande distribu-zione che richiede numeri e costi troppoelevati.

Il negozio è aperto dal martedì al saba-to dalle ore 8.00 alle ore 12.30 e dalle ore15.00 alle ore 19.30 e la domenica dalleore 9.00 alle ore 12.30 e dalle ore 15.00alle ore 19.30. Per altre informazioni èpossibile visitare il sito internetwww.giudittateresa.com oppure scrive-re all’indirizzo e-mail [email protected] o telefonare al numero 0432-727681.

Musica da tre continentinella grotta d’Antro

Ha suscitato un certo interesse la rassegna corale tenutasi domenica 22 lu-glio nella grotta di San Giovanni d’Antro e la particolarità sta nel fatto chei gruppi esibitisi erano rappresentati da tre etnie di tre continenti. Per l’Eu-

ropa il coro «Tre Valli-Tri doline» di Cravero, per l’Africa l’«Afrikauser» dai ra-gazzi africani ospiti dell’albergo «Al Vescovo» di Pulfero e per l’America untrio messicano attualmente in tournée in Italia che ha raccolto l’invito della diret-trice del coro di Cravero, Francesca Maria Gussetti, di partecipare a questa origi-nale esibizione canora e musicale.

Ogni gruppo ha presentato un proprio repertorio ed il «Tri Doline» ha esegui-to, «Nediœka fara», e «Beneœka dru¡ina», cui è seguito il «Gloria» della «Misacriolla» di A. Ramirez con il supporto musicale anche dei ragazzi africani esibi-tisi poi nei tradizionali canti del loro paese d’origine. Questi sono stati applaudi-ti per la loro spontaneità nelle loro esecuzioni, privi di uno schema ben definito eper questo molto apprezzati.

Della valenza della musica messicana è stato protagonista il terzetto del paesecentramericano poiché non si è trattato di dilettanti o solo appassionati, ma diprofessionisti con al pianoforte Pablo Dìaz Càzares, diplomatosi a Puebla, spe-cializzazioni a Barcellona e Udine, ora con la valigia pronta per assumere unaprestigiosa cattedra presso il Conservatorio musicale di Stato a Budapest. Le al-tre componenti del terzetto sono anche docenti in alcune scuole di musica. Il so-

pravo Lucìa Olmos e il mezzo soprano Guillermina Gallardo hanno incantato ilpubblico sia per la loro voce scintillante che per la maestria nell’esecuzione deibrani di notevole pregio. Aggiungiamo, poi, che l’acustica della grotta ben si ad-dice ai diversi generi musicali e canori.

Non ha nascosto la propria soddisfazione il sindaco di Pulfero, PiergiorgioDomenis, attivatosi in prima persona nell’organizzare questo evento e si è com-piaciuto per il coinvolgimento dei ragazzi africani ospiti di quel comune ai qua-li è stata data l’opportunità di esibire le loro potenzialità anche in campo musica-le. Il loro contributo è stato notevole essendo stati protagonisti, forse involonta-ri, di questa rassegna che li ha visti esibirsi con etnie di continenti diversi. (b. q.)

�� I rintocchi delle campane di tante chie-se delle Valli del Natisone si son fatte sen-tire anche quest’anno nella solennità della«Ro¡inca», iniziativa riproposta dalla Fo-rania di San Pietro volta a sottolineare lapresenza dell’uomo anche nelle borgatemeno conosciute, dove però la chiesa,grande o piccola, è un punto di riferimen-to non solo per i credenti e da dove parte ilmessaggio cristiano. Un messaggio tra-smesso con il suono delle campane intempi alternati tra le 18 e le 19 del 15 ago-sto, giorno dell’Assunta. Si penserà checon l’avvento della tecnica, per fare suo-nare le campane, è sufficiente premere unpulsante, si dimentica che non tutti i cam-panili son dotati di questo apparato elettri-co. Dove non c’è, sono ancora le braccia ele gambe dell’uomo che fanno suonare lecampane e bisogna rendere merito a quel-le persone che, chissà da quanti anni e conl’esperienza accumulata, sanno eviden-ziare i momenti salienti della giornata.Purtroppo all’orizzonte non si vedononuovi adepti per questa pratica manuale,per cui è doveroso rivolgere un appello aquei giovani interessati a mantenere e va-lorizzare una tradizione che non deve ri-tenersi di scarsa importanza, poiché lecampane hanno avuto sempre una funzio-ne determinante, non solo dal lato religio-so, nelle diverse circostanze della vitaquotidiana. (m. q.)

Le campane cercanogiovani suonatori

Zbor »Slavija« u katedrali sv. Martina u BratislaviCristopher Chiabai na Donavi

Page 10: DOM

10 stran 31. avgusta 2012TERSKE DOLINE

NUOVE INIZIATIVE IMPRENDITORIALI che puntano alla valorizzazione delle risorse agricole nel rispetto dell’ambiente

Con Vecchia fattoria e Casa Luskovazl’Alta Val Torre sempre più golosa

� Paola Treppo

� P. T.

Carla PizzamiglioDal progetto sperimentale per il ri-lancio della coltivazione del fa-giolo fiorina, promosso dal Par-co Prealpi Giulie, passando per

diversi allevamenti di capre e conigli finoad arrivare, di recente, all’apertura di unospaccio aziendale a cura della realtà taipa-nese di Zore lungo la statale 13 «di Uc-cea», a Vedronza. Così, in Alta Val delTorre, l’agricoltura e la zootecnia, in parti-colare di nicchia, ormai la fanno da padro-ne, trasformando poco a poco questo pez-zetto verde della Slavia, e non senza sacri-fici, in un piccolo paradiso del goloso.Cioè di chi cerca un ambiente incontami-nato e prodotti naturali fatti come una vol-ta.

Non a caso da anni il Comune promuo-ve «A tavola nell’Alta Val del Torre» perfar conoscere, tra l’altro, la ricchissima epeculiare tradizione gastronomica dellazona, fatta di piatti unici, come la «gram-peresa», polenta con patate e farina gialla,la «ocikana», gnocchi di polenta con fari-

� A Micottissi sperimentapurela coltivazionedel tartufo nero

Prossenicco ha rivissutola sua storia recente

MOSTRA FOTOGRAFICA nell’ambito della festa del paese

Il Museo etnografico di Lusevera riapre le sue porte completamente rinnovato. Perlo speciale evento, che coinvolge tutta la comunità dell’Alta Val Torre e gli ami-ci della vicina Slovenia, il Centro ricerche culturali , realtà presieduta da Gugliel-

mo Cerno che gestisce il museo, ha organizzato una giornata di festa per domenica2 settembre.

Si inizierà in chiesa, alle 11.30, con la celebrazione della messa presieduta dal par-roco, don Renzo Calligaro. Accompagnerà il rito il prestigioso coro di Kranj e si uni-ranno in preghiera gli amici di Lubiana. Per l’inaugurazione, dalla capitale della Slo-venia giungerà pure la professoressa di storia dell’arte Milena Ko¡uh, da sempre vi-cina alla comunità della valle e fortemente interessata alla sua storia, tanto da realiz-

zare il libro «Alta Val Torre», a da promuo-vere una raccolta fondi per il restauro del-l’organo Ka@in della chiesa di San Florianodi Villanova delle Grotte, inaugurato nel2011. Terminata la messa, la cerimonia sisposterà innanzi il Museo etnografico. Quisi terranno i discorsi ufficiali di autorità edesperti.

«Grazie alla legge regionale per la tuteladella lingua slovena – fa sapre il sindaco diLusevera, Guido Marchiol –, l’amministra-zione municipale è stata destinataria di unfondo ad hoc per realizzare lavori di imper-

meabilizzazione dell’immobile. Ciò ha permesso di creare un cappotto a quella cheun tempo fu la latteria di Lusevera e di prevenire i danni causati dall’umidità».

All’interno del museo trovano spazio, oggi, visibili, un migliaio di oggetti e docu-menti, testimonianza della vita di un tempo in Alta Val Torre. Grazie a un ulteriorecontributo finalizzato, è stato possibile, poi, realizzare dei pannelli informativi bilin-gue italiano-sloveno. Si tratta di scritti tratti dal libro-diario di Alessandra MolaroFerrari, una delle prime maestre di italiano della valle. Originaria di Casalecchio,raggiunse Lusevera nel 1916, anni in cui la scuola elementare contava un gran nu-mero di allievi e classi. In quel periodo in valle si parlava unicamente il dialetto slo-veno: nei suoi scritti, infatti, oltre a riportare dettagliatamente usanze, costumi e tra-dizioni di Lusevera, la Molaro Ferrari ricorda la difficoltà di insegnamento di quel-la che allora era di fatto una lingua sconosciuta, l’italiano.

Saranno presenti alla cerimonia anche il direttore del Goriœki muzej Kromberk diNova Gorica, Andrej Malni@, che ha curato gratuitamente il restauro dei pezzi espo-sti e la presidentessa dell’Istituto per la cultura slovena, con sede a San Pietro al Na-tisone, Bruna Dorbolò.

Gli obiettivi, per il futuro, sfruttando un terzo finanziamento, sono quelli di realiz-zare un catalogo, un video, un portale web che metta in rete tutti i musei etnograficitransfrontalieri Friuli/Slovenia, di allestire delle teche e di mantenere il più possibileaperto il museo. (p. t.)

Domenica 2 settembreLusevera riapre il museo

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

na bianca e gialla conditi con latte, formag-gi e burro fuso, lo «stak», purea di patate,fagioli e tegoline lessati, conditi con lardofuso, e il «po¡ganik», infine, un’energeticasalsiccia con latte e farina.

Adesso, nel panorama di qualità dellavallata, arrivano altre due interessanti novi-tà che offrono un ulteriore motivo per visi-tare la zona al turista. La prima riguardal’ampliamento e il potenziamento di quel-la che oggi è una piccola stalla, ricavata inuno stabile che sorge sulla via per Villano-va delle Grotte. L’azienda si chiama «Lavecchia fattoria» e produce, già adesso,seppure in quantità limitate, formaggi dicapra, di mucca e misto capra-mucca.

Il titolare, Cristian Nardulli, originario diPontebba, già noto per le sue rinomate ca-pacità di chef, ha deciso di investire nellazootecnia, andando a soddisfare una suagrande passione: lavorare a stretto contattocon la natura e con gli animali.

dom

� � La comunità dell’Alta Val del Torrepuò nuovamente utilizzare un punto diraccolta rifiuti. Dallo scorso 18 agostol’ecopiazzola è attiva, realizzata ex-novodal Comune. Nella nuova area di conferi-mento, sita in località Tunis, a Vedronza,si potranno concentrare anche tutti i rifiu-ti Raee dal gruppo 1 al gruppo 5, pitture evernici pericolose, imballaggi vuoti di so-stanze pericolose e batterie al piombo. Ol-tre al resto delle immondizie «tradiziona-li»: dagli ingombranti, alla carta, ai pneu-matici fino alle lastre di vetro.

� � Sabato 18 agosto nella chiesa del Sa-cro Cuore di Cornappo di Taipana, si so-no presentati Claudio e Loretta, gestoridella locale trattoria «Le sorgenti», per ri-cordare davanti al Signore il loro 25° an-niversario di matrimonio. Sulla porta dichiesa li ha accolti il diacono LeopoldoPantarotto, che si è felicitato con loro.Non sono mancati momenti di commo-zione e tanti applausi, a testimonianza del-la sentita partecipazione dei presenti.

� � Migliora l’accesso ai borghi di Monte-prato e Cergneu, a Nimis. Grazie a un in-tervento della Protezione civile, infatti, so-no stati progettati e realizzati, su istanzaurgente dell’amministrazione municipale,dei lavori di messa in sicurezza dei versan-ti e di protezione della carreggiata nei pun-ti ove si presentavo le maggiori criticità.Le opere, cantierate in agosto per 200milaeuro, hanno interessato un tratto di 2 km esi sono rese necessarie per la continua ca-duta massi e sassi dai pendii, anche a cau-sa del nubifragio del 2011. Nella parte distrada che si stacca da Monteprato, inoltre,s’è proceduto all’installazione di un guar-drail, a protezione di automobilisti e per-sone a piedi.

� � Era da 35 anni che la piccola comunitàdi Prossenicco di Taipana non festeggiava,come sempre unita, un evento del genere,pieno di gioia: la nascita di un bambino. Èsuccesso il primo agosto scorso: il pargolosi chiama Patrik ed è il figlio di Nataœa Pe-rat e di Alan Cecutti, gestore dell’agrituri-smo di Prossenicco «Bez mej-Senza confi-ni», presidente della locale pro loco, consi-gliere comunale, un giovane molto attivo eimpegnato nel sociale. Patrik è venuto allaluce all’ospedale di Postumia, in Slovenia,e alla nascita pesava 3,190 kg. Felice lamamma Nataœa che adesso si divide col pu-po tra Staro Selo, vicino a Caporetto, eProssenicco, borgo che il piccolo Patrick hagià visitato tre volte.

A Tunis il centroraccolta rifiuti

Dopo un avvio in sordina, scorto dagliestimatori del prodotto di nicchia grazie aun piccolo cartello con la scritta «formag-gio di capra», adesso Nardulli sposta la suaattività a Pradielis: un privato ha concessouna stalla più grande, tanto che sarà possi-bile aumentare anche il numero di muccheda allevare, insieme a quello delle capre.La scelta del cuoco è precisa: utilizzare tut-ti i metodi più naturali per far crescere glianimali, ottenendo latticini gustosi, nu-trienti e soprattutto sani. Il progetto, sullungo periodo, prevede anche l’attivazionedi una fattoria didattica e di uno spaccio perla vendita diretta delle delizie del latte,comprese le formaggette aromatizzate.

Ed è legata proprio a quest’ultimo aspet-to la seconda novità agroalimentare perLusevera: nel futuro spaccio de «La vec-chia fattoria» troveranno posto anche i pro-

Lavori sulla stradaCergneu-Monteprato

Prosnid, una nascitadopo 35 anni

Cornappo, 25 annidi matrimonio

dotti di «Casa Luskovaz», una piccola real-tà attiva sulle alture del borgo di Micottis.

A scegliere di ristrutturare una casa tra-dizionale in questa frazione è stata la fami-glia di Carla Pizzamiglio, originaria delPordenonese ma innamorata dell’Alta ValTorre. Insieme ai parenti già ora raccoglie etrasforma lavanda, per ottenere acqua ma-dre, essenza e olio, e alleva le api, propo-nendo un irresistibile «Miele di Micottis».Largo anche a preparati per la casa e per ilbenessere personale a base di eucalipto.

In via sperimentare, infine, Carla puntasul tartufo: il pregiato tubero, del tipo nero,è stato seminato a Micottis dalla famigliaPizzamiglio che ha dato avvio a un singo-lare esperimento agricolo. Se avrà succes-so, l’Alta Val Torre potrebbe diventare unanuova meta di richiamo per gli estimatoridella ricercata «patata».

La sbarra di confine è stata abbattuta«ma dobbiamo continuare a impe-gnarci per eliminare tutto ciò che

ancora ci divide, alla ricerca costante del-la pace, in famiglia e tra famiglie». Cosìdon Roberto Borlini nella sua omelia, du-rante la messa celebrata a Prossenicco nelgiorno della festa del borgo il 5 agosto.

In una chiesa gremita, con tanti emi-granti rientrati nella località taipanese perle ferie estive, il sacerdote ha esortato i fe-deli a non dimenticare chi, anche in pas-sato, ha molto lavorato perché la vita e letradizioni di Prossenicco non andassero amorire. «Non è sufficiente stare assieme:è necessario capirsi e ascoltarsi - ha detto-. Lo schiamazzo deve lasciare il posto alsilenzio e alla riflessione; al saluto super-ficiale subentri un saluto fatto col cuore. Ilmomento di crisi che stiamo vivendo de-ve farci capire quanto sia importante ilrapporto vero con il prossimo: no, quindi,ai bisticci di borgo, anche per delle bana-lità. Sì alla condivisione, prendendoesempio dal miracolo che Gesù fece del-la moltiplicazione dei pani e dei pesci».Un’omelia severa, quella di don Borlini,«per risvegliare i sentimenti e non dimen-ticare chi ci è stato accanto, chi ci ha datola vita in dono e chi ci ha preceduto inquesto cammino».

Prossenicco ha onorato la memoria, inoccasione dei festeggiamenti organizzatidalla pro loco, allestendo una mostra divecchie fotografie del borgo in un localeristrutturato nel rispetto dell’architetturatipica montana. Dal lavoro nel bosco finoagli anni difficili della guerra, passandoper i momenti di festa comunitari tra cuil’«evento» importante che rappresentòper la popolazione l’inaugurazione dellanuova corriera per il trasporto delle perso-

ne a valle. E ancora nozze, battesimi, pri-me comunioni e celebrazioni in chiesa onelle vie del borgo. Le ore di svago inosteria con l’accompagnamento della fi-sarmonica e le istantanee in bianco e nerodella vita scolastica, in una Prosseniccodensamente abitata. Fotografie che, gra-zie ai giovani del borgo, sono diventateanche quadri da appendere in casa, perportare con sé un pezzetto di «Come era-vamo una volta».

In mostra anche pezzi unici concessiper l’iniziativa dalle famiglie del posto:gli abitini bianchi del battesimo, i docu-menti legati all’emigrazione, pagelle sco-lastiche, macchine fotografiche d’epoca.Per tutti visitatori una cartolina di recentestampa con i tradizionali «Saluti da Pros-senicco». Oltre l’allestimento le banca-relle con i prodotti e l’artigianato tipicidella zona e dell’alta Valle dell’Isonzo.

Page 11: DOM

11stran31. avgusta 2012 REZIJA/KANALSKA DOLINA

VReziji ne popuœ@a nestrpnostob@inske uprave do doma@ihzavednih Slovencev. Zname-nita folklorna skupina Val Re-

sia, ki ¡e 173 let œirom po svetu predsta-vlja edinstveno plesno izro@ilo Rezija-nov, je sporo@ila, da ji ob@ina ne bo ob-novila pogodbe za upravljanje Roza-janske kulturske hiœe, se pravi kulturne-ga doma na Ravanci.

Zna se zgoditi, da bo hram, ki ga jeRezijanom podarila Slovenija po potre-su leta 1976, priœel celo v roke najboljzagrizenih nasprotnikov Slovencem,saj je zanj ¡e zaprosila skupina Identitàe tutela Val Resia, ki tardi, da Rezijaniniso Slovenci in se zoperstavlja izva-janju zaœ@itnega zakona za slovenskomanjœino v Italiji. Skupina ne priznavaznans tven ih ugo tov i t ev , da j erezijanœ@ina slovensko nare@je in kate-

Dekleta in fantje iz Ukev v Kanalski dolini

Ali bodo v Reziji Slovence izgnaliiz doma, ki ga je podarila Slovenija?

OB#INA ODPOVEDALA POGODBO z doma@o folklorno skupino za upravljanje »Rozajanske kulturske hiœe« na Ravanci

˘e zdavnaj imajo v Ukvah ¡egen (vvaœkem nare@ju »¡egn«) – celo nevedo od kdaj. Praznovanja so neko@

bila 3. maja (ob godu svetih Filipa in Jako-ba), vendar zaradi boljœih okoliœ@in so jihpremestili na 25. julij. Prazni@ni dan seza@ne s peto slovesno latinsko maœo. #epade 25. juliji do srede, se maœa opraviprejœnjo nedeljo; @e pade po sredi, se paopravi nedeljo kasneje.

Po kon@anem verskem obredu gre praz-novanje naprej s staro navado, ki jo imenu-jejo »konta«. Ukovœko konto obi@ajno na-pravijo mladi moœkega in ¡enskega spola,ki so v letu stari 18 let. #e jih ni, jo napra-vijo tisti, ki so ¡e bili. Moœki se postavijo vkrog pod vaœko lipo in pojejo prvo pesem,ki je »Prijatelji, zdaj veseli bodimo« (do-

OB VAŒKEM PRAZNIKU po kon@anem verskem obredu fantje in dekleta vsako leto obnavljajo starodavno navado

V Ukvah ob »¡egnu« opravljajo tudi »konto«

gori@no zavra@a povezavo med rezi-jaœ@ino in slovenœ@ino ter v Slovenijividi nevarnost. Prista¡ take politike jesam ¡upan Sergio Chinese, ki si je iz-mislil nestrokovno pisavo krajvneganare@ja, da bi se @imve@ oddalili od slo-venœ@ine.

Predsednica rezijanske folklorneskupine Pamela Pielich je izjavila, daob¡aluje odlo@itev ob@inske uprave inni izklju@ila, da bodo organizirali de-monstracije. »O@itno doma nas ne ce-nijo, @eprav imamo za sabo 173-letnodelovanje in smo bi bili leta 2007 de-le¡ni priznanja s strani predsednikaRepublike Italije. Ako nam ne boob@ina spet zaupala upravljanja kultur-nega doma na Ravanci, bomo poiskalistreho drugje, mogo@e tudi zunaj Rezi-je«.

Na kriznem ob@nem zboru rezijan-ske folklorne skupine, so nekateri iz-med starejœih @lanov poudarili, da je

lenjska narodna). Tej sledijo tudi druge. Zvinom in »puœeljni« (œopi) pride »kel-nrca« (natakarica) in se postavi sredi kro-ga moœkih (sredi »konte«). Tam @aka, dapride fant, ki ji podari puœelj – ta je po na-vadi tisti, ki se ji malo dopade. Kelnrcapotem izro@i puœeljne ostalim fantom, kiso postavljeni v »konto«; stre¡e tudi vinopevcem in drugim.

Med pevci so predvsem mladi; zravenso vsekakor tudi starejœi. Ne vadijo. Iz le-ta v leto se eden z drugega nau@i pesmi.Del obi@aja je tudi godba – vsaki pesmi � Luciano Lister

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� R. D.

dom

� � Tu-w Reziji so najviæ wozki dulavianu prësti robiji anu tu-w sridi wöda, ka sesprawja anu œwärka: to jë ta rozajanskawöda. Nur naga timpa ti vilïki lëdavi sonaredili iso dulïno tej wse te drüge ma do-po potökavi so jo zrojali tej nine drüge. Isadulïna na jë löpo œirokä anu to löpu se vï-di pa, da kaku te vilïke wöde so jo zrojale.To jë itaku zajtö, ka izdë to lïjë karjë. ZKota dölu, skuza wso dulïno, za skorë 20kilometruw, dardu dölu w Felo ti@ë vësa-la naœ wöda. Wöda gre, nu œumï nu frun-kuli. Na wri anu vëre nareja, ta-mi timi bi-limi paæami. Nu malu maha, za spet senajvejät, ma në na te krej tu ka jë suncë, kato ji kradë to svëtlë. Wöda, pïtna, zmärzla,bohobare be je ni bilu: ta vilïka rozajanskawöda. Tu-w isëh wodäh nala¡amö rïbeanu mänje. Blïzu wode pïsak anu grawa,pëæi anu piæïce. Skorë wsë na te bili krej.Wöda pëjë pëæi na to pot pruæa murju. Tu-w Reziji wsaki lëtu prihajajo karjë judi sekopet, upajmo, da ni morëjtë œæë prit, paisö to pomaga mët viæ turizma. (s. q.)

�� Nel corso del mese di agosto è rientra-ta a regime la gestione del Parco interna-zionale geominerario e del Museo storicomilitare delle Alpi Giulie a Cave del Pre-dil/Rabelj. Dopo un primo bando del Co-mune di Tarvisio andato deserto, la proce-dura di affidamento, svoltasi con nuovoregolare bando pubblico, ha visto l’asse-gnazione della gestione alla Società Coo-perativa Culture soc. coop. arl, con sede aMestre. A seguire in graduatoria, tra i par-tecipanti, una cooperativa con sede a Ta-vagnacco e, terza, la Cooperativa NuovaRaibl di Cave del Predil. Anche per il gra-do di specializzazione richiesto per losvolgimento di determinate mansioni, so-prattutto nel caso del compendio geomi-nerario, la Società cooperativa Culture hadovuto riavvalersi della collaborazionedei soci della Cooperativa Nuova Raibl. Iltrasporto dei visitatori in trenino risulta, almomento, sospeso. La riattivazione deidue complessi resta di forte importanzaper la comunità cavese, non da ultimo peril giro economico che porta alle altre atti-vità presenti nel paese. Per quanti volesse-ro visitarlo, il Parco geominerario è aper-to secondo il seguente calendario annua-le: tutti i giorni durante la settimana di Pa-squa (Lunedì dell’Angelo compreso), neimesi di maggio, giugno, luglio ed agostoe dal 26 dicembre al 6 gennaio; solo il sa-bato e la domenica nei rimanenti periodidell’anno. Gli orari di apertura sono sem-pre previsti tra le 9.00 e le 12.00 e tra le14.30 e le 17.30. Il Museo storico militaredelle Alpi Giulie sarà, invece, aperto tuttii giorni durante la settimana di Pasqua(Lunedì dell’Angelo compreso) e nei me-si di luglio e di agosto; dal 15 al 30 giugnoe dall’1 al 15 settembre sarà aperto solo ilsabato e la domenica. Anche in questo ca-so, gli orari osservati andranno dalle 9.00alle 12.00 e dalle 14.30 alle 17.30. Per in-formazioni chiamare il 041 0991100.

Se kopet tu-w Reziji

Cave, nuova gestione di miniera e museo

sledi glasba, ob kateri pleœejo.Kdor opravi konto, nosi obi@ajno ukov-

œko noœo. Dekleta imajo barvano ro¡nasto»kitlo« (krilo) z dvema ¡ametnima @rnimatrakoma in »burteh« (predpasnik). Zgornjidel obla@ila je @rno ¡ametni in ima zlatetrakce okoli ramen in zlate gumbe z zlatimtrakom iz gumba v druge. Spodaj sta beli»oœpet« (bluza) in »celet« (robec); polegœe bele nogavice in @rne @evlje. Fantje no-sijo dolge bele gate (spodnje hla@e), hla@eiz »tejflhavta« (barhant), ki jih naredijo œi-vilje iz Ukev, in zelene nogavice do kolen,

Lo scorso 8 agosto, per commemorare il sacrificio dimigliaia di innocenti, la comunità della Val Resia siè recata in Austria nel Lager di Mauthausen. Il

viaggio è stato organizzato dal Circolo culturale resiano«Rozajanski Dum» che, annualmente, propone perlopiùai soci, ma anche ai numerosi simpatizzanti, un'occasio-ne di aggregazione e di riflessione culturale su svariati te-mi.

Quest'anno la meta scelta e l'argomento proposti era-no rivolti in particolare ai giovani e meno giovani chenon hanno vissuto in prima persona le tristi vicende delsecondo conflitto mondiale e dell'olocausto e che moltospesso non sanno o ancor peggio strumentalizzano a finipolitici o ideologici le orribili atrocità commesse in no-me della tutela di una razza. Nell'occasione è stata depo-sta una corona di alloro del Comune di Resia nei pressi

dei forni crematori, dove una lapide ricorda i Resiani uc-cisi nel lager probabilmente solo perché non allineati conil pensiero della massa. Un gesto, questo, reso possibiledai valori e della volontà dei familiari degli scomparsi,che tanto si sono adoperati per onorare la memoria dellegenti sparite nei vari campi di concentramento e di ster-minio. Sono stati ricordati Luigi Barbarino, ErmandoButtolo, Odorico Lettig, Antonio Moznich, Giulio Pre-debon, Luigi Quaglia e Stefano Zuzzi che, deportati nel1944/45 unitamente a Luigi Clemente e Antonio Cossnei vari campi di lavoro, di concentramento e di stermi-nio, non fecero più ritorno alle proprie famiglie, se nonnegli anni a seguire in appositi contenitori metallici av-volti nel tricolore. Alcuni di loro sono rimasti lassù. So-no passati per il camino, «sono nel vento».

Il deportato Bruno Fabretti, che ha fatto da guida alla

comitiva nel lager, ha raccontato il calvario vissuto neicampi di Dachau, Neuengamme, Bergen Belsen e Bu-chenwald, dove riuscì miracolosamente a mettersi in sal-vo fuggendo assieme ai deportati russi. L'uomo non puòe non deve rimanere indifferente di fronte a questa bar-barie commessa purtroppo da diversi regimi totalitari oda presunte democrazie. (Sandro Quaglia)

Visita a Mauthausen per non dimenticare

� Na protislovensko potezo mo@noreagirali SSk, SSO in SKGZ.Konzul Rupel pisal ¡upanu Chineseju

� Praznovanjeje bilo neko@maja, ob godusvetih Filipain Jakoba, zdajpa konec julija

ki so iz volne in debelo pletene. Na zgor-njem delu nosijo »sreœ@e« (srajco) belebarve, ¡ametni »pruœteh« (brezrokavnik)in rde@i »celet«. Obujejo si @rne @evlje inimajo na glavi ¡ametni klobuk (lovciv@asih z ruœev@evimi krivci).

Za puœeljne poskrbijo dekleta. Pripravi-jo jih z ro¡enkravtom, ro¡marinom inrde@im nageljem, ki jih zavijejo skupaj. eneko@ so se ¡enske udele¡ile obi@aja samo,@e so bile obljubljene; ¡e poro@ena dekletaso ostala doma. Dekleta so fantu dali pu-œelj kot ljubezenska obljuba; @e je fantsprejel puœelj, se je hkrati nekako obvezalza poroko. #e je puœelj okrasil levo stran»pruœteha«, fant je bil poro@en; @e je bil nadesni strani, pa ne. V primeru, da je puœeljbil na klobuku, je fant bil ¡e obljubljen.

Konta gre po celi vasi in se ustavi predvsako gostilno, iz katere pride kelnrca. Vsese kon@a, kjer je ¡egen.

Ta navada ohranja krajevno identiteto,saj pojejo œe posebej dosti slovenskih pe-smi. Za to priliko se je neko@ vrnilo velikodoma@inov, ki se je zaradi opcij izselilo vAvstrijo. Zdaj ni ve@ tako, ker so stari op-tanti umrli in mlajœe generacije na avstrij-skem Koroœkem nimajo ve@ veliko vez zUkvami.

Slovenija zgradila in podarila ob@iniRozajansko kultursko hiœo na Ravanciprav na proœnjo folklorne skupine, ki jepotem nepretrgano upravljala stavbo,kjer ima svoj sede¡ tudi slovensko kul-turno druœtvo Rozajanski dum.

Na novo protislovensko potezo rezi-janske ob@inske uprave sta odlo@noreagirali krovni organizacij SSO inSKGZ.

Stranka Slovenska skupnost je pou-darila, da je »potrebno hitro pose@i na

vseh politi@nih in institucionalnih rav-neh, da se krivi@na namera prepre@i inda Rezijanska kulturska hiœa postaneprostor mirnega so¡itja med avtohtoni-mi identitetami. To je tudi edino zago-tovilo za uspeœen razvoj takega poseb-nega teritorija kot je dolina Rezija.«

Tudi Slovenija ne mol@i. Generalnikonzul v Trstu Dimitrji Rupel je pisal¡upanu Chineseju. »Omenjene napo-vedi zbujajo skrb,« so pojasnili na kon-zulatu.

Page 12: DOM

Pri sv. maœi in ostali spominskislovesnosti pri Ruski kapelipod Vrœi@em se je letos zbralokar dva tiso@ ljudi. Premier Ja-

nez Janœa, kot @astni pokrovitelj slove-snosti, je v nagovoru kapelo ozna@il zasimbol prijateljstva, ki povezuje ruskinarod s slovenskim in po mnenju ugled-nih gostov, simbolizira tudi povezanostz Evropsko unijo, v prid miru in vse-stranskih dobrih odnosov, ki prinaœajotudi ugodno klimo obojestranskih koristinpr. gospodarskih povezav. Kapela jesimbol vse bolj poglobljenega kulturne-ga spoznavanja in prijateljstva, kar pri-naœa tudi vzduœje zaupanja za ugodnoklimo gospodarskega sodelovanja.

Le œe dve leti nas lo@i od stoletniceza@etka prve svetovne vojne in k zgovor-nim simbolom ¡elje po gradnji miru inprijateljstva med narodi in dr¡avami jetudi Ruska kapelica Pod Vrœi@em. S tra-dicionalno slovesnostjo 29. julija, so setudi letos ob Ruski kapelici predstavnikiSlovenije in Rusije, kot vsako leto spom-nili ve@ sto umrlih ruskih vojakov, ujet-nikov v prvi svetovni vojni, ki jih je leta1916, pri gradnji vrœiœke ceste Trenta-

� Janez Janœa: Ruski vojni ujetnikiso to pravoslavno kapelo zgradilikot hram upanja in tola¡be

Sporo@ilo izpod Vrœi@a: V veri je tistaljubezen, ki lahko zdru¡uje vse ljudi

PRI RUSKI KAPELI se je na spominski slovesnosti letos zbralo kar dva tiœo@ ljudi. Govornik je bil slovenski premier

� Miran Miheliå

V soboto18. avgusta je bila na Mrzlem vrhu tradicionalna spominska slovesnost vspomin na trpe@e in padle vojake v prvi svetovni vojni.

Mrzli vrh nad Tolminom je bil najbolj krvavo bojiœ@e v Zgornjem Poso@ju. Tod jebilo ubitih ve@ tiso@ vojakov na italijanski in avstroogrski strani.

Vojne ne smemo poveli@evati, ne smemo jo idealizirati. Vojna je grda, ¡alostnastvar. Prave brazgotine vojni spopadi ne puœ@ajo na telesih vojakov in civilistov, tem-ve@ v duœah ljudi. Tisti, ki so vstopili v resni@ni vojni pekel, se iz njega vra@ajo kot psi-hi@ne razvaline. Vojna ne prizanaœa nobenemu. Ne posameznikom, ne narodom, nedr¡avam. Pravi obraz vojne je neskon@no trpljenje in smrt. Zato delajmo za mir, saj jepoleg ¡ivljenja samega najve@ja vrednota @lovekovega obstoja.

To je bilo tudi glavno sporo@ilo vseh nastopajo@ih in slavnostnega govornikaZdravka Likarja, na@elnika Upravne enote Tolmin. Maœo za umrle sta darovala po-mo@nik vojaœkega vikarja Milan Pregelj in policijski vikar Janez Novak.

Prireditve so se poleg petstotih doma@inov udele¡ili visoki diplomatski predstavni-ki Mad¡arske, Slovaœke in Rusije. (foto: Mihael Urœi@)

Slovesnost na Mrzlem vrhu

Kranjska gora, zasul sne¡ni plaz.Ob tej priliki je predsednik slovenske

vlade Janez Janœa izrazil tudi prepri@an-je, da je Rusija za Slovenijo ena najpo-membnejœih gospodarskih partneric.Glavnino slovenske menjave predsta-vljajo zdravila, ruske pa energetski viri,zato je torej gospodarsko sodelovanje vznamenju zdravja in energije, kar je do-bra osnova in obet za œiritev menjave tu-di na druga podro@ja.

� � V zaselku Senice, so v soboto 4. avgu-sta odkrili spominsko ploœ@o slikarju inpesniku Francu Œuligoju-Kanal@anu. Poodkritju spominskega obele¡ja je avtorMiran Jug z sodelavkami predstavil knji-go, v kateri je zbrana Œuligojeva pesniœkain slikarska ustvarjalnost. V dvoranive@namenskega objekta v Levpi, je bila ti-stega ve@era odprta tudi razstava slik, ki sejih je Jug za to prilo¡nost izposodil na Ko-bariœkem, kjer je Œuligoj poznan kot Ka-nal@an, ustvarjal v obdobju aktivneustvarjalnosti. Med drugimi deli, je Œuli-goj napisal veliko pesmi z nabo¡no vsebi-no, njegove slike Svete dru¡ine pa œe ved-no krasijo vaœka znamenja in domove vvaseh nad So@o. V Kobaridu se bodo s Œu-ligojevimi deli sre@ali verjetno œe to jesen.(Pa@)

� � Aikido je tradicionalna japonska bo-rilna veœ@ina. Ustanovil jo je Morihei Ue-shiba (1883-1969). Na Aikido vadbi seu@ijo umetnosti padanja (ukemi), ter sa-moobrambnih tehnik, ki nevtralizirajo na-pad iz razli@nih polo¡ajev (stoje, kle@e),samoobrambe, ko napada eden ali ve@napadalcev iz razli@nih smeri, ter izvajan-ja kontrole nad napadalcem. U@ijo se tudirokovanja s tradicionalnim oro¡jem: bo-ken, jo, tanto (lesen me@, palica, no¡).Druœtvo Aikido Nova Gorica deluje petoleto. Od 5. do 11. avgusta je izvedlo drugimednarodni Aikido seminar v Kobaridu.Pou@evala sta mojstra iz Francije BrahimSi Guesmi in Philippe Cocconi. Semina-rja, ki ga je otvorila ¡upanja Darja Haupt-man, se je udele¡ilo preko 50 vade@ih izFrancije, Avstrije, Italije, Ukrajine in Slo-venije. Z organizacijo seminarja je ¡elelodruœtvo ponuditi kvalitetno Aikido vadboin hkrati s sodelovanjem z ob@ino Koba-rid, Fundacijo Poti miru v Poso@ju, spon-zorji ter drugimi turisti@nimi ponudnikipromovirali Kobarid z okolico kot kraj zneœtetimi mo¡nostmi turisti@nih aktivno-sti. (Vladimir Zelenjak, predsednik Aiki-do druœtva)

� � Ob@ina Kobarid je v okviru Kulturne-ga poletja uspeœno zaklju@ila niz dogod-kov, ki so na kobariœki trg privabili velikodoma@ih in tujih obiskovalcev. Zaklju@nive@er se je odvijal na kobariœki tr¡nici,kjer so si obiskovalci lahko ogledali gle-daliœko komedijo Samice v izvedbi Be-neœkega gledaliœ@a. Obiskovalce in nasto-pajo@e je pozdravila ¡upanja ob@ine Ko-barid Darja Hauptman ter se zahvalilavsem sodelujo@im, ki so popestrili drugoKulturno poletje v Kobaridu. (NHI)

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke brevibrevi kratke(

Aikido osvajatudi v Poso@ju

Spominska ploœ@aFrancu Œuligoju

Uspeœno kulturnopoletje v Kobaridu

12 stran 31. avgusta 2012POSO@JE

� V. Æ

dom

ETNOLOŒKA PRIREDITEV je potekala na Livku, v Breginju in na Vrsnem. Sodelujo@a druœtva so izadala tudi publikacijo

Letos je »Legenda.Fest« dobil novo preobleko˘

e tretji@ je Kulturno druœtvo StolBreginj pripravilo etnoloœko pri-reditev – festival Legenda.Fest.

Letos je prireditev dobila novo preoble-ko, saj je potovala po vaseh kobariœkeob@ine: Livek, Breginj in Vrsno. Vseprireditve so imele etnoloœki poudarek.Sodelujo@a druœtva so izdelala publika-cijo Legenda.Fest 2012, ki je predstavi-la posamezna obmo@ja, zna@ilne etno-loœke predmete, legende in stare jedi.

Prva prireditev je bila 22. julija naLivku z jutranjo maœo v cerkvi sv. Jako-ba. Nadaljevala se je z odprtjem razsta-ve slik Lenke Hrast, votline Krivopet terrazstavo Naplavine Livœkega jezera.

Lep popoldan so obiskovalci pre¡ive-li ob zanimivih kme@kih igrah in po-kuœini livœke poœtoklje. Beneœko gle-dliœ@e je predstavili igro Samice.

4. avgusta se je prireditev preselila vBreginj z naslovom Mariji Sne¡nici naKladju v pozdrav.

Breginj in kraji pod Stolom hranijo

mnoge legende o nastanku cerkvic ali ro-manjih. V njih nastopata celo Bog inSveti Peter, ki na humoren na@in spozna-vata Kotarje in o njih dajeta sodbe. Na-stopajo@i so do¡iveto predstavili @ase ro-manj in legende. Pesem Na Kladju pacerkvica stoji pa so zapeli doma@i pevskizbori.

»Veseli smo zlasti ruskih investicij vslovensko gospodarstvo in ¡elimo si jihœe ve@. Danes smo se zbrali predvsemzaradi svetlejœega sporo@ila ruske cestein kapelice. Vojni ujetniki, vojaki teda-nje carske Rusije, so to pravoslavno ka-pelio zgradili kot hram upanja in tola¡bev najte¡jih ¡ivljenjskih preizkuœnjah«,je, med drugim, pod@rtal predsednik slo-venske vlade.

Kot je bilo na slovesnosti œe sliœati, jetakratna avstro-ogrska oblast vseenospoœtovala nekatere osnovne civilizacij-ske vrednote, ko je v vojnem @asu ujetni-kom dovolila izgradnjo kapelice. Ra-zli@ni totalitarni re¡imi, ki so v kasnejœihdesetletjih pustoœili Evropo, so to svojim¡rtvam praviloma odrekali.

Beneæko gledeliæåe je nastopilo na Livku

Premier Janez Janæa na Vræiåu

V vaœkem ogradu so v poletni ve@erzvenele Marijine pesmi, ki jih je do¡ive-to izvajal MePZ Sv. Anton in cerkvenipevski zbor iz beneœke #enebole. Starovaœko jedro je ponovno o¡ivelo ob plesihfolklorne skupine Razor. Zadiœalo je tudipo tradicionalnih kotarskih jedeh, saj soorganizatorji sezidali pravi breginjski

»œporget«, na katerem ni manjkalo niti tabelo mo@enje, frika, poœtoklja, krompi-rjevka ter breginjski œtruklji.

11. avgusta se je v organizaciji TDPlaninski raj prireditev preselila naVrsno, kjer so si obiskovalci lahko ogle-dali prikaz starih opravil v obla@ilih izpreteklosti. ˘ene so predle, œivale, praleperilo v lesenem œkafu, medtem ko somoœki izdelovali razli@na orodja ter natravniku uprizorili pravo ¡ivljenje v se-no¡etih. S kulturnim programom, ki jeb i l posve@en pesn iku S imonuGregor@i@u, so navduœevali otroci. Obzvokih ansambla Hram so se obiskoval-ci zabavali pozno v no@.

Legenda.Fest je prireditev, ki pomagaohranjati etnoloœke vrednote, hkrati paskrbi za ohranjanje ¡ive dediœ@ine. Veli-ka pohvala gre organizatorjem razli@nihdruœtev, ki so sodelovali v pripravah inuspeœno izvedli prireditve na vseh trehlokacijah.

Vodja ruske delegacije, namestnikpredsednika zgornjega doma ruskegaparlamenta, Jurij Vorobjov, pa je meddrugim povedal, da je Rusija vednoodlo@no nastopala v prid oblikovanjuskupnega evropskega prostora, sodelo-vanja in varnosti.

Poznavalec tragedije ruskih ujetnikovje povedal, da so ti prisilno delali in umi-rali tudi na trentarski strani Vrœi@a in vkrajih navzdol ob So@i. Pre¡iveli tovariœiso tudi tem v spomin postavili replikovrœiœke kapelice tudi v Trenti. Poruœili sojo italijanski vojaki, @im so po vojni pri-œli v Trento in na ostalo Primorsko. Zatobi bila ponovna izgradnja te kapelice ci-vilizacijsko dejanje Evropske unije in nele Slovenije ali Primorske.

Page 13: DOM

13stran31. avgusta 2012 ŒPORT

La Valnatisone torna in campoA Cosizza impazza il calcetto

LE FERIE PER LA PRINCIPALE FORMAZIONE calcistica valligiana sono terminate con le partite di Coppa Italia

� Bepo Qualizza

Con la disputa delle gare delprimo turno di Coppa Italia,iniziate questa settimana, èpartita la stagione calcistica.

In questa prima fase la Valnatisone af-fronterà la Manzanese sul terreno dicasa, successivamente renderà visita alButtrio per concludere il girone elimi-natorio a San Pietro dove è attesa laVirtus Corno.

Questa serie di incontri darà modo alriconfermato tecnico Flavio Chiacig diamalgamare una squadra che presente-rà delle novità in seguito ad alcune par-tenze, ma anche ad alcuni arrivi. Que-

ste gare di Coppa saranno utili per ave-re delle indicazioni sull’assetto dellasquadra che già domenica 9 settembredisputerà la prima partita del campio-nato di Promozione.

Intanto sul campetto di Cosizza è incorso il tradizionale torneo di calcettoriservato agli Over 40; vi partecipano16 formazioni delle Valli del Natisoneed una di Livek. In appendice a questamanifestazione si disputerà il «Memo-rial Lauretig Andrea, Carrer Gianni eBuonasera Corrado», persone questeche hanno dato lustro al calcio giovani-le valligiano. Le finali sono in pro-gramma sabato 8 settembre.

Un comunicato ufficiale diramatodalla Federcalcio Nazionale, riporta laprogrammazione dell’attività calcisti-ca giovanile e naturalmente contiene le

La domenica mattina le famiglie sono costrette a scegliere per i propri figli tra il calcio e la santa messa

Amedeo Sturam (Moz)

norme riguardanti la fascia di età deibambini dai sei agli otto anni, «Primicalci». Nulla da eccepire, poiché è giu-sto dare modo a chi lo desidera di avvi-cinarsi alla pratica calcistica, ma quelloche potrebbe essere non condivisibile èche i mini-tornei riservati a questa cate-goria si svolgano nella mattinata delledomenica.

A questo punto il dibattito potrebbeampliarsi, poiché, sempre la domenicamattina, si organizzano anche tornei dimini-volley. Pure il Centro sportivo ita-liano, federazione di ispirazione catto-lica, non è da meno nell’organizzare ladomenica mattina corse campestri o inmontagna alle quali partecipano ancheatleti in età adolescenziale.

Non c’è da meravigliarsi. Anche icentri commerciali sono affollati la do-

dom

»Vallimpiadi bojo partegnile turiste v Nediœke doline«MMAASSSSIIMMOO MMEEDDVVEESS OO VVEELLIIKKII ŒŒPPOORRTTNNII PPRRIIRREEDDIITTVVII,, KKII BBOO OODD 66.. DDOO 99.. ŒŒEETTEEMMBBEERRJJAA

Massimo Medves je dirigent nogo-metne ekipe Savognese in zadnjecajte puno skarbi za tisti projekt,

ki so nu vzdieli »Vallimpiadi 2013«. Lie-tos pa bo od 6. do 9. œetemberja parpra-vljalna prireditev

KKaajj ssoo pprruuzzaapprrùù VVaalllliimmppiiaaddii??»So projekt, skuoze kater se more za@et

guorit in dielat z vsiemi tistimi, ki se trudé,de bi valorizali Bene@ijo. Pod ime Vallim-piadi ¡elimo diet kupe vse œporte, ki semorejo narest v naœih dolinah. Mislimpredvsiem na tek (korsa) in gorsko kole-sarjenje (mountain bike). Potle tudi nogo-met in vse druge igre. Za zadnje dni lietamislimo, de bo napravljena tudi plezalnastiena (palestra di roccia) v Œkrutovim. NaŒtupci je Medviedja vas, v Landarju jepoznana jama, in so druœtva in ljudje, kiskarbe, de bi ble tele lepe re@i, ki jih ima-mo v Nediœkih dolinah, buj poznane, kusada.«

VV tteelliimm vvaaœœiimm pprroojjeekkuu ssooddeelluujjeejjoo ttuuddiikkaammuunnii ŒŒppiieettaarr,, SSaauuooddnnjjaa,, PPooddbbuunniieessaacc,,SSvv.. LLiieennaarrtt,, SSrriieeddnnjjee,, DDrreekkaa iinn GGaarrmmaakk..ZZaa aannkkrraatt ssoo vvssii kkuuppee,, nnee??

»Ja, tuole tle je ‘na velika rie@. Zak’ @ebomo vsi kupe in bomo hodili po adni po-ti, rivamo nardit ‘no lepo manifestacion.Sviede, lahko vsak gre naprej tudi sam, avsi kupe se manj te¡kuo in lieuœ ku se mo-re pokazat, kakuo je liepa Bene@ija in ka-ke velike bogatije ima.«

PPrraavvee VVaalllliimmppiiaaddii bboojjoo lliieettaa 22001133,, ppaattuuddii zzaa lliieettooss ssttaa nnaapprraavvllii ¡¡ee kkiieekk……

»Lietos bo samuo ‘an konac tiedna.Hlietu mislimo na trije, de se bojo mogliljudje ustavtit vas tiedan. Trieba bo napra-viti turisti@ne pakete.«

NNaarrbbuujj vveelliikkaa rriiee@@ bboo lliieettooss vv ssaabboottoo 88..œœeetteemmbbeerrjjaa,, kkààrr bboottaa oo¡¡iivviieellii ttiisstt zzeelloo ssttaarrtteekk ppoo NNeeddiiœœkkiihh ddoolliinnaahh,, kkii ssee jjee kklliiccaallaa SSuu

ee jjuu ppee SSccllaavvaanniiee iinn bbii jjii ppoo sslloovveennsskkoo pprraa--vvllii GGoorr aann ddooll ppoo BBeennee@@iijjii..

»Jest je nisem mai lietu, zatuo ki sambiu premlad. A vsi pravijo, de je bla punoliepa.«

OOkkuuoollee tteellee kkoorrœœee bboo ppuunnoo ddrruuggiihh rree@@ii..PPuuoojjttaa gglleeddaatt LLaannddaarrsskkoo jjaammoo,, oossttaannkkeeppaarrvvee ssvveettoovvnnee vvoojjsskkee nnaa KKoolloovvrraatt,, bboossppeelleeoollooggiijjaa,, ssee ppuuoojjddee llaahhkkoo pplliieezzaatt ppoo@@eellaahh……

»Za vse tuole je trieba zahvalit vse orga-nizacije, ki dielajo tle par nas. Mislim napro loko Nediœke doline, na Cai, na MaxaLaurenciga, Bruna Pocovaza in druge.«

VVaaœœ nnaammiieenn jjee sskkuuoozzee œœppoorrtt ppaarrkklliiccaattiittuurriissttee vv nnaaœœee ddoolliinnee??

»Ja, posebno tiste, ki se @ejo ustavit vi@ku ‘an dan v Bene@iji. Adan pride lahkosamuo lietat, al’ hodit, al’ pliezit. Pa lahkopride tudi jest kaj doma@ega al’ pogledatlepe naravne in kulturne re@i. Trieba je va-lorizirati Matajur. De bi prehodu vse njegapoti, adan planinac bi se muoru ustavitidva tiedna. Tudi za mountain bike je le-puo. Poti in vse ostalo pa je trieba stuortzapoznati.«

� � Per il quinto anno consecutivo il GsNatisone ha organizzato, nell'ambito dellasagra di Vernasso, la gara podistica deno-minata «La Vernassina». L'edizione 2012ha avuto come punto di ritrovo per le iscri-zioni e la partenza il piazzale antistante lachiesa paesana; ad essa hanno preso parte69 atleti per la gara assoluta da 6 km e 19under 15 per la corsa promozionale. Il pri-mo dei giovani a tagliare il traguardo è sta-to Simone Paludetti, portacolori della so-cietà organizzatrice, che ha regolato allosprint il compagno di squadra DavideCondolo e Giacomo Mulloni; tra le ragaz-ze si è invece imposta Francesca Gariup,sempre del GS Natisone, sulle gemelleAlice e Vanessa Oblach dell'Atletica Fin-cantieri Monfalcone. Nella prova compe-titiva ha invece messo il sigillo AmedeoSturam (Moz), che dopo i primi 2km dilancio in pianura ha preso il comando neltratto a lui più congeniale, ovvero la salita.Nella scia dell'atleta del GSA Pulfero ègiunto, al secondo posto, Marco Visintinidell'Aldo Moro Paluzza, mentre FlavioMlinz (GS Natisone) ha chiuso il podiocon un ritardo di circa 50” dal vincitore.Griffato Atletica Dolce Nord-Est il suc-cesso al femminile, con Anna Gonano aprecedere Emanuela Snidaro (Alpini Udi-ne) e Graziella Iussa (GS Natisone). Pre-miati anche i vincitori della categoria over60, che è stata appannaggio di Ennio Cet-tolo (Olimpia Terenzano) e Eliana Toma-setig (GS Natisone).

LLoorreennzzoo PPaauussssaa

� � Sono numeri da record quelli registra-ti alla 40ª festa sul Natisone a Vernasso,numeri rilevati dal sindaco Tiziano Man-zini assieme a uno degli organizzatori,Andrea Specogna. Nel calcio sono risul-tate ben 64 le squadre partecipanti con unminimo di 12 iscritti per ogni compagine,12 le squadre femminili con il medesimominimo di 12 giocatrici per ogni teammentre nel volley misto le squadre iscrit-tesi sono risultate addirittura 135 per unminimo di 8 componenti per ogni team.Altri 150 sportivi si sono iscritti alla corsae altrettanti al mountain bike. Insommaoltre 2 mila giovani hanno invaso Vernas-so durante il primo fine settimana di ago-sto, ma il camping era esaurito già dal gio-vedì precedente.

Moz in trionfoalla Vernassina

Duemila giovanisportivi sul Natisone

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

menica nonostante le prese di posizio-ne dei sindacati. Si legittima quindiqualsiasi attività dimenticando che ladomenica è dedicata alla famiglia ed al-la possibilità di frequentare i riti religio-si.

A questi principi, però, lo sport dàpoco valore.

Alle svariate federazioni a fine sta-gione interessa inanellare dati come nu-mero di tesserati, gare e tornei disputatiutili per riempire i moduli statistici al fi-ne di dare lustro e merito a chi gestiscequeste iniziative.

Lo scalpitare dei figli che preferisco-no la partitella alla messa domenicalerende un po’ prigionieri i genitori – nontutti, per fortuna – che devono assecon-dare quei desideri. Innocenti sì, ma det-tati e suggeriti da menti adulte.

� Intanto urgeuna seriariflessionesull’attivitàsportivagiovanilela domenicamattina,che distogliebambinie ragazzidai riti religiosi

Sport e turismo per rimettersi in gioco. Un nome di sicuro impatto, le Vallimpiadi,da tenere ogni due anni durante l’estate con tre fine settimana dedicati e, intanto,

un preludio, «Aspettando le Vallimpiadi 2013» dal 6 al 9 settembre. A volere tuttoquesto sono le amministrazioni comunali di San Pietro al Natisone (capofila), Dren-chia, Grimacco, Pulfero, San Leonardo, Savogna e Stregna. Sette Comuni che si sonoaffidati alle associazioni sportive locali, alle pro loco, a Daniele Damele, già commis-sario straordinario di Savogna, e a Massimo Medves, della Savognese calcio.

La manifestazione avrà un prologo giovedì 6 settembre con una cena conviviale alristorante «Al Trivio» di S. Leonardo (tel. 0432 723549 per prenotazioni). «Abbiamoinvitato i giocatori brasiliani dell’Udinese calcio, i loro preparatori atletici e il team ma-nager in occasione della festa dell’indipendenza del Brasile, che si celebra il giorno do-po, per una raccolta di fondi per l’associazione Missione Friuli Amazzonia»: ha resonoto Damele che ha anche informato che il Comitato Friul Tomorrow 2018 e il Comi-tato provinciale Fair Play di Udine hanno concesso il patrocinio all’evento settembri-no.

Venerdì 7 si terrà un convegno sul futuro del turismo nelle Valli alle ore 19.00 conla partecipazione di testimonial sportivi delle Valli nella sala consiliare di San Pietro alNatisone oltre che una mostra fotografica con il Cai Valnatisone e il Comune di SanPietro. Alla sera è previsto anche il breefing pre - gara con i partecipanti con illustra-zione del percorso e dei dati tecnici e la consegna di pettorali e pacco gara.

Sabato 8 ci sarà la corsa in montagna – trekking marathon. Sono previsti tre percor-si di 8 – 26 – 38 km ciascuno per la celebrazione del 40°anniversario della famosa cor-sa nelle Valli: «Su e ju pe Sclavanie». Contemporaneamente si svolgeranno gli even-ti correlati: voli con i parapendii, in collaborazione con la guida alpina Massimo Lau-rencig e le visite guidate sul Kolovrat e a Topolò in collaborazione con la Pro loco Ne-diœke doline. Al termine ci saranno le premiazioni della corsa.

Domenica 9, poi, è previsto un giro (1°percorso) di mountain bike nelle Valli in col-laborazione con il Gs Azzida, gimcane per i bimbi, la camminata inedita nella valle diSan Pietro lungo i fiumi e le chiesette votive: un percorso tra storia, campi e boschi, incollaborazione con Pro loco Nediœke doline, e altri eventi correlati: un’arrampicata inuna falesia delle Valli, in collaborazione con la guida alpina Massimo Laurencig, ungiro guidato in Grotta di San Giovanni d’Antro in collaborazione con la guida speleoBruno Pocovaz e la Pro loco Nediske Doline che curerà ancora ulteriori visite guidatesul Kolovrat e a Topolò.

«Insomma un ricco carnet di proposte – ha affermato sempre Damele – cui si ag-giungeranno i chioschi enogastronomici, la presenza degli alpini, le proposte cultura-li e delle attività economiche locali per valorizzare le imprese».

Aspettando il prossimo anno

Page 14: DOM

Kàr mislin na otroœke lieta, mi sedru¡ine skladajo u pamet dna zadrugo, ku tu filme. Od usakega@lovieka se nabierajo sekuence,

podoba, dielo, obnaœanje, karakter, poseb-nosti an posebni spomini. Miez druzih sene smien pozabit posebne dru¡ine, ki je¡iviela na sred vasi, u uozki landroni, ki jeœla od cieste takuo nadse, de bi po njite¡kuo udaru mo¡ z briemanan sena.

Na za@etku tele uoœ@ine, na @eparninkraju, je biu tu pi@u pred hiœo uzidan ‘anvelik kotu, ki so ga nucal’ za kuhat zelenja-vo kravan an prasetan. Med kotlan an ura-tami je bluo okno, ki je dajalo lu@ velikemukamanovemu œeglarju u hiœi. Lepuo vepi-kane kamanove lante na uratih so kazale,de je bla dru¡ina, ki je atu ¡iviela, na dobrinstanju an imenitna u vasi.

Takuo k’ se je stopilo @ez urata, prestorje biu tamneni. Le malo svetlobe je dodaja-lo od urat na desni strani, kjer je bluoognjiœ@e, dru¡inski center, toplo sarce, kjerje pod veliko an œaroko napo goreu oginjal’ je vogje @umielo pod pepelan. Videnœele kalance zlo¡ene pod madonovinognjiœ@an an gor na njin veliko @ojo. Videnœele ¡enico, ki je bla nimar tu hiœ’ s @arninfacuolan na glavi, Marianco, ki potika podstarin @arnin loncan, kjer kuha kajœan grah.

Pogostu je ratalo, posebno kàr nan jebluo mraz po zime, de smo se hodil’ gret utist topli pi@, kjer smo sediel’ na klopeh anse griel’ okuole veselega ognja. Gaspoda-rji so nas zvestuo sparjemal’ an dar¡al’ gorza kotan. Pa niesmo smiel’ œtrubit. Muora-li smo mu@at an samuo posluœat te velike.Kàr so nan pokazal’ urata, de bi se varnil’damu, je bluo buojœ pobugat, brez seoœ@ajat.

Nan nie korlo dvakrat re@ an smo hitroutekli, kàr smo dol po klancu @ul’ koœpinatVan@i@a, te starega u hiœi, ki je zvestuo za-jemu z njega palco usakega otroka, ki ga je

14 stran 31. avgusta 2012DOMA@A KULTURA

� Jur Zad tih

Kajœne lepe po@itnice za naœe otroke

dosegu. Ries je, de smo se ga usi bal’, kiersmo ga tudi puno dra¡il’ an, @e maj smomogli, smo mu kajœan duœpiet nardil’.

Biu je nomalo @udan @lovek. Nimar jeimeu koœpe za obuteu an suoj ponucanklobuk na glavi. Za pasan je imeu rempinan na njin obieœen kjukac, ki ga je nucu tlean tan, za @edit staze, po katerih je hodu, debi imeu pod kontrolo dru¡insko imetjeokuole vasi. Nie sneu z rempina sojgaorodja, œe kàr je hodu spat. Lahko je bluoga sre@at po usieh stazeh, kjer je ahtu anpregledavu dielo sinu an njega dru¡ine.Seviede, po navadi, dielo nie bluo maj na-reto po njega.

Van@i@eva skarb je biu hlieu, kjer je re-diu po pet, œest goved. Use je muoralo bitna pravin mestu an @edno. ˘e pred petouro zjutra je koœpinu po klancu par Ta-ma¡ovih pruot gorenjemu koncu vasi,kjer so bli hlieu, skedinj, prasiœ@e an koko-œnjak. #ul’ smo ga uekat tu Violo al’ pa tuBi¡o, naj prestope, al’ pa tu sina, ki je po-magu, zak’ nie parluo¡u sena Mori, ki muga je navadno vemetala uon z jasli an po-peœtala. Nie bluo ki se kumrat, ni@ ku die-

V KAVARJU jih pariatelj Bepo peje gledat puno re@i. Veseli so, zak’ odkrijejo novi sviet

lat an [email protected] œtalo je rasla ‘na venjika, ki je

imiela tako lepo grazduje, de ga je bluoguœt videt. Miez lat u kri¡ parvezanih somajal’ takuo lepi bieli grozdi, de je bluote¡kuo jih na pokuœat. Za tuo smo jemal’majhane luojtraca, ki so ble parstavjeneat’ blizu an so nucale za hodit gu skedinj,de bi utargali kajœan grozdi@, te buj skrit,de se na bo poznalo.

Pa ankrat adan, ankrat te drug, grozdi@so zmanjkuval’. Kàr Van@i@ je zaœteu,dost mu jih je zmanjkalo, dobro ki ga nieslavo parjelo an je za@eu œpegat, de bi za-viedeu, duo mu jih krade. Dok’ nas nieuœafu na tapu.

Nie bluo ku za hitro ute@ an letiet prednjin ku striela. Kier nas nie rivu doœe¡t, jezabaroviu za nan njega nevarni kjukac.Bruozar, de nie nobednega dosegu. Danpotle smo uœafal’ uso vinjiko an grazdujeodrekano, takuo nan je pasala voja. Œko-da, zatuo ki po navadi, tiste grozdje, ki ganieso ti@i an sarœien sniedli, je zagnjilo naviejah.

(27. – gre napri)

JJeeœœiiœœkkee zzggooddbbiiccee

Van@i@ je biu @udan@lovek. Bali smo se gaan mu kradli grazduje

dom

Po@itnice grejo pruoti koncu. Usi œuo-larji so se jih zaslu¡ili an te¡kuo so@akali tele dneve. Obe@ala sam mo-

jim otrokam, de jih ne bon motila zjutra,zak' so se mi usmili, kadar san jih potreso-vala an potegovala za noge usako jutro obœesti an pou. Tudi ist sam u cajtu po@itnicbreskarbi, sa' na muoren misint, za napra-vit, kar imajo potriebo. Brez sile skuhan, jinparporo@in, naj bojo pridni u tistim cajtu, kime nie doma.

Kàr se diela, nie lahko pustiti doma otro-ke. Se vie, de njih lieta so @udne. #etudi soodraœ@eni, usedno starœi nieso par mieru,saj radi lietajo po vasi, poœpegajo okuole, @eje sadje zdrielo. Kajœan krat gredo u vart anmi pomagajo plieti, zvezat pomidorje, po-strojt rakle, zalit kàr je potrieba. Potle sezmotejo z bi@ikleto. Uozejo se po vaœkihlandronah.

Œkoda, de je u vasi malo otruok. Potrieboimajo se poguoriti an se posmejat z kaj-œnim. Buozar, de je lietos zlo gorkuo anmorejo iti plavat u rieko. Tudi @e nie œuole,jih usedno zmisnen, naj usako an tarkaj pri-mejo tu pest bukva, za ponoviti tiste, ki sose u@ili. Kajœan krat jih pejen u Kravar, kjerdielan. Gor naœ @aka parjatel' Bepo, ki jebardak an parjuden. Rad peje moje otroke � Teresa Predan - Obliåanova

gledat puno re@i. Peju jih je u Raune gledat»kuote«, kjer so pardelovali japno za zidat,saj so blizu posebni kamani, ki ratajo bieli,kadar se jih skuha z vesoko temperaturo.Tist dan so odkrili tudi staro korito, kjer souozili krave napajat.

Kàr so parœli nazaj u Kravar, naœa ta ma-la Monica je parletiela u hiœo an me je ob-najsala z rokmi go po licah. #ula san, de meje bodlo! Smejala se je an mi jala, de je ro-ke pofrigala tu perjah drinjule. Tuole jeœuola Bepi@a, ki rad nor@ava an usako antarkaj venese kiek novega za moje otroke.

Œenku je Gabrielnu nieko orodje, ki se nu-ca, kadar se gre ta po host'. Muorta videti,kuo je biu veseu, de bo sada lahko mù klie-stit tiste varhe, ki na puste hoditi lepuo ponaœih stazah al' uoznicah. Za zaprieti tist lie-pi dan, smo se lo¡li za mizo la@ni an trudni,pa veseli. Œ@edli smo veliko pizzo, ki san jospekla ¡e zguoda tan doma.

Lepuo je, de se moji snuovi zmotejo natelo vi¡o. Ist san brezkarbi an oni so veseli,zak odkriejo kiek novega.

Gabriele an Monica u Raunah

MIESAC ŒETEMBER U NAŒIH DRU INAH

➔ Prazniki: alostna Mati bo¡jaU saboto 15. je dan ˘alostne Matere bo¡je, kàr se zmisnemo na tiste

duhounne bole@ine, ki jih je Marija pretarpiela pod kri¡an an pred grobanSinu. ˘alostno Mati bo¡jo so @astil’ na Uzhodu (Oriente) ¡e u 4. stuolietju, naZahodu (Occidente) pa od 9. stuoletja napri. Pobo¡nost u Italiji se je za@elaoku lieta 1233, kàr sedan plemenitnin fiorentinskin pariateljan, ki so bli vaje-ni molit pred podobo Marije narisane na zidu miesta, use tu an ¡lah, se jepodoba Marije parkazala u ¡ivo, se je gibala an ratala ¡alostna. #ul’ so glas,ki je pravu, de tarpi za veliko sovraœtvo, ki ragiera u Firencah. Prestraœenimladi, brez pomisint dvakrat, so hitro vargli puœe an odlo@il’ od tekrat napriposvetit ¡ivljenje ku manihi an ¡iviet u pobo¡nosti u konvente na hribuSanario. Obliekli so takuo @arno suhnjo, ki je bla od tekrat napri oblieka redamanihu ˘alostne Matere bo¡ije. Pobo¡nost je rasla usaki dan takuo, de Pape¡Pij X. je odlo@u, de naj bi tel praznik biu praznovan usake lieto na dan 15.œetemberja. Pobo¡nost do ˘alostne Matere bo¡je se je takuo œirila, de skorusake miesto, usaka vas donaœnji dan ima adno cierku al kapelico njiposve@eno. U 13. stuolietju so parœli na dan parvi utari, podobe an œtatue ¡alo-stne Marije, med kerimi je na svietu narbuj poznana Michelangelova Pietà.

Ime ˘alostna (Addolorata) je biu u lietah zlo nucan u nizki Italiji, @etud uzadnjih cajtah je rajœ nucana œpanska varianta Dolores.

Kajœna ura bo Parvi dnevi telega miesca bojo obla@ni an u@asih da¡euni.Zadnji kuart lune sabote 8. parnese jasno uro, @eglih po gorah bo œe kajœan

temporal. Temperatura se zni¡e.

Za naœe zdravjeMuore pru rec, de lietos imamo posebno an gorko polietje. U@asih se zdi,

de tudi zrak gori, takuo peko@ ki je. Za se tega varvat, usi nan parporo@uvajopit vic uode, ki se more. Seviede buj se je napri u lietah, manj se @uje ¡ejo, anzatuo muoremo pit, tud’ @e niesmo ¡ejni. Posebni œtudiji, ki so jih napravliœienciati od McGill University Montreal, pravejo, de usak dan naœ organizemzgubi parbli¡no dva litra uode, skuoze dihanje, transpiracjon, poti an kàr segre na potriebo. Pravejo, de muoremo popit manjku an litro an pu, œe buojœdva na dan, an poliete s tolo gorkuoto pa tri litre. Use tuole brez œtiet tistouodo, ki “pijemo”, kàr uzamemo kafe, sadje, zeje, ¡upo an navadne jedila.Drug œtudij, ki angleœki miedih Margaret McCartney je nardila, prave, de pitpuno uode na store dobro usakemu. Tuole zak, @e @lovek ima vesoko preœjon,@e ima probleme dializa, @e je kardiopatik, mu na store dobro pit puno uode,@ene ote¡i dielo organizma, ki takuo na utegne zpustit uso uodo odvi@.

Na moremo pa se pozabit, de 60% pezu naœega organizma je uoden, de putele uode jo sami popijemo, 35% pride od jedila an samuo 15% pride iz meta-bolizma; 14% uodè se posuœi z dihanjan, 68% jo spustmo, kàr gremo napotriebo, an 18% se posuœi s potijo.

Nausezadnjo, se zdi de narbuojœa rie@ je posluœat nimar naœ ¡uot, an polie-te imiet nimar za sabo, tu borœet, tu œport al tu gajuf adno staklen@ico uode, kijo popijemo usaki krat, ki ¡uot upraœa, al’ usaki krat, ki nan se zdi pru.

RadoviednostPo taki ici usak @lovek se poti, pa morebit kajœan se poti vic ku drug. Zatuo,

kàr mi ¡ene peremo obla@ila, posebno majce, srajce, blu¡e, ki se jih na more-jo oprat tu peko@i uodi, nie lahko oprat puot, ki more takuo ostat na [email protected] nan more parsko@nit na pomuoc stara navada, ki poka¡e, kuo prat zbikarbonatan. Tu pu taci mija@ne uode arzstajemo ¡lico bikarbonata an kàr sepohladi, umieœamo dvie ¡lice limonevega soka. Tolo parpravo polijemo namaglo puota, pustmo par mieru za pu urce, natuo opereremo an lepuo splak-nemo. Pazimo samuo, @e oblieka je ¡idana an ofarbana. Za snet oduor puotaiz œuolnu, muoremo pa potrosit u œuolin sam bikarbonat, diet œuolin u ¡akjac,ki ga zapremo s œpajan, an pustmo par mieru an par dni. Se vie, de bikarbo-nat, ki ostane brez oksigena, uni@a bakterije, ki so kau¡a takega oduorja.

RICETA

➔ Pasti@ s sieran an s hruœkami Sigurno priet al potle kajœan vas je praœu, @e vesta, kuo je dobar ser s hru-

œko, an morebit sta ga tud’ jedli, pa morebit ne usi vesta, kuo je dobar pasti@s hruœkami an s sieran.

Za tolo riceto nucamo tanko paœto za pasti@, ki se jo lahko kupe ¡e parpra-vljeno, hruœke (narbuojœe za tolo parpravo so tiste kli@ene williams), star seriz mlekarince (se lepuo parmier tud star Montasio), maslo, beœamela, mlieko,popar, zgratan ser grana.

Parvo rie@ tu urielo an osoljeno uodo denemo kuhat, samuo za 1 minut,paœto za pasti@ (@e je tanka, se lahko naprave beœamelo buj @isto an nie triebaskuhat paœto), ki jo posuœmo na œkanavaci. Sada uzamemo beœamelo, jo uli-jemo tu lon@ic an umieœamo z ‘no taco mlieka. Uzamemo posodo za foran, joobelmo z maslan, na dano polo¡emo skuhano paœto, po varh potrosemo zgra-tan star ser, u flete zrie¡ene hruœke, polijemo z beœamelo an popopramo, potlèœe paœto, ser, hruœke, beœamelo an takuo napri do konca. Po varh potrosemoœe zgratan ser grana an kajœan flokic masla san an cja.

Denemo u foran ¡e gorak 180° parbli¡no za 30 minut.

� Loretta Primosig

Page 15: DOM

15stran31. avgusta 2012 Kaplan Martin #edermac 36.

risbe: MORENO TOMASETIGbesedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIGLETA 1933 - MATI JE UMARLA PRUOT JUTRU

RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il regime fascista vietò l’usodella lingua slovena nelle chiese della Slavia friulana. In questa puntata: Martin Åedermac si trova al capezzale della madre morente. Il dramma della proibizione dello sloveno nelle chiese rende ancor piùtriste questo grave momento. Il cappellano assicura la madre che il Papa non sapeva di del provvedimento fascista e quando ne verrà a conoscenza, certamente provvederà a mettere le cose a posto. L’agoniasi prolunga tra momenti di sofferenza e relativa calma. Åedermac impartisce l’ultima benedizione alla madre, che spira alle prime luci dell’alba.

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåijipo prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierku svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æumaæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenentkarabinierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svo-jih ljudi posluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. En dan so ga paræli klicat, kier njega mat je bila na smarti.

dom

36 - GRE NAPREJ

ZAUOJ MAMINIH BESIED O PREPUOVEDI SLOVENSKEGA JEZIKA JE KAPLANA ÅEDERMACA OBÆLA TAKAŒALOST IN JEZA, DE SO MU SOLZE PARÆLE NA OÅI. TISTE BESIEDE SO SE OGLAÆALE TUDI V NJIM VSAKDAN BUJ NAGALS, ÅEPRÙ JIH JE SKUÆU ZADUÆIT. MATERI PA NIE MOGU IN NIE SMEU PARTARDIT. ÆE

ZAUOJ TEGA, DE NE BO ZAGRENJENA ZAPUSTILA TELE SVIET

KAJ PRAVIÆ TI, MOJ SIN, POSVEÅENI SLUŒABNIKGOSPUODU?

NE, MATI, PAPEŒ NIE VIEDU. VIERMITE ME,LAGALI SO MU. IZVIEDU BO RESNICO IN POPRAVUHUDOBIJO. PAPEŒ TEGA NE MORE DOPUSTIT…

ÅEDERMAC JE VIERVU V TUO, KIER JE TEUVIERVAT. MAT GA JE POSLUÆALA NAPETO IN

PARDARŒAVALA SAPO

SA’ VIERJEM. BUOG NAJ MI ODPUSTI!POŒEGNI ME, MARTINAC!

MARTINAC!

ÅEDERMACA JE STISKALO ZA GARLO.SKLENU JE ROKE, POTIHO ZMOLU, NATUO

NARDIU KRIΠNAD MATERJO,KAKOR DE JO ODVEZUJE GRIEHU

MATI SE JE POMERILA. ZDIELO SE JE, DE SOJI POPUSTILE TUDI BOLEÅINE. MARTINA JEGLEDALA, KAKOR DE SE JE SPUOMNILA NA

POZABLJENO STVAR…

MARTINAC, UMARLA BOM. SADA BOÆOSTU SAM NA SVIETU

TUDI JEST SAM ŒE V LIETIH IN BOM KMALU UMARU. NEBOM DOŒIVEU TAKE STAROSTI KOT VI, MATI. POTLÈ SE

BOMA SPET VIDLA. V NEBESIH SE BOMO POGOVARJALI VVSIEH JEZIKIH IN TUDI PO SLOVENSKO TEGA NAM

NOBEDAN NE BO BRANU; NOBEDAN, MATI. TAM BOTESPET PIELA… AL SE SPUOMNITE, KAKUO STE ANKRAT

PIELA NAM OTROKAM?

IN NOMINE PATRIS, ET FILLI,ET SPIRITUS SANCTI…

JA, GOTOVO, SE JE TEGA SPOMINJALA, A MU NIE ODGOVORILA. KA’ SO BLI SPOMINI V TELEM TRE-NUTKU. GOSPUOD MARTIN SE NIE GANU OD NJE PASTIEJE, NIE ÅÙ NE UTRUJENOSTI NE LAKOTE.

PARÆLA JE BLA KATINA, TIHO JOKALA ZA VRATI IN PRED VIÅERAM ODÆLA. MATI JE VAS CAJTTEŒKUO SAPALA. DE BI JI OLAJÆU BOLEÅINO, JO JE OBARNU Z OBRAZAM PRUOT OKNU. SKUOZE

ZAPRAÆENE GLAŒE JE SADA GLEDALA JESENSKO SONCE, KI JE ÆLUO ZA BRIEG

ZNOÅILO SE JE. POTLÈ KI JE POLJUBU MAMINO ROKO, KI JE BLA SKOR MARZLA. KOT OKAMENEU JI JE GLEDU VOBRAZ; KAKOR DE OD TRENUTKA DO TRENUTKA PARÅAKUJE NJE ZADNJI DIH. MEDTEM JE ZADREMU, JE ZAÅÙ DOLG

VZDIH, NATUO ÆE ADNEGA. POTLÈ JE BLUO VSE TIHO. MAMA SE JE NANJ ZAÅUDENO OBARNILA, KAKOR DE BIGLEDALA Z DRUGEGA SVETA. ÅEDERMAC JE STOPNU IZ KAMBRE IN POKLICU DRUŒINO, KI JE SPALA…

MAT JE UMARLA ÆELE PRUOT JUTRU

Page 16: DOM

16 stran 31. avgusta 2012ZADNJA STRAN

KAJ KJE KAM KADÀ KUO DDOOMMAA##AA MMOODDRRUUOOSSTT

#e kanikola je œla not suhapride uon mokraNEDIÆKE

DOLINE•• NNEEDDIIŒŒKKEE IINN TTEERRSSKKEE DDOOLLIINNEE-- uu ppeettaakk 3311.. vvooœœttaa aann uu ssaabboottoo 11..œœeetteemmbbeerrjjaa bo 48. Rally JulijskihPredalp. Za viedet urnike an kadàbojo cieste zaparte, lahko pogledatena spletno stran: www.rallyalpio-rientali.it

•• BBIIJJAA##AA-- uu ssaabboottoo 11.. œœeetteemmbbeerrjjaa bo otvori-tev razstave «Jaslica iz narave»Manuele Iuretig. Odparta bo usakonediejo do otuberja od 10. do 12.ure. Info: 348 2964586

•• IIDDRRIIJJSSKKAA DDOOLLIINNAA ((PPRRAAPPOOTTNNOO))-- uu ssaabboottoo 11.. aann nneeddiieejjoo 22.. œœeetteemm--bbeerrjjaa bojo pohodi z muziko an ple-sam skuoze Idarsko dolino. Vi@ naspletni strani: www.lesentinelledel-levalli.it

•• MMAATTAAJJUURR-- uu nneeddiieejjoo 22.. œœeetteemmbbeerrjjaa naMatajurju bo 36. Gorski praznik ob50. obletnici posvetitve kapeleKristuœu Odreœeniku. Program je na5. strani.

•• PPEETTJJAAGG-- uu nneeddiieejjoo 22.. œœeetteemmbbeerrjjaa ob 10. uriu cierkvi sv. Doroteje bo koncert;godu bo m° Michielin.

•• KKOOSSCCAA-- uu nneeddiieejjoo 22.. œœeetteemmbbeerrjjaa bo prazniksv. Egidija. Ob 17. uri bo sv. maœaan oufar. Po maœi bo skupna vi@erjaan veselica.

•• AA˘LLAA-- oodd @@eettaarrttkkaa 66.. œœeetteemmbbeerrjjaa v a¡lan-skin faru¡e ob 20.30 »Meditazionesui cuori gemelli«Info: Danila cell. 339 3116666

•• NNEEDDIIŒŒKKEE DDOOLLIINNEE-- oodd 66.. ddoo 99.. œœeetteemmbbeerrjjaa bo«Aspettando le Vallimpiadi 2012».Obnovili bojo maratono «Gor andol po Bene@iji». Ve@ na spletnistrani www.vallimpiadi.it

•• LLIIEESSAA-- uu ssaabboottoo 88.. œœeetteemmbbeerrjjaa oobb 2200..3300uurrii v Kova@iuovin senike bo kultur-no ve@er «V nebo luna plava».

Poezije bojo brali: AndreinaTrusgnach, Luisa Gastaldo, VojkoRutar, Francesco Tomada.Parpravlja KD Re@an.

•• PPLLAANNIINNSSKKOO DDRRUUŒŒTTVVOO CCAAII-- uu nneeddiieejjoo 99.. œœeetteemmbbeerrjjaa pohodKri¡ - Stenar - Pihavec (JulijskeAlpe 2409m-2501m-2419m)

•• LLIIEESSAA-- uu nneeddiieejjoo 99.. œœeetteemmbbeerrjjaa boOpasilo an praznik MarijeBandimice. Ob 11. uri bo sv. Maœaan precesija z Marijo. Po Maœi bokosilo an veselica.

•• SSVV.. MMAARRTTIINN-- uu nneeddiieejjoo 1166.. œœeetteemmbbeerrjjaa boKuatarinca. Ob 12. uri bo sv. Maœana vrhu. Po Maœi paœta za vse anveselica. #e bo de¡evalo praznik bona Liesah ob 11. uri.

•• PPLLAANNIINNSSKKAA DDRRUU¡¡IINNAA BBEENNEE@@IIJJEE

-- uu nneeddiieejjoo 1166.. œœeetteemmbbeerrjjaa gre napohod na Prisojnik (2.547 m). Info: Alvaro 320 0699486

•• ŒŒPPIIEETTAARR-- uu ttoorraakk 1188.. œœeetteemmbbeerrjjaa AuserNediœke Doline gre na izlet z barkopo maranski laguni. Odhod izŒpietra bo ob 7. uri. Za druge infor-macije an za se upisat lahkopokli@ite œt. 0432717004 – e-mail:[email protected]

TERSKEDOLINE•• PPRROOSSNNIIDD-- uu ssaabboottoo 11.. œœeetteemmbbeerrjjaa protive@eru pri Gostilni Brez Mej bove@er u okviru Festivala «Acque diacqua». Prebali bojo svoje poezije:Jurij Paljk, Silvana Paletti, ManuelaDago, Michele Obit, RobertoMarino Masini. Muzika: DavideTomasetig. Parpravlja Inœtitut zaslovensko kulturo iz Œpietra.

•• BBAARRDDOO-- uu nneeddiieejjoo 22.. œœeetteemmbbeerrjjaa bojoodparli postrojen etnografskimuzej. Ob 11.30 bo u farni cerkvisv. Maœa, par kateri bo pieu zbor«Gallus» iz Kranja. Ob 12.30 priMuzeju bojo predstavli novo etno-grafi@no zbirko. Slediu bo rinfreœk.Parpravlja Center za kulturne razi-

skave-Bardo.

•• ##AANNIIEEBBOOLLAA-- uu ssaabboottoo 88.. œœeetteemmbbeerrjjaa oobb 1188.. uurriibo otvoritev “Doma @enebolskeskupnost – Casa della comunità diCanebola (bivœi faru¡). Slediu bokoncert s slovenskimi in italijanski-mi glasbenimi skupinami.

•• FFOOJJDDAA-- ddoo nneeddiieejjee 3300.. œœeetteemmbbeerrjjaa je ugradu Zucco odparta razstava «Potpajkovih gnezd». Na ogled je usakosaboto an nediejo od 10. do 19. ure.

KANALSKADOLINA•• TTAABBLLJJAA- u kamunski pala@i je na ogled raz-stava «La grande guerra in un paesedi confine». Odparta je od pandiej-ka do petka od 9. do 18 ure. Usaboto an nediejo od 9. do 12. ure.

-- uu ssaabboottoo 88.. œœeetteemmbbeerrjjaa bo 670.Senjan.

•• RRAABBEELLJJ-- ddoo kkoonnccaa vvooœœttaa sta odparta rudar-ski an vojaœki muzeja, usak dan od9. do 12. ure an od 14.30 do 17.30.

VIDAN-- uu @@eettaarrtteekk 66.. aann ppeettaakk 77.. œœeetteemmbbeerr--jjaa bo mednarodni posvet«Ve@jezi@nosti in izobra¡evanje.Izkuœnje, rezultati in izzivi v prosto-ru med Italijo in Slovenijo».Program je na naœi spletni straniwww.dom.it

TRST•• OOPP##IINNEE-- oodd ppeettkkaa 3311.. vvooœœttaa ddoo nneeddiieejjee 22..œœeetteemmbbeerrjjaa u Parku Fin¡garjevegadoma bojo 47. œtudijski dveviDRAGA 2012. U petak ob 16.30:«Manjœina in zajam@eno politi@nozastopstvo», guorili bojo RobertoBattelli, Rudi Vouk an DamijanTerpin. U saboto ob 16.30«Planetarne meje - ovira za rast,izziv za razvoj», guorila bo dr.Lu@ka Kajfe¡ Bogataj. U nediejo ob10. uri «Nemir spraœevanja.Temeljna duhovnost in religija».

Guoriu bo dr. Branko Klun; ob 16.uri «Preteklost navidezneresni@nosti, kostrukcije slovenskihresni@nosti» guoriu bo prof. dr. ˘igaTurk.

POSOÅJE•• KKOOBBAARRIIDD-- uu ppeettaakk 3311.. vvooœœttaa bojo praznoval’10 liet doma@e ekipe dvoranskegamalega nogometa Oplast. Ob 17. uribo u Kulturnem domu slovesnost anbo premiera filma «Kobariœkih 10»o zgodovini kluba. Ob 18.30 bo naœportnem igriœ@u pa dru¡abnosre@anje z glasbo in zabavo.

•• LLIIVVEEKK-- uu ppeettaakk 77.. œœeetteemmbbeerrjjaa od 18.30naprej bo "LiwkStok"- medmejnirock koncert beneœkih in posoœkihskupin. Igrali bojo: Bk evolution,Shape, Sons of a Gun, FunkULoveI,Fishkillers, Evil Kevil, Pomorac,SkyLine. Parpravlja ŒportnoDruœtvo Livek, s pomo@jo: SKGZ,Inœtitut za slovensko kulturo, KDRe@an, ANPI Nediœke Doline.

•• BBOOVVEECC-- uu ssaabboottoo 11.. œœeetteemmbbeerrjjaa ob 19.30 ucierkvi Device Marije u Polju boKomorni ve@er 13. Mednarodnegaglasbenega foruma Trenta.

•• TTRREENNTTAA-- uu nneeddiieejjoo 22.. œœeetteemmbbeerrjjaa ob 19.30 uDomu Trenta bo koncert solistuMednarodnega glasbenega forumaTrenta.

•• KKOOBBAARRIIDD-- oodd @@eettaarrttkkaa 66.. ddoo ssaabboottoo 88.. œœeetteemm--bbeerrjjaa bo 2. festival Soœke postrvi.Program je na naœi spletni straniwww.dom.it.

•• PPEERRAATTII ((LLIIVVEEKK))- uu ssaabboottoo 88.. œœeepptteemmbbeerrjjaa oobb 1199.. uurriibo sre@anje pevskih zborov »Pesemnas zdru¡uje«. Nastopajo: vokalnaskupina Sne¡et, oktet SimonaGregor@i@a, Nediœki puobi, kvartetKarik, ˘EPZ Justin Kogoj Dol.Trebuœa, vokalna skupina Flance,meœani pevski zbor Podgora(Gorica), meœani pevski zbor SlavecSolkan, vokalna skupina Liwk.Parpravja Kulturno druœtvo «Gorenjkonc».

UU PPRRIIHHOODDNNJJII ŒŒTTEEVVIILLKKII BBOOMMOO OOBBJJAAVVIILL’’ PPRRIIRREE--DDIITTVVEE DDOO KKOONNCCAA ŒŒEETTEEMMBBEERRJJAA.. RREEDDAAKKCCIIJJOO

ZZAAPPRREEMMOO UU TTOORRAAKK 1111.. ŒŒEETTEEMMBBEERRJJAA.. PPOOŒŒJJAAJJTTEE

JJIIHH NNAA NNAASSLLOOVV [email protected] SSUULL PPRROOSSSSIIMMOO NNUUMMEERROO PPUUBBBBLLIICCHHEERREEMMOO GGLLII

AAPPPPUUNNTTAAMMEERRNNTTII FFIINNOO AA FFIINNEE SSEETTTTEEMMBBRREE..AANNDDIIAAMMOO IINN SSTTAAMMPPAA MMAARRTTEEDDÌÌ 1111 SSEETTTTEEMMBBRREE..IINNVVIIAATTEELLII AA [email protected] TTEELL..--FFAAXX 00443322 770011445555

NA SPLETNI STRANI WWW.DOM.IT VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

domKULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIKPERIODICO QUINDICINALE

ODGOVORNI UREDNIKDIRETTORE RESPONSABILE

MARINO QUALIZZA

ZALO¡BA - EDITRICEMOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L.

UREDNIŒTVO - REDAZIONEUPRAVA - AMMINISTRAZIONE

33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULIBORGO SAN DOMENICO, 78

TEL. - FAX 0432 701455e mail: [email protected]

www.dom.itIscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001

STAMPA: CENTRO STAMPADELLE VENEZIE SOC. COOP.

VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA

REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINEN. 8 - 8. 4. 2003

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00,10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.

Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (zamejski tisk),13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.

Oddaje za vidensko provinco. Vsako saboto ob 12. 00 izRezije »»TTaa rroozzaajjaannsskkii ggllaass««.

VVssaakk ddaann oobb 2200..3300TTvv ddnneevvnniikk ppoo sslloovveennsskkoo

VVSSAAKKOO NNEEDDIIEEJJOO OOBB 1144..3300OOOOKKNNOOKKNNOO VVVV BB BB EENNEEEENNEE @@@@IIJJOOIIJJOO

TTUUDDII NNAA IINNTTEERRNNEETTUU:: wwwwww..rraaddiioossppaazziioo110033..iitt

Naro@nine/AbbonamentiNaro@nine/AbbonamentiLLEETTNNAA//AANNNNUUAALLEE €€ 1166PPOODDPPOORRNNAA//SSOOSSTTEENNIITTOORREE €€ 3300SSLLOOVVEENNIIJJAA//SSLLOOVVEENNIIAA €€ 2200EEVVRROOPPAA//EEUURROOPPAA €€ 2255IIZZVVEENN EEVVRROOPPEE//EEXXTTRRAA EEUURROOPPAA €€ 3355

PPooœœttnnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee ppoossttaallee nn.. 1122116699333300 iinntteessttaattoo aa MMoosstt ssccaarrll,, bboorrggoo SSaann DDoommeenniiccoo 7788,, 3333004433 CCiivviiddaallee ddeell FFrriiuullii//##eeddaaddBBaann@@nnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee bbaannccaarriioo IIbbaann:: IITT8855 PP008866 33116633 77440000 00001100 00881155 009955BBIICC//SSWWIIFFTT:: RRUUAAMMIITT2211CCIIVV

Postani naœ prijateljDiventa nostro amico

dom