Giornale Dom

16
EDITORIALE Il mondo nel pallone Evropa uči varvati slovenski jezik S tando alla storia, due sono i passatempi che più attraggo- no gli umani: la politica e lo sport. Queste due attrattive cono- scono tempi di gloria e di oblio. La politica è l’arte di governare, ma soffre la mancanza di artisti, sperabilmente non per molto tem- po, perché i problemi si accavalla- no giorno dopo giorno e i popoli, non solo gli Italiani, soffrono l’in- dicibile. Non vorrei però che l’occasione dei mondali di calcio mettesse fra parentesi questi gravi problemi, per una specie di rimozione che peggiora l’esistente. Del resto, i Brasiliani, notoriamente esaltati dal pallone, hanno mostrato di non apprezzare le spese enormi per la costruzione degli stadi, mentre metà della popolazione pativa la fame. Lo sport è nato come espressio- ne di libertà e di abilità, sganciato, almeno negli inizi, dal guadagno e motivato solo dalla gioia di godere qualcosa di bello. Poi le cose sono cambiate, ma non bisogna abban- donare ogni speranza di migliora- mento, benché le premesse siano poco incoraggianti. Il papa ha ri- cordato, fra l’altro, che lo sport fa incontrare i popoli, nel superamen- to dei vari nazionalismi e nell’in- contro di una fratellanza gioiosa. È un progetto, un impegno che nobi- lita lo sport e lo eleva fra le cose belle e buone dell’umanità. Ma dietro l’angolo, anzi già nel- la corsia di partenza c’è l’insidia del nazionalismo, della chiusura e della vana considerazione che un campionato vinto ti innalzi tra le nazioni elette, facendoti dimenti- care i problemi reali, che queste competizioni acuiscono ancora di più, visto che le spese per l’orga- nizzazione, in genere, indebitano la nazione ospitante. La Grecia non si è ancora sollevata dalla cri- si, iniziata proprio con le Olimpia- di del 2000. Sarebbe bello, allora, che l’entu- siasmo (o la delusione) per i risul- tati della squadra nazionale non di- ventasse una specie di ubriacatura generale, che è sempre conclusio- ne infausta di un evento che porta gioia e solidarietà. Che magari dopo il campiona- to mondiale seguisse una ripresa dell’economia, con il lavoro per i giovani, il funzionamento del Par- lamento, la concordia fra i partiti e l’azione operosa del Governo! Siamo nel mondo dei sogni, ma sognare non è proibito. Potriebno mu je varniti ugled in prestiž, ki mu ga je vzela asimilacijska politika POD DROBNOGLEDOM Deželni odbor je odloču jasan »ne« čezkonfinski povezavi iz Okroglega v Vidan I z Tarsta je paršla dobra novica. Deželni odbor (regionalna gjun- ta) je napisu bielo na čarno jasan »ne« čezkonfinsekmu elektrovodu iz Okroglega v Vidan, ki ga italijanska in slovenska družba za prenos ele- ktrične energije, se pravi Terna in Eles, četa spejati skuoze Benečijo in Posočje. Naspruotovanje projektu je Furlanija Julijska krajina pošjala v Rim ministerstvam za ekonomski arzvoj in za okolje (ambient). Odbor- nica Sara Vito je arzložla, de tele ele- ktrovod nie potrieban za našo deželo in bi nucu Venetu. Veliko škodo bi nardiu Nediškim dolinam in Čedadu, ki ga varje Unesco. Trieba je pohvaliti regionalno ad- ministracijo, ki je daržala besiedo in nardila, kar je bla predsednica Debo- ra Serracchiani obljubila na Dnevu emigranta in kar sta bla oznanila na novolietnim srečanju administra- torju Benečije in Posočja v Bovcu podpredsednik Deželnega sveta (re- gionalnega konseja) Igor Gabrovec in načelnik skupine Pd Cristiano Shaurli. A vseglih muoremo še nap- rej ahtati in lepuo premisliti na vsah znak, ki parhaja iz Rima, Ljubljane in Bruslja. Saj imata zadnjo besie- do vlada Italije in Slovenije, pa tudi Evropska komisija, ki je elektrovod iz Okroglega v Vidan dala med svoje prioritetne energetske projekte. Previč krat so nas politiki in eko- nomisti povliekli za nuos in prevara- li, de bi lahko mernuo spali. Konac koncu smo vsi mislili, de je biu tist elektrovod za nimar zavarnjen že lie- ta 2006. Potle pa je novemberja 2011 Dom odkriu in objavu novico, de Ter- na in Eles ga imata šele v pameti. A v teli zgodbi je še nekaj, ki nam daje pomisliti in ki je dobra šuola za naprej. Tuole je tesnuo sodelovanje s sosedi v Sloveniji, brez katerega bi bli naj Benečani naj Onejci v po- puni tami glede elektrovoda. V Soški dolini so se zaviedali nevarnosti, ki grozi njihovim krajam po poročanju Doma. V Nediških dolinah smo ve- liko »skrivnosti« o načartu odkrili, zatuo ki poznamo slovenski jezik in imamo stike z vesokimi predstavniki slovenske oblasti. Čene prave infor- macije ne bi bile dostopne. Pru kàr so veliki problemi, se poka- že, do katere miere je pomembna, je important vloga slovenske manjšine in njenih organizacij. V telih okoliš- činah se konkretno pokaže, kaj po- meni biti muost in stičišče med dvi- emi deželami in kulturami – tudi za politiko in ekonomijo –, ki se kajšan krat težkuo med sabo zastopijo, zatuo ki dobesiedno niemajo skupnega je- zika. Brez Benečanu, ki znajo po sloven- sko, ki čujejo novice na adni in drugi strani konfina, ki imajo dostop tudi do slovenskih političnih predstavni- ku, bi sigurno Eles in Terna v mie- ru pejala naprej svoje načarte in bi kmalu elektrodot šumeu nad našimi glavami, močnuo vederbu ambient in morebiti tudi škodovau zdravju. E. G. Elektrovod, na smiemo mierno spati MARINO QUALIZZA V Špietru 5. julija Posvet o ukoreninjenju krščanstva stran 2 Postaja Topolove Deset dni v znamenju ustvarjalnosti stran 7 Idarska dolina Senjam sv. Antona v Obuorči stran 8 Terske doline Poljubljanje križov v Viškorši stran 10 Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy V deželi Furlaniji Julijski krajini kakor v cieli Italiji je trieba spreme- niti parstop do problematike jezikovnih manjšin. Politika se muore končno otresti folklorističnega odnosa in dati lokalne jezike v pravo luč, se pravi ku bogatijo, ki lahko darži naše ljudi in naš teritorji na poti, po kateri donašnji dan hodita Evropa in cieli sviet. »Nova odpartost do manjšin je potriebna v vsieh političnih silah,« je v pogovoru za Dom poviedu načelnik deželne svetovalske skupine PD, Cris- tiano Shaurli, ob varnitvi iz skupščine, ki je sparjela tudi Furlanijo julijsko krajino v Network to promote linguistic diversity, se pravi v evropsko mrie- žo dežel, ki imajo posebne jezike. Pri Baskih, Kataloncih, Galicijanih, Frizcih, Škotih in drugih po Evropi smo priča velikega uspeha. Učenje in vsakdanje nucanje lokalnega je- zika močnuo raste, še posebno par mladih. Škoda tuole se na gaja par nas. »Potriebno je dvojezično šuo- lanje in dielo, de bi slovenski, furlanski ter niemški jezik spet pardobili ugled, ki jim ga je uzela asimilacijska politika,« pravi Shaurli. V Benečiji je stanje še posebno huduo, kakor je pokazala kampanja za kamunske volitve, v kateri je teklo obiuno strupa pruoti slovenskemu je- ziku. Pa Shaurli opozarja: »Šindiki muorejo lepuo imieti v pameti, de so pravice Slovencu priznane in nie poti nazaj. Ako bojo dielali pruoti sloven- ski manjšini, se bojo pokazali pruoti zgodovini in bojo odgovorni za smart svojega teritorija.« BERI NA PETI STRANI Pravice Slovencu so priznane in nie poti nazaj Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 12 30. junija 2014 - Euro 1,20

description

Edizione del 30 giugno 2014

Transcript of Giornale Dom

Page 1: Giornale Dom

EDITORIALE

Il mondonel pallone Evropa uči varvati

slovenski jezikStando alla storia, due sono i passatempi che più attraggo-no gli umani: la politica e lo

sport. Queste due attrattive cono-scono tempi di gloria e di oblio.

La politica è l’arte di governare, ma soffre la mancanza di artisti, sperabilmente non per molto tem-po, perché i problemi si accavalla-no giorno dopo giorno e i popoli, non solo gli Italiani, soffrono l’in-dicibile.

Non vorrei però che l’occasione dei mondali di calcio mettesse fra parentesi questi gravi problemi, per una specie di rimozione che peggiora l’esistente. Del resto, i Brasiliani, notoriamente esaltati dal pallone, hanno mostrato di non apprezzare le spese enormi per la costruzione degli stadi, mentre metà della popolazione pativa la fame.

Lo sport è nato come espressio-ne di libertà e di abilità, sganciato, almeno negli inizi, dal guadagno e motivato solo dalla gioia di godere qualcosa di bello. Poi le cose sono cambiate, ma non bisogna abban-donare ogni speranza di migliora-mento, benché le premesse siano poco incoraggianti. Il papa ha ri-cordato, fra l’altro, che lo sport fa incontrare i popoli, nel superamen-to dei vari nazionalismi e nell’in-contro di una fratellanza gioiosa. È un progetto, un impegno che nobi-lita lo sport e lo eleva fra le cose belle e buone dell’umanità.

Ma dietro l’angolo, anzi già nel-la corsia di partenza c’è l’insidia del nazionalismo, della chiusura e della vana considerazione che un campionato vinto ti innalzi tra le nazioni elette, facendoti dimenti-care i problemi reali, che queste competizioni acuiscono ancora di più, visto che le spese per l’orga-nizzazione, in genere, indebitano la nazione ospitante. La Grecia non si è ancora sollevata dalla cri-si, iniziata proprio con le Olimpia-di del 2000.

Sarebbe bello, allora, che l’entu-siasmo (o la delusione) per i risul-tati della squadra nazionale non di-ventasse una specie di ubriacatura generale, che è sempre conclusio-ne infausta di un evento che porta gioia e solidarietà.

Che magari dopo il campiona-to mondiale seguisse una ripresa dell’economia, con il lavoro per i giovani, il funzionamento del Par-lamento, la concordia fra i partiti e l’azione operosa del Governo! Siamo nel mondo dei sogni, ma sognare non è proibito.

Potriebno mu je varniti ugled in prestiž, ki mu ga je vzela asimilacijska politika

POD DROBNOGLEDOM Deželni odbor je odloču jasan »ne« čezkonfinski povezavi iz Okroglega v Vidan

Iz Tarsta je paršla dobra novica. Deželni odbor (regionalna gjun-ta) je napisu bielo na čarno jasan

»ne« čezkonfinsekmu elektrovodu iz Okroglega v Vidan, ki ga italijanska in slovenska družba za prenos ele-ktrične energije, se pravi Terna in Eles, četa spejati skuoze Benečijo in Posočje. Naspruotovanje projektu je Furlanija Julijska krajina pošjala v Rim ministerstvam za ekonomski arzvoj in za okolje (ambient). Odbor-nica Sara Vito je arzložla, de tele ele-ktrovod nie potrieban za našo deželo in bi nucu Venetu. Veliko škodo bi nardiu Nediškim dolinam in Čedadu, ki ga varje Unesco.

Trieba je pohvaliti regionalno ad-ministracijo, ki je daržala besiedo in nardila, kar je bla predsednica Debo-ra Serracchiani obljubila na Dnevu emigranta in kar sta bla oznanila na novolietnim srečanju administra-

torju Benečije in Posočja v Bovcu podpredsednik Deželnega sveta (re-gionalnega konseja) Igor Gabrovec in načelnik skupine Pd Cristiano Shaurli. A vseglih muoremo še nap-rej ahtati in lepuo premisliti na vsah znak, ki parhaja iz Rima, Ljubljane in Bruslja. Saj imata zadnjo besie-do vlada Italije in Slovenije, pa tudi Evropska komisija, ki je elektrovod iz Okroglega v Vidan dala med svoje prioritetne energetske projekte.

Previč krat so nas politiki in eko-nomisti povliekli za nuos in prevara-li, de bi lahko mernuo spali. Konac koncu smo vsi mislili, de je biu tist elektrovod za nimar zavarnjen že lie-ta 2006. Potle pa je novemberja 2011 Dom odkriu in objavu novico, de Ter-na in Eles ga imata šele v pameti.

A v teli zgodbi je še nekaj, ki nam daje pomisliti in ki je dobra šuola za naprej. Tuole je tesnuo sodelovanje

s sosedi v Sloveniji, brez katerega bi bli naj Benečani naj Onejci v po-puni tami glede elektrovoda. V Soški dolini so se zaviedali nevarnosti, ki grozi njihovim krajam po poročanju Doma. V Nediških dolinah smo ve-liko »skrivnosti« o načartu odkrili, zatuo ki poznamo slovenski jezik in imamo stike z vesokimi predstavniki

slovenske oblasti. Čene prave infor-macije ne bi bile dostopne.

Pru kàr so veliki problemi, se poka-že, do katere miere je pomembna, je important vloga slovenske manjšine in njenih organizacij. V telih okoliš-činah se konkretno pokaže, kaj po-meni biti muost in stičišče med dvi-emi deželami in kulturami – tudi za politiko in ekonomijo –, ki se kajšan krat težkuo med sabo zastopijo, zatuo ki dobesiedno niemajo skupnega je-zika.

Brez Benečanu, ki znajo po sloven-sko, ki čujejo novice na adni in drugi strani konfina, ki imajo dostop tudi do slovenskih političnih predstavni-ku, bi sigurno Eles in Terna v mie-ru pejala naprej svoje načarte in bi kmalu elektrodot šumeu nad našimi glavami, močnuo vederbu ambient in morebiti tudi škodovau zdravju.

E. G.

Elektrovod, na smiemo mierno spati

Marino Qualizza

V Špietru 5. julijaPosvet o ukoreninjenjukrščanstva

stran 2

PostajaTopoloveDeset dniv znamenjuustvarjalnosti

stran 7

IdarskadolinaSenjamsv. Antonav Obuorči

stran 8

TerskedolinePoljubljanjekrižovv Viškorši

stran 10

Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy

V deželi Furlaniji Julijski krajini kakor v cieli Italiji je trieba spreme-niti parstop do problematike jezikovnih manjšin. Politika se muore končno otresti folklorističnega odnosa in dati lokalne jezike v pravo

luč, se pravi ku bogatijo, ki lahko darži naše ljudi in naš teritorji na poti, po kateri donašnji dan hodita Evropa in cieli sviet.

»Nova odpartost do manjšin je potriebna v vsieh političnih silah,« je v pogovoru za Dom poviedu načelnik deželne svetovalske skupine PD, Cris-tiano Shaurli, ob varnitvi iz skupščine, ki je sparjela tudi Furlanijo julijsko krajino v Network to promote linguistic diversity, se pravi v evropsko mrie-žo dežel, ki imajo posebne jezike.

Pri Baskih, Kataloncih, Galicijanih, Frizcih, Škotih in drugih po Evropi smo priča velikega uspeha. Učenje in vsakdanje nucanje lokalnega je-zika močnuo raste, še posebno par mladih. Škoda tuole se na gaja par nas.

»Potriebno je dvojezično šuo-lanje in dielo, de bi slovenski, furlanski ter niemški jezik spet pardobili ugled, ki jim ga je uzela asimilacijska politika,« pravi Shaurli.

V Benečiji je stanje še posebno huduo, kakor je pokazala kampanja za kamunske volitve, v kateri je teklo obiuno strupa pruoti slovenskemu je-ziku. Pa Shaurli opozarja: »Šindiki muorejo lepuo imieti v pameti, de so pravice Slovencu priznane in nie poti nazaj. Ako bojo dielali pruoti sloven-ski manjšini, se bojo pokazali pruoti zgodovini in bojo odgovorni za smart svojega teritorija.«

– beri na peti strani –

”Pravice Slovencu so priznanein nie poti nazaj

Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 1230. junija 2014 - Euro 1,20

Page 2: Giornale Dom

Težave kristianovv Iraku

Kaldejska Cerkev je 19. junija razglasila dan posta in molitve za vnovično vzpo-stavitev varnosti in stabilnosti v Iraku.Kaldejski patriarh Louis Sako je v izjavi za javnost zapisal, da molitev in post lahko spreobrneta srca ljudi in jih spodbudita k dialogu in medsebojnemu spoštovanju. Kaldejska Cerkev se je zbrala na zase-danju v Ankawi, prestolnici Kurdistana, ki ni vpletena v trenutne spopade med skrajneži in iraškimi silami. Škofje so med drugim razpravljali tudi o razmerah kristjanov, ki so morali zaradi napadov skrajnežev zapustiti svoje domove. Kot je znano, je moralo iz Mosula zbežati še zadnjih 3 tisoč kristjanov. Pred ameri-škim posredovanjem leta 2003 jih je bilo tam 35 tisoč.

Molitev za mirv Ukrajini

Škofje ukrajinske grško katoliške Cerkve vernike pozivajo k molitvi za mir. Ob koncu zasedanja sinode, ki je od 4. do 6. junija potekala v Kijevu, so ukrajinskim vernikom napisali posebno sporočilo in v njem spregovorili o razmerah v Ukrajini. »Prosimo vas,« so zapisali, »da še naprej molite za mir v Ukrajini, za mir in spravo, ki temeljita na pravičnosti. Kot kristjani verjamemo, da bo vsaka oseba, ki izka-zuje solidarnost do trpečih, blagoslov-ljenja in bo prejela obilno Božjih milosti. Gospod poklanja dostojanstvo preko bla-goslova in vaši blagoslovi Ukrajine lahko spremenijo, pomagajo in preobrazijo na-rod, ki je na poti.«Škofje v sporočilu navajajo glavne do-godke zadnjih šestih mesecev, ki so bili dramatični, na trenutke tragični, na kon-cu pa poživljajoči. Glas kristjanov, judov in muslimanov je bilenoglasen, zagovar-jal je državljanske pravice in nasproto-val nasilju, odobraval dialog, ki je edini legitimni način za reševanje politične in družbene krize. »Hvaležni smo vsem na-šim bratom in sestram v veri za to preroš-ko edinost,« so zapisali škofje.

Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

30. junija 2014stran2

Papež: Nihče ne zmaga samna igrišču in tudi v življenju

VBraziliji poteka sve-tovno prvenstvo v nogometu 2014. Ob začetku velikega šport-nega dogodka je papež

Frančišek poslal video sporočilo, namenjeno organizatorjem, športn-ikom, navijačem, gledalcem in vsem drugim sodelujočim pri tem dogo-dku, ki »presega jezikovne, kulturne in narodne meje«.

V sporočilu je papež tako zaželel, da bi se to svetovno prvenstvo odvi-jalo v »vedrini in mirnosti, medse-bojnem spoštovanju, solidarnosti in bratstvu med moškimi in ženskami, ki se prepoznavajo za člane ene družine«. Naj ta dogodek ne bo le »praznik športa«, ampak naj se spreme-ni v »praznik solidar-nosti med narodi«.

To pa, kot je zatr-dil papež, predposta-vlja, da so nogometne tekme tisto, kar so v svojem bistvu: »Igra in istočasno priložnost za dialog, uvidevnost, medsebojno človeško obogatitev.« Šport je namreč orodje za posredovanje vrednot, ki spo-dbujajo dobro človeške osebe in po-magajo graditi miroljubnejšo ter bolj bratsko družbo. Med le-temi so loja-lnost, vztrajnost, prijateljstvo, delitev

in solidarnost.Papež Frančišek je nato v video

sporočilu izpostavil tri lekcije šport-nega udejstvovanja: nujnost treninga, »fair play« in spoštovanje med na-sprotniki. To so tri bistvene drže, ki niso pomembne le na igrišču, ampak tudi v vseh vidikih življenja in pred-vsem pri gradnji miru. Šport je »šola miru, uči nas, kako graditi mir«.

Da bi v športu zmagali, je nujno trenirati. V treniranju športa lahko prepoznamo metaforo naših življenj: »V življenju je nujno boriti se, treni-rati, prizadevati si za dosego pomem-bnih rezultatov. Športni duh nam na ta način nudi podobo odpovedi, ki so nujne za rast v krepostih, ki gradijo

značaj osebe.« In če je že za »izboljšanje ose-be« nujen inten-ziven ter stalen trening, mora biti še več truda vloženega v ure-sničenje srečanja in miru med po-samezniki ter med »izboljšan-imi« narodi.

Kar zadeva »fair play«, je

nogomet lahko in mora biti »šola oblikovanja kulture srečanja, ki naj bi prinesla harmonijo in mir med na-rodi«. Da bi igrali v moštvu, je nujno najprej misliti na dobro skupine in ne nase. Da bi zmagali, je potrebno

»preseči individualizem, sebičnost, vse oblike rasizma, nestrpnosti in in-strumentalizma človeške osebe«. Biti »solisti« v nogometu predstavlja ovi-ro za uspeh moštva, je poudaril pa-pež Frančišek. »Če pa smo ‘solisti’ v življenju, če se ne zmenimo za osebe, ki nas obkrožajo, to škoduje celotni družbi.«

Skrivnost zmage na igrišču, tako kot tudi v življenju, pa se po pa-peževih besedah nahaja v zmožnosti spoštovanja soigralca iz moštva in

prav tako nasprotnika: »Nihče ne zmaga sam, ne na igrišču, ne v živ-ljenju!«

Zato naj se nihče ne osami in nihče ne počuti izključenega, je spodbudil papež Frančišek. In četudi je res, da bo na koncu tega nogometnega pr-venstva le eno nacionalno moštvo kot tisto zmagovalno lahko povzdigni-lo pokal, bomo, če se bomo naučili lekcij, ki nas jih šport uči, vsi zma-govalci in bomo okrepili vezi, ki nas povezujejo.

R. V.

”Naj se prvenstvoodvijav spoštovanju,solidarnostiin bratstvu med ljudmi in narodi

LA PROVINCIA DI UDINE ha aderito al progetto IL 5 LUGLIO A S. PIETRO convegno sulle minoranze

SPOROČILO FRANČIŠKA ob svetvnem prvenstvu v nogometu, ki poteka v Braziliji

Ecco il camminodi Cirillo e Metodio

Tra inculturazioneed eredità storica

Un progetto transnazionale ispirato al cammino di evan-gelizzazione compiuto dai

Santi Cirillo e Metodio apre nuove opportunità per il turismo della nostra regione.

La Provincia di Udine sarà tra i partner dell’iniziativa, alla quale sta lavorando l’agenzia «Cyril and Methodius Route» di Zlin (Repub-blica Ceca) per lanciare ufficialmen-te la candidatura finalizzata al rico-noscimento dell’itinerario europeo. Tracciato che tocca anche la nostra regione sulla direttrice Aquileia-Ro-ma compiuta dai Santi nel IX secolo e che consentirà di inserire il Friuli tra le proposte turistiche correlate a un’iniziativa di ampio respiro.

Sei i Paesi coinvolti (Repubbli-ca Ceca, Italia, Grecia, Slovacchia, Ucraina, Slovenia), tra le realtà in-cluse anche «Cammini d’Europa» in qualità di partner della regione di Zlin per la definizione dell’itinerario, l’associazione Mitteleuropa con il presidente Paolo Petiziol che è con-sole onorario della Repubblica Ceca in Italia e Turismo Fvg.

«Partecipiamo con convinzione a questa proposta – commenta il vi-cepresidente con delega al turismo Franco Mattiussi – che consentirà di approfondire l’opera di evange-lizzazione svolta anche sul nostro

Organizzato dal centro cultu-rale «Veritas» di Trieste, in collaborazione con la forania

e l’associazione «don Eugenio Blan-chini», si terrà sabato 5 luglio, dalle 10 alle 13, nella sala della canonica di San Pietro al Natisone un convegno sul tema «Minoranze linguistiche tra inculturazione della fede ed eredità storica».

L’appuntamento rientra nella serie di incontri culturali che per una de-cina di edizioni sono stati ideati e or-ganizzati dal gesuita e grande amico delle Valli del Natisone p. Mario Vit, scomparso nel dicembre scorso, con la partecipazioni di uomini di cultura, teologi, moralisti, docenti universita-ri che hanno trattato temi di attualità ecclesiale e sociale.

Il tema di quest’anno, pensato dallo stesso p. Mario Vit, riveste una par-ticolare importanza perché tocca un

Kàr pa je Jezus paršu v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence sprašavu:

»Kaj pravijo ljudje, kduo je Sin človjeku?« Odguorili so: »Nekateri: de je Janez Kar-stnik, drugi: de je Elija, še drugi: da Jere-mija al’ kduo izmed preroku.« Reče jim: »Kaj pa vi pravite, kduo sam?« Spreguoriu je Siman Petar in reku: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus mu je odguoriu: »Sre-čan ti, Siman, Jonu sin, zaì mesuo in kri ti niesta tega arzodiela, ampa muoj Očà, ki je v nebesah. Pa tudi jest tebé poviem: Ti si Petar (Skala) in na telo skalo bom zazidu svojo Cierku in paklenska vrata je na bojo premagala. Dau ti bom ključe nebeškega kraljestva, in vse tiste kar boš zavezu na zemlji, bo zavezano v nebesih; in vse tiste kar boš arzvezu na zemlji, bo arzvezano v nebesah.«

29. JUNJA - SV. PETAR

»Na telo skalobom zazidu«

EVangElij po MatEju (16,13-19)

versko življenje dom

territorio dai Santi Cirillo e Metodio, ma anche di dare una visibilità e una risonanza europea, internazionale al nostro territorio attraverso i nostri cammini di fede, alla chiesa madre di Aquileia aperta ai paesi del Centro e del Nord Europa. Questo progetto inoltre – ha aggiunto Mattiussi – rap-presenta un ulteriore opportunità di attrarre turisti d’oltralpe appassionati delle due ruote che, attraverso la Ci-clabile Alpe Adria e i diversi collega-menti annessi, potranno scoprire la storia del Friuli sia dal punto di vista religioso e culturale, ma anche pae-saggistico».

Recentemente, a palazzo Belgrado, si è svolto un incontro fra i partner interessati al tratto italiano dell’itine-rario culturale.

Nell’occasione sono intervenuti i rappresentanti del Lead Partner (Re-gione di Zlìn).

Nel corso della riunione, oltre alla presentazione dell’Itinerario Cultu-rale Europeo di Cirillo e Metodio e delle attività già realizzate, il con-fronto si è sviluppato sui programmi futuri, sulle strategie di sviluppo del prodotto turistico «Itinerario Cultu-rale Europeo di Cirillo e Metodio», sul consolidamento del partenariato in Italia e su possibili attività di co- operazione tra i partner internazionali dell’itinerario».

aspetto rilevante dell’identità cultura-le della comunità locale: da una parte la ricca tradizione linguistica slovena che ha avuto la più alta espressio-ne nella pratica religiosa, dall’altra un’eredità storica che vedeva in que-sto patrimonio una «minaccia» per le istituzioni statali.

Come comporre questo apparente conflitto che in alcuni periodi storici ha generato tensioni e incomprensio-ni anche all’interno della Chiesa lo-cale?

Il quesito è stato presentato ai tre relatori che interverranno al conve-gno: mons. Rinaldo Fabris, noto bi-blista friulano, mons. Marino Qua-lizza, teologo originario della Slavia friulana, e Dante Soravito, presidente dell’Associazione nazionale alpini di Udine.

All’inizio dell’incontro verrà fatta memoria di p. Mario Vit.

Kapetan italijanske reprezentance Buffon je Frančišku podaril žogo.

Page 3: Giornale Dom

Il modello del «Volto santo» di Antro è giunto dall’Oriente?

NUOVE IPOTESI sull’origine del piccolo affresco del volto di Cristo, sulle pareti della grotta di Antro, attribuito a Jernej di Škofja Loka

Proseguendo il racconto sull’origine della festa del Mandylion, che si celebra il 16 agosto, il Sinassario, composto attorno all’anno

1000, ricorda che il nipote di re Ab-gar ripudiò la fede cristiana e decise di distruggere la preziosa reliquia che il nonno aveva posto in una nicchia al centro di Edessa. Avvertito in so-gno da un angelo, il vescovo della città fece murare l’immagine occul-tandola con una ceramica e ponendo davanti una lampada.

Il Mandylion venne così dimenti-cato per secoli, fino a quando Cosroe I, re di Persia (531-579), dopo aver saccheggiato tutte le città dell’Asia, cinse d’assedio Edessa. La città sta-va per essere conquistata quando una rivelazione manifestò ad Eulavio, vescovo della città, l’esistenza della reliquia. Scavato il muro, apparve l’immagine: la lampada era ancora accesa e aveva contribuito ad im-primere l’immagine di Cristo anche sulla ceramica che la nascondeva. Estratta la reliquia, venne organizza-ta una processione sulle mura della città e miracolosamente tutto l’appa-rato militare dei persiani si incendiò cosicché essi dovettero togliere l’as-sedio e fuggire subendo una grave disfatta.

Molti imperatori bizantini, si leg-

ge ancora nel Sinassario, tentarono di entrare in possesso della reliquia di Edessa, che, nel frattempo, era caduta in mano saracena. L’impera-tore d’Oriente, Romano I Lecapeno (920-944), dopo lunghe trattative e a caro prezzo, riuscì ad ottenere il Mandylion. Saputo dell’accordo, la comunità cristiana di Edessa si ribel-lò, ma dovette cedere alle ragioni di Stato e la reliquia, insieme alla lettera autografa di Gesù al re Abgar, venne portata a Costantinopoli, in un gran-dioso corteo. Secondo il Sinassario, il 15 agosto dell’anno 944, il corteo arrivò al santuario della Theotòkos di Blacherne, ove la reliquia ven-ne esposta ai fedeli e venerata dalla famiglia imperiale. L’indomani, 16 agosto, la sacra immagine venne por-tata solennemente nella chiesa della Theotòkos detta «del Faro», dove venne collocata definitivamente.

Sull’esistenza e la venerazione del Mandylion esistono testimonianze molto più antiche del Sinassario. Ne scrissero Eusebio di Cesarea (265-340), che però ricorda solo la corri-spondenza tra Gesù e Abgar, la pel-legrina Egeria (IV-V sec.), Evagrio Scolastico (536-590), S. Giovanni

Damasceno (ca. 676-749). Infine, l’ultimo testo rilevante riguardo al Mandilyon è uno dei più fondamen-tali resoconti crociati, quel «La con-quête de Constantinople» del cava-liere piccardo Robert de Clary che, nel 1204, partecipò alla conquista ed al saccheggio di Costantinopoli da parte dei partecipanti alla quarta crociata. Da quell’anno non si sa più nulla di preciso sul Mandilyon anche se a rivendicarne il possesso sono an-cor oggi Genova, Manoppello (Chie-ti) e Roma…

Al fine di questa ricerca non mi sembra rilevante approfondire la sto-ria e l’autenticità di queste immagini come di altre che si richiamano al Mandylion, quanto sottolineare come l’immagine di Gesù «non dipinta da mano umana» sia stata riprodotta nell’iconografia bizantina, diffusa e venerata nelle Chiese d’Oriente piut-tosto che in quella latina, e illustra-re la prima ipotesi sull’origine del «Volto santo» di Antro. L’immagine di Gesù rimasta impressa su quel panno, grazie alla quale re Abgar di Edessa guarì dalla lebbra e dalla gotta, dunque, non è stata realizzata da un pittore ma era «acherotipa» (in

russo «spas neruko- tvorenyi»), cioè non dipinta da mano umana. Sulla base di quel prototipo, gli iconografi in seguito realizzarono diversi tipi di Mandylion che entrarono a far parte della tradizione bizantina. È possibi-le che il «Volto santo» di Antro fosse stato un Mandylion prima di essere stato «ritoccato» da Andrej di Škofja Loka? E da chi e in quale epoca fu di-pinto l’«originale»? Attraverso quali strade quel modello iconografico ar-rivò nella Grotta d’Antro?

Nella ricerca pubblicata in queste pagine sulla cappella della «Sacrata Vergine antiqua» (Dom 14/2005-2/2006), presente nella Grotta d’An-tro, ho ricordato che, in particolare nel corso dei secoli VI e VII, gruppi di monaci provenienti dalla Palesti-na, dalla Siria e dall’Asia Minore arrivarono in Occidente fuggendo davanti alle invasioni dei persiani e degli arabi.

In quell’epoca arrivarono in Italia anche «artisti profughi dal Vicino Oriente per effetto dell’avanzata isla-mica e delle persecuzioni iconocla-stiche, e accolti a Roma da papi siria-ci e quindi inviati ad operare anche nell’ambito della corte regia e delle minori corti longobarde in Italia». (S. Tavano, Note sul «tempietto» di Ci-vidale, in Studi cividalesi, «Antichità altoadriatiche», VII/1975, p. 60). È quindi possibile che quei monaci ar-rivarono nel ducato longobardo del Friuli come in altre regioni dell’Italia settentrionale portando con sé le im-magini sacre e la tradizione iconica orientale. È possibile che abbiano portato anche la «sacrata Vergine an-tiqua» che il canonico Missio nella visita alla Grotta d’Antro vide, nel 1601, nella cappella a destra della chiesa di S. Giovanni Battista e di-pinsero il Volto santo-Mandylion su malta bianca apposta in una nicchia scavata nella roccia viva. Che abbia-no seguito questa tecnica è testimo-niato dalla vicina nicchia che l’ico-

nografo non ha avuto il tempo (?) di riempire e dipingere. Si tratta di una tecnica tradizionale nella «scrittura» delle icone: nel legno (solitamente di tiglio) si pratica uno scavo chiamato «arca» (in russo «kovčeg», in greco «kibotros») riferito all’arca dell’alle-anza nella quale venivano conservate le tavole della legge e simboleggiava la presenza di Dio in mezzo al popolo ebraico. Allo stesso modo l’«arca», scavata nel legno, contiene e rende presente il soggetto o l’evento sacro espresso dall’icona. Simili «arche» vuote ricavate nella pietra ho visto nella parte superiore del teatro gre-co di Siracusa, all’esterno di tombe scavate nella parete rocciosa risalenti all’epoca bizantina (VI-VII secolo). Quelle nicchie contenevano immagi-ni sacre che, a causa del tempo e de-gli eventi atmosferici, sparirono as-sieme alla malta su cui erano dipinte.

La tesi della presenza dei bizantini nella Grotta d’Antro trova ulteriore conferma nella scritta greca, che si trova nell’abside della cappella di san Giovanni e che parla di un tem-pio (fanoma) ricostruito. (cfr. F. Naz-zi, La grotta d’Antro. Una misteriosa epigrafe in lingua greca, in Genti e Paesi delle Prealpi Giulie, Padova 2003, pp. 83-112).

È risaputo che i longobardi per edi-ficare nuove chiese e luoghi pubblici si avvalevano di maestranze prove-nienti dall’Oriente «oltremodo spe-cializzate nella costruzione e nella decorazione degli edifici. A esse fan-no ricorso i duchi e i re longobardi, indirizzati nelle scelte dai papi, per lo più siriaci, che governavano la Chie-sa del tempo». Per questo motivo si fa sempre più spesso riferimento «all’architettura di periodo longo-bardo e non dei longobardi in quan-to essi non ne avevano né erano ar-chitetti» (G. Pavan, Architettura del periodo longobardo, in I longobardi, Milano 1990, p. 236).

(4. continua)

La cappelladella «Sacrata Vergine antiqua» prova la presenzabizantinanella grotta in epoca longobarda

GiorGio BanchiG

Tožbe so bile negativna lastnost BenečanovTako piše Ivan Trinko o neki

slabi lastnosti Beneških Slo-vencev: »Že od starih časov

se radi med seboj tožijo in pravdajo (stari vseslovanski greh!) bodisi iz trmoglavosti, bodisi iz nevoščljivosti in napuha, ali pa le za ”ražon“. Dok-ler so imeli še svojo lastno upravo in svoje sodstvo, to še ni imelo nikakih škodljivih nasledkov. […] Sedaj pa so sodišča vse drugače osnovana in komplikacij ne manjka, posebno v čedadskem okraju. Še tako neznatna pravda se vleče in vleče, da povzro-či velikanske stroške. In te pravde se ponavljajo druga za drugo nepretr-goma jedna kliče in vzdržuje drugo. […]« (prim. S. Rutar, Beneška Slo-venija, Ljubljana 1899, anastatični ponatis Cividale-Čedad 1998, str. 72).

O tej negativni lastnosti in nava-di Benečanov se prepirjati in tožiti je pisal tudi mons. Valentin Birtig in navedel dva zgovorna primera (Dom, 7-8/1980).

Stari Benečani so res imeli veli-

ko moralnih vrednot: ljubeznivost, gostoljubnost, čut do pravičnosti, družabnost in trde družinske vezi. Niso pa bili brez napak in med sla-bimi lastnostmi moramo, žal, posta-viti tudi nezdravo strast do prepirov in do tožbah: tožili so se med sabo celo iz neznatnih motivov, čeprav so večkrat občutili na lastni koži, da jim taki sodnijski postopki prinašajo samo izgube; dostikrat so se zadolžili v taki meri, da so prišli celo ob hišo in premoženje.

Znani čedajski advokat Brosadola je s temi besedami orisal to nepre-mišljeno in pogubno ravnanje naših ljudi: »Z denarjem, ki so ga zapravili v te namene, bi lahko pokupili tri Be-nečije!«.

Odkod taka trma in taka strast? Gospodar je bil tako navezan na svo-jo hišo, na zemljo in na premoženje, ker vse to mu je pomenilo življenje in obstoj za lastno družino. V tistem času ni bilo ne tovarn ne drugih de-lovnih mest in številne družine so morale živeti izključno od hleva,

polja in hosti, zato je razumljivo, če so se prepiri in tožbe razvnele zaradi enega samega drevesa, enega zagrab-ka sena al pa enega metra senožeti. Od tega položaja so imeli seveda ve-like koristi edino čedajski advokati, ki so oglodali do kosti naše uboge in naivne Benečane. V teh prepirih lah-ko opazimo tudi neko slepo zaupanje v sodnike in v »Pravico«.

Navadno so se tožile posamezne družine včasih pa so se prepirali tudi prebivalci cele vasi med sabo. To se je zgodilo v Gorenjem Marsinu in v Čarnem varhu. Pred petdesetimi leti [l. 1930 op. ur.] so se sprli Marsinci zaradi skupne mlekarne na dva tabo-ra. Medtem ko se je vlekla sodnijska razprava v Čedadu, sta obe strani imeli svoj kot v isti mlekarni in sirili v dveh posebnih kotlih.

Temu smešnemu položaju ni nap-ravil konec sodnik iz Čedada ampak močan nočni vihar, ki je odnesel stre-ho mlekarne nekaj metrov od zidišča. Ko so zjutraj Marsinci videli to raz-dejanje, so se streznili, so prijeli za

30. junija 2014 stran 3Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

zgodovina - kulturadom

delo, s skupnimi močmi so popravili mlekarno, ustavili nesmiselno tožbo, ki je trajala že tri leta in končno skle-nili mir.

Druga podobna skupna tožba, ki je zajela vso vas, se je vnela v Čarnem varhu, pred 40. leti [l. 1940 op. ur.]. Kamen spotike je bila tokrat telefe-rika (tovorna žičnica), ki je služila ljudem za prevažati tovore in vsa-kovrstni material iz doline pri Štupci (tedaj ni bilo še ceste). Prišlo je do spora med ljudmi zaradi upravljanja

Nella foto: a sinistra una probabile «arca» di una icona non portata a termine; a destra il «Volto santo»

tega prepotrebnega objekta in obe strani sta šli iskat »pravico« na so-dišče v Čedad.

Mir, popolni mir ni zavladal niti potem, ko so postavili še eno novo žičnico (teleferiko) tik ob stari že ob-stoječi; spori in nesoglasja pa so se polegli samo, ko je prišla v vas ma-kadamska cesta.

Zdaj, hvala Bogu, so tožbe prene-hale, žal pa je začela izumirati med ljudmi ljubezen do lastne zemlje.

Sk. Sl.

SKUPINA SLAVISTU na dielu, za odkrit in študierat stare navade, ki so jih naši priedniki spoštoval’ v tieku lieta

LaštraLandarskebanke.

Page 4: Giornale Dom

30. junija 2014stran4

»Z vojno pa je lahkoizgubljeno vse«

Papež Frančišek bo 13. septembra obiskal ko-stnico v Redipulji blizu Gorice, ki so jo postavili v spomin na italijanske

vojaške žrtve med prvo svetovno voj-no. V njej so posmrtni ostanki več kot 100.000 italijanskih vojakov.

»Želim napovedati, da bom 13. septembra poromal v vojaško kostni-co v Redipulji, v goriški pokrajini, kjer bom molil za padle v vseh voj-nah. Priložnost je stoletnica začetka velike tragedije prve svetovne voj-ne, o kateri sem slišal številne bo-leče zgodbe od mojega dedka, ki se je boril na reki Piavi,« je Frančišek napovedal med nedavnim srečanjem z italijanskimi karabinjerji.

Papež bo grobnico umrlih italijan-skih vojakov obiskal 13. septembra v letu, ko mineva sto let od izbruha prve svetovne vojne. Soška fronta, ki se je začela leto pozneje, ko je Italija prestopila na stran Antante, je terjala milijon izgub, umr-lo pa je več kot 300 tisoč vojakov.

Papež je s So-ško fronto povezan prek svojega stare-ga očeta Giovanni-ja Bergoglia, rojenega leta 1884, ki se je boril na italijanski strani. O zadnjem letu vojne, po preboju pri Kobaridu, ko so avstro-ogrske sile italijanske napadalce pregnale vse do reke Piave, je dedek Bergoglio svo-jemu vnuku pripovedoval »veliko ža-lostnih zgodb.«

Kostnica v Redipulji je največji in najveličastnejši spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Italiji. Dokonča-li so ga leta 1938, hrani pa posmrtne ostanke 100.187 vojakov, ki so pad-li na Soški fronti. Gre za velikansko

stopnišče, na vrhu katerega stojijo trije visoki kamniti križi, kapelica in vojaška opazovalnica. Že šestega julija se bo sicer na istem mestu za vse žrtve prve svetovne vojne odvil koncert Rekviem za žrtve vseh vojn. Koncerta se bodo udeležili predse-dniki Italije, Slovenije, Avstrije in

Hrvaške.Pečat, ki ga bo

Frančišek dal ro-manju, je razviden iz govora, ki ga je imel pred člani Pa-peškega odbora za zgodovinske znano-sti, ko je izpostavil

pomen mednarodnega simpozija, ki bo potekal ob stoletnici začetka prve svetovne vojne.

Papeški odbor za zgodovinske zna-nosti bo tu sodeloval s predstavitvijo najbolj svežih ugotovitev, posebna pozornost pa bo namenjena diplo-matskim iniciativam Svetega sedeža med prvo svetovno vojno ter pomoči, ki so jo katoličani in drugi kristjani nudili ranjenim, beguncem, sirotam in vdovam, pri iskanju pogrešanih oseb ter tudi rekonstrukciji sveta. Prvo svetvno vojino je takratni papež

Benedikt XV. označil za »nepotrebno morijo«. Po Frančiškovih besedah je njegov poziv še kako aktualen tudi danes: »Z mirom nič ni izgubljeno, z vojno pa je lahko izgubljeno vse.« Ko poslušamo te preroške besede, se zares zavemo, da je zgodovina »uči-teljica življenja«.

13. septembra se bo papež dotaknil tudi področja, na katerim živijo Slo-venci. V Redipulji oziroma Foljanu, ki leži na skrajnem jugozahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja in je bilo do leta 1918 del Avstro-Ogr-ske, danes živi okoli sto Slovencev in 2700 Italijanov in Furlanov.

Redipuglia je slovenski toponim. Mnogi uporabljajo ime Sredipolje. A izvirna različica imena ni kraj, ki je dobil ime zato, ker je ležal sredi nekega polja. Znani jezikoslovec in letošnji Prešernov nagrajenec Pavle Merku trdi, da je ime Sredipolje »pri-mer mistifikacije iz nacionalističnih razlogov«.

V zgodovinskih virih pa najdemo ime Radopolia in Rodopoglum, kar pomeni »sušno, nerodovitno polje«. Enako trdi tudi ljubljanski jezikoslo-vec Marko Snoj v etimološkem slo-varju.

U. D.

”6. julija bo koncert Rekviem za žrtve vseh vojn

PRED KRATKIM smo obeležili svetovni dan beguncev. Eden največjih problemov je predvsem v »trdnjavski« mentaliteti Evrope

V SOBOTO 13. SEPTEMBRA bo papež romal v Redipuljo, da bi molil za vse padle v vojni

Ne pozabimo, da za številkami so ljudjeVmesecu juniju – natančneje za

svetovni dan beguncev, ki se praznuje 20. junija – se veliko

piše in govori o beguncih, predvsem o njihovih pravicah, težavah, proble-mih, skratka izzivih, s katerimi se so-očajo begunci v novi deželi. Pa tudi kakšna pozitivna zgodba se najde, kjer pokažejo, kako so se begunci že integrirali v družbo.

O beguncih se piše in govori tudi, če se zgodi kakšna tragedija, še naj-večkrat v bližini italijanskega otoka Lampedusa in otoške države Malte. Lepo je, da pišejo tudi takrat, ko so kakšno tragedijo preprečili. Največ so jih preprečili prav Italijani, saj patrolirajo že nekaj mesecev vzdolž italijansko-libijske meje. Marsikdo je kritičen do teh akcij, češ da samo spodbujajo ljudi, da kot begunci za-pustijo Libijo in se napotijo proti Ita-liji, vedoč, da jih bodo itak rešili, če bi prišlo do težav z barkami, v kate-rih se nahajajo. Pred nekaj tedni pa je italijanski notranji minister Alfano opozoril javnost, da v Libiji čaka na pot čez Sredozemlje od 300.000 do 600.000 beguncev. Mogoče je ta šte-

l’OpinioneDi RiccaRDo RUttaR

È vuoto il cielo di chi èossessionato da sé stesso

Non mi aspettavo nulla di diverso nel programma televisivo di do-menica 22 su Rai 1 in cui Dario Fo, già premio Nobel nel 1997, ha riproposto la sua opera teatrale di 15 anni fa «Francesco, Lu Sant o

Jullare», rinominandola semplicemente “Francesco”.Modifica intenzionale, nell’intento esplicito di porre papa Bergoglio in

parallelo col santo di Assisi, di cui non solo ha assunto il nome ma anche lo stesso zelo nell’immane compito di riformare la Chiesa per ricondurla ai veri valori ed allo spirito del Vangelo di Cristo.

Scorrendo l’elenco delle opere di Dario Fo non è difficile cogliere il suo anticonformismo ed il suo convinto anticlericalismo. Ce l’ha e ce l’ha avuta sempre con ogni forma di potere e, per manifestare questa sua forma di protesta interiore, come per evitare eccessivi contraccolpi, si definisce lui stesso giullare, il Matto; identificandosi lui stesso con la figura del Fran-cesco che rappresenta nei suoi monologhi. Non è difficile comprendere perché gli fossero preclusi pulpiti o scene come quelle della Rai in tempi in cui il potere veniva esercitato spesso con chiusure e censure preventi-ve. Stavolta ha trovato porte aperte, come afferma egli stesso, e libertà di espressione.

Mentre ascoltavo il lungo monologo volutamente dialettale e di basso profilo formale, come per dire: io sto col popolo nella sua miseria, osser-vavo con attenzione i volti degli ascoltatori che venivano inquadrati per qualche istante; erano tutti giovani, e sembravano comprendere le battute salaci e le allusioni che portavano a riflettere sull’attualità del messaggio francescano a 8 secoli di distanza e che risalivano, ovviamente, all’inizio dell’era cristiana.

Trovo emblematica, rappresentativa del mondo in cui viviamo, questa figura di attoregiullare che riassume in sé, nella sua vita privata gli estremi della vita sociale e politica nel complesso e difficile trapasso dal secondo al terzo millennio dell’era cristiana. Qualcuno ha definito Fo il «fascista ros-so», visti i suoi trascorsi giovanili: gli estremi di due poteri forti che hanno caratterizzato il secolo scorso, rappresentati dal nero e dal rosso. Accostan-doci anche la figura del santo giullare, che «castiga» il potere ecclesiastico, il quadro si completa.

Veramente mi auguro che quei giovani che hanno seguito con attenzione e passione la verve dell’anziano saltimbanco sappiano cogliere il messag-gio: quello del ritorno indispensabile ai valori umani, civili e, perché no, religiosi e morali che trasudano dal messaggio evangelico; che non si fer-mino alla sterile denuncia dei guasti prodotti dal potere e dalla egoistica ricerca spasmodica del profitto. Siano il nero o il rosso politici o il porpora cardinalizio, tutti hanno di fronte l’immagine contraddittoria e problema-tica della società umana odierna, ancora e sempre più divisa tra coloro che dispongono del superfluo e coloro che sono privi non solo del necessario ma dell’indispensabile. Ben venga, dunque, ancora e sempre, proclamato da qualunque ribalta o pulpito, il messaggio di Francesco, Bergoglio o Lu Sant o Jullare di Assisi.

Io lo riassumerei così, con le parole citate da Dario Fo: «Quanto è vuoto il cielo di chi è ossessionato da sé stesso», ben sapendo che il Cielo si riem-pie per ogni atto d’amore e solidarietà tra gli uomini che abitano la terra.

Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

Zgodovina - kultura

Proglobimo in premislimo

poglobimo in premislimo dom

vilka previsoka, a z njo je hotel pred-vsem opozoriti evropske institucije, da pomagajo Italiji na različne načine – tudi finančno, saj problem teh be-guncev ni samo italijanski problem, ampak postaja tudi evropski.

Eden največjih problemov, ko go-vorimo ali pišemo o beguncih v Evro-pi, je predvsem v trdnjavski men-taliteti Evrope. Evropa je in postaja vedno bolj trdnjava, v katero je težko stopiti po legalni poti. Zato se mora-jo begunci poslužiti poti raznih kri-minalnih družb, da jim pomagajo na poti v Evropo. Če pogledamo onstran schengenske meje, lahko zapazimo velik pritisk na zunanje meje Evro-pe. Razni vojaški konflikti, vojne, krize in revščina na Bližnjem vzhodu in v Afriki – še posebej iz afriškega roga samo povečujejo pritiske na zunanje evropske meje. Po podatkih Frontexa, ki je evropska agencija, ki usklajuje in razvija upravljanje na zunanjih mejah, so samo v prvih treh mesecih letošnjega leta na zunanjih mejah Unije kot nezakonite prise-ljence registrirali 42.000 beguncev. Samo na italijansko mejo jih je prišlo

lansko leto 40.000, v prvih 4 mesecih letos pa že okoli 25.000. Številka bo še bolj narasla v prihodnjih poletnih mesecih, ko bodo še boljši pogoji za prečkanje Sredozemlja. Ko pišemo o številkah, ne smemo nikoli pozabiti, da so za številkami ljudje, vsak s svo-jo zgodbo o hrepenenju po boljšem in

varnejšemu življenju. Skratka o živ-ljenju v miru.

Potrebno bi bilo, da Evropa zapusti svojo trdnjavsko mentaliteto in bolj odpre vrata organiziranemu priselje-vanju.

Mnoge nevladne organizacije in tudi drugi poudarjajo, da rešitev za

begunsko problematiko ni nadzor meja, temveč več prizadevanja za razvoj dežel, iz katerih prihajajo be-gunci. To pomeni tudi več razvojne in humanitarne pomoči za te dežele, v katerih že več let traja ali vojaški konflikt ali je močno navzoča revšči-na. Le tako se bodo stvari dolgoročno spremenile. Zato pa je potrebno imeti tudi strategijo in delati na dolgi rok. Le tako bomo lahko dolgoročno rešili problem beguncev.

Ko beremo ali slišimo o številu beguncev ali npr. brezposelnih, imej-mo v mislih, da so za njimi ljudje, družine – vsaka s svojo zgodbo. Še bolj neosebni pa se nam lahko zdijo procenti, a tudi za njimi so ljudje – vsak s svojo osebno zgodbo. Zato ko npr. prebiramo ali slišimo za rezulta-te evropskih in parlamentarnih voli-tev ali referenduma o arhivih, ki bo to nedeljo, imejmo tudi to pred očmi. Številke in procenti nam govorijo o ljudeh o njihovih hrepenenjih, željah, načrtih in tudi o odločitvah, ki so po-membne za skupno dobro.

Robin SchweigeR

ognjisce.si

Page 5: Giornale Dom

«Sulle lingue, tutti i partiti devonofare un coraggioso salto culturale»

Il Friuli Venezia Gilia è entrato nella rete europea delle mino-ranze linguistiche «Network to promote linguistic diver-sity» (Npdl). Cosa significa

questa adesione? Lo abbiamo chie-sto a Cristiano Shaurli, capogruppo del Pd in Consiglio regionale, che a Leeuwarden (Olanda) ha partecipato all’assemblea in cui la nostra Regio-ne è stata accolta nella realtà europea più dinamica e avanzata nella promo-zione delle lingue diverse da quelle maggioritarie negli Stati.

«Si tratta di un importantissimo segnale sia dal punto di vista poli-tico, sia sotto il profilo pratico – ha risposto Shaurli –. Per una volta mi sembra più importante l’aspetto po-litico, anche perché c’è da chiedersi come mai una Regione come la no-stra, crocevia delle tre più grandi cul-ture europee, non abbia mai pensato di valorizzare la propria collocazione geografica nonché il proprio patri-monio identitario e linguistico anche attraverso queste reti europee, che rendono le minoranze parte attiva dell’Europa».

Il dato pratico, invece, qual è?«Stiamo parlando di un organismo

con membri assolutamente autorevo-li. Paesi Baschi, Catalogna, Galizia, Scozia, Galles, Frisia… sono realtà molto importanti, che attraverso que-sta rete riescono a trovare canali di finanziamento europeo per valorizza-re le proprie identità. Mi ha colpito il fatto che Leeuwarden, la città dove ci siamo riuniti, capoluogo della Frisia, 80 mila abitanti, molto più piccola di Udine, è capitale europea della cultu-ra 2018, proprio grazie al tema delle

minoranze».Sei anni fa l’allora presidente re-

gionale Renzo Tondo aveva lancia-to l’idea di Udine centro delle mi-noranze linguistiche europee. Non se n’è fatto niente. Perché?

«Tondo aveva annunciato l’impe-gno di portare qui la sede dell’Agen-zia europea per le lingue minoritarie. L’ambizione era ed è legittima, ma non è possibile pensare di raggiun-gere l’obiettivo senza discuterne con catalani, baschi, bretoni… In cinque anni non è stato fatto niente in quella direzione. Entrare nel Npdl è final-mente un atto concreto e quindi pos-siamo riproporre l’ambizione».

In Spagna la repressione franchi-sta delle minoranze linguistiche è stata terribile. Ma in un paio di de-cenni si è recuperato molto, mentre da noi il processo di assimilazione non si è mai davvero invertito…

«A Leeuwarden ho sentito diretta-mente l’intervento del responsabile linguistico dei Paesi Baschi. Vent’an-ni fa parlava in euskera, in basco, il 20 per cento della popolazione, mentre ora sono al 44 per cento e la crescita è dovuta tutta ai giovani. La sfida sta, dunque, nell’insegnamento bilingue nelle scuole e nel ridare sta-tus alla lingua».

Come farlo in Friuli Venezia Giulia?

«Da noi abbiamo alcune realtà che sono state per tanto tempo vissute come minoranze nazionali nel nostro Paese. Prima si è tentata la loro as-similazione, quindi c’è stato il rico-noscimento senza tenere conto che si tratta di minoranze linguistiche a tutti gli effetti. Da parte sua, il friula-no, parlato ancora da tantissimi, nel dopoguerra ha perso in prestigio ed è

diventato davvero una lingua rurale. Uno come me, quando da Faedis si recava a Udine per studiare, si vergo-gnava di parlarla. In Spagna e altrove hanno fatto un grande lavoro, oltre che sull’insegnamento, sul recupero dello status della lingua, promuoven-dola come vantaggio e orgoglio. Mi ha impressionato lo spot con prota-gonisti famosi calciatori baschi, che nello spogliatoio parlano di tutto in euskera. Lì i massimi esponenti del-lo sport, della cultura e dello spetta-colo non si vergognano di parlare la lingua locale e ciò ha grande presa sull’opinione pubblica».

E c’è un uso pubblico diffuso del-la lingua. Addirittura i bancomat hanno tra le opzioni linguistiche anche catalano, galiziano e basco.

«Con le nuove tecnologie fare que-sto non è difficile. Ma da noi ci vuole un salto culturale, all’interno di tutte le forze politiche, per superare la fase folcloristica o l’attegiamento del Ci-riani di turno che considera spreco di denaro il cartello bilingue. La strada da fare è davvero tanta. Abbiamo bi-sogno di un grande investimento cul-turale e politico sul nostro patrimo-nio linguistico e identitario. Questo anche perché in passato l’abbiamo giocato come elemento di chiusura anziché di apertura».

La sfida è l’insegnamento bilinguee ridare status a sloveno, friulano e tedesco

Ezio GosGnach

LUSEVERA-TAIPANA Dopo il no dell’Ufficio scolastico regionale al progetto di Tarcento

INTERVISTA CON CRISTIANO SHAURLI capogruppo del Pd, dopo l’adesione della Regione alla rete europea Npdl

Insegnamento bilingue in forseIl no dell’Ufficio scolastico regio-

nale al progetto di avvio graduale dell’insegnamento bilingue ita-

liano-sloveno nei plessi scolastici dei comuni di Lusevera e Taipana con-cordato, a fine marzo, in accordo tra gli istituti comprensivi di Tarcento e bilingue di San Pietro al Natisone, ri-schia di minare l’estensione alle Valli del Torre del modello educativo che da ormai trent’anni miete crescente successo nelle Valli del Natisone.

La direttrice scolastica regionale, Daniela Beltrame, ha comunicato alle due amministrazioni comunali interessate, prima con una lettera e poi direttamente in un incontro svol-tosi il 18 giugno alla presenza anche dell’assessore regionale all’istruzio-ne, Loredana Panariti, che in ottem-peranza alle disposizioni normative della legge di tutela della minoran-za slovena, non è possibile l’inse-gnamento bilingue italiano-sloveno nell’ambito dell’istituto comprensivo di Tarcento e che questo si può attua-re solamente nell’ambito dell’istituto comprensivo bilingue di San Pietro.

La necessità del passaggio delle

proprie scuole da Tarcento a San Pie-tro ha immediatamente provocato un passo indietro dell’amministrazione di Taipana, la municipalità delle Valli del Torre che per prima aveva chiesto l’insegnamento bilingue. «Il Comune di Taipana – ha scritto alle autorità competenti e ai genitori il sindaco, Claudio Grassato – attualmente ritie-ne di non aderire all’offerta di inclu-dere le proprie scuole dell’infanzia e primaria nel progetto di sperimenta-zione bilingue facente capo all’istitu-to di San Pietro al Natisone».

In ogni caso la rinuncia alla scuo-la bilingue non è definitiva. Grassato fa sapere, infatti, di voler «osservare attentamente l’evolversi della situa-zione e di attivarsi in percorsi pos-sibili da concordare con istituzioni e genitori».

E per quanto riguarda Lusevera? «Al momento la situazione è di stallo – afferma il sindaco Guido Marchiol –. La Regione non ha deciso anco-ra niente. Il nostro Comune porterà avanti il progetto di scuola bilingue nell’ambito dell’istituto comprensivo di San Pietro al Natisone. Se ci riusci-

remo bene, altrimenti si proseguirà come adesso, come vuole Tarcento, per arrivare alla chiusura tra qual-che anno». Quanto alla tempistica del passaggio alla scuola bilingue il primo cittadino non si sbilancia. «Se lo faremo – afferma – lo faremo con San Pietro al Natisone. Poi le tempi-stiche non ce le abbiamo, nessuno le sa ancora. Non si può dire a settem-bre partiamo con la bilingue. Magari fosse così! Ma non sarà così».

In tal modo Marchiol smentisce che nella riunione del 18 giugno in Regione si sia deciso l’avvio dell’in-segnamento bilingue fin dal prossimo settembre nella scuola dell’infanzia di Vedronza. «C’è un documento in-viato all’assessore regionale Panariti e alla direttrice Beltrame da una parte consistente dei genitori che avevano iscritto i bambini alla scuola dell’in-fanzia e alla primaria di Vedronza – evidenzia Lucio Tollis, assessore di Tarcento – con la quale manife-stano indisponibilità al progetto di bilinguismo legato a San Pietro e non graduale. E questo non riguarda solo l’avvio dalla scuola dell’infanzia, ma

anche il numero delle ore di insegna-mento in sloveno. Mentre si trovava-no d’accordo con il progetto proposto dal nostro istituto comprensivo. Mol-ti iscritti provengono dal Comune di Tarcento e non parlano in casa lo slo-veno o il dialetto sloveno, per cui i genitori sono preoccupati che i figli si trovino a disagio con un insegnamen-to totalmente bilingue».

Da parte sua, la dirigente dell’i-stituto comprensivo di Tarcento, Annamaria Pertoldi, non vuole com-mentare la situazione. Si limita a dire che non ha ricevuto alcuna risposta ufficiale al progetto, redatto assieme all’istituto bilingue di San Pietro e accolto con i genitori a fine marzo.

E. G.

30. junija 2014 stran 5

NEDIŠKO, REČANSKO, PONAŠIN?NELLE VALLI DEL NATISONESULLO SLOVENO NON SI TORNA INDIETRO

La recente campagna elettorale nelle Valli del Natisone ha evidenziato che la negazione dell’identità slovena è un problema ancora molto attuale. «Sembra si sia riproposto un referendum pro o contro la mi-

noranza slovena. Si tratta di un errore per chi l’ha promosso, in quanto ha avuto gioco fin troppo facile nell’agitare le solite vecchie paure – afferma Cristiano Shaurli, capogruppo del Pd in consiglio regionale —. Ma devo dire anche che tutti noi dobbiamo fare un salto di qualità per non dare mai adito a discussioni di questo tipo. Dobbiamo essere i primi a dire che non siamo a rappresentare una parte della popolazione, bensì tutti. Altrimenti chi su queste paure ha costruito tutta la propria carriera politica, i Novelli

e i Sibau di turno, ha gioco fin troppo facile».A proposito del tentativo di formare un car-

tello politico che si oppone al riconoscimento delle parlate locali come appartenenti alla lin-gua slovena, Shaurli è esplicito. «Se i neoletti sindaci pensano di rimettere in discussione il riconoscimento della minoranza slovena nei loro territori – avverte –, si assumano fino in fondo le proprie responsabilità, in quanto non saranno solo antistorici, ma porteranno vera-mente le loro comunità, le loro vallate allo spopolamento e al disastro. È bene mettere

le cose subito in chiaro, perché ci si può scontrare sulle visioni, ma non riconoscere i diritti e soprattutto non capire che sono scelte da cui non si può tornare indietro porrebbe a rischio fortissimo il futuro delle Valli del Natisone».

In relazione a disquisizioni su nediško, ponassin, rečansko…, il capo-gruppo del Pd taglia corto. «Non voglio lanciarmi in disquisizioni lingui-stiche – afferma –, ma è chiaro che a scuola si insegna la lingua standard. Eppoi neanche il più convinto assertore della minoranza, addirittura chi ha una visione nazionalista nella parte slovena, ha mai pensato di nega-re a chiunque la possibiltà di esprimersi nel proprio dialetto. Una cosa è l’espressione popolare all’interno dei rapporti interpersonali, una cosa è l’insegnamento che deve essere fatto nella lingua standard e che è anche un elemento competitivo e di crescita per i nostri ragazzi. Spero che non si torni a discutere anche di questo. Vale lo stesso per il friulano. Nessuno ha mai detto che si debba parlare in coinè, però è ovvio che ci vuole una lin-gua standard d’insegnamento. Questo è stato nel passato, e spero non torni nel futuro, uno di quegli elementi usati artatamente per creare polemica e divisione».

60 liet odtuodje umaru msgr. Trinko

V četartak 26. junja ob 20. uri v farni ci-erkvi svetega Ivana na Tarčmuni bo sveta maša ob 60. oblietnici smarti msgr-ja Ivana Trinka. Mašo bo po slovensko da-rovau domači famoštar g. Božo Zuanella, pieu bo zbor »Pod lipo«. Msgr. Trinko se je rodiu na Tarčmunu (kamun Sauodnja) 25. ženarja 1863 in je adan od te narguorših mož, če ne te nar-buj veliki, ki jih je rodila Benečija. Zaslužu se je mesto med velikimi Slovenci a tudi med Furlani.Biu je duhovnik, profesor, filozof, pisatelj, poet, glasbenik (muzicist), prevajalec in politik. Puno je dielu za domači slovenski jezik.Učiu je v vidanskim seminarju in je zad-nje lieta svojega življenja preživeu v domači vasi. Umaru je na Tarčmunu 26. junja 1954.Takole je msgr. Trinko napisu Beneča-nam v molitveniku »Naše molitve«, lieta 1950: »Ljudstvo moje drago! Tebi sem živel. Tebe so spremljale moje skrbi in zate je tuklo moje srce. S teboj sem delil lepe in bridke dneve in tvoja usoda je bila moja usoda (…). Ljudstvo moje! Kakor do zdaj tudi v bodoče ljubi svojo zemljo in ohrani vero svojih očetov, da se nekoč vsi znajdemo v večni domovini.«

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

v ospredjudom

Daniela Beltrame

Page 6: Giornale Dom

Gorska skupnost Ter,Nediža in Brda obvešča

Nediške doline se nahajajo v najvzhodnejšem delu dežele Furlanije – Julijske krajine in po-vezujejo Čedad, starodavni Forum Julii, s Soško dolino v Sloveniji. Sestavljajo jih dolina reke Nediže in doline njenih pritokov - hudournikov Aborna, Kozica in Arbeč. Skupaj ustvarjajo edin-stven pahljačasti sistem, ki se steka proti jugu. Na severu se nad dolinami dviga Matajur (1641 m). Ta je postal njihov simbol. Nedižo ločujejo od njenih pritokov nizke gorske verige, ki ne presegajo 1.100 metrov višine.Ta posebna lega in razgibana pokrajina raznoli-ko zelenih gozdov in travnikov, sprehajalne poti in reke nudijo obiskovalcem posebno priložnost za sprehode, izlete z gorskimi kolesi in za špor-tni ribolov.V deželnem kontekstu so Nediške doline značil-ne ne le po svoji posebni zemljepisni legi, pač pa tudi z zgodovinsko – kulturnega vidika. To okolje je še zlasti bilo naklonjeno človeškemu naseljevanju v prazgodovinski dobi; najstarejša naselbina – votlina pod skalnim previsom, v katero se je človek zatekal v paleolitiku in v neo-litiku, je v Jami par Malne v bližini Špetra. Starodavne sledi pričajo, da je bila Nediška doli-na že v predrimskem času pomembna trgovska pot med Čedadom in zgornjo Soško dolino ter kraji v Noriku.Prav zaradi posebne lege teh dolin in zaradi tesnega stika z vzhodnimi deželami so nanje stalno pritiskala barbarska ljudstva.

V 6. stol. se je začelo preseljevanje Slovanov na furlansko ozemlje.Temu je sledila intenzivna in stalna koloniza-cija, ki se je znala upreti kasnejšim prevladam oglejskega patriarhata in Beneške republike, za časa katere so Slovani uveljavili posebno vrsto samouprave. Za časa Serenissime republike sv. Marka so namreč izpopolnili avtonomijo Bene-ške „Sklavonije” in njenih ustanov – sosedenj in bank. V Nediških dolinah so še živi izvorna kultura in običaji, ker jih vzdržujejo slovenska govori-ca, toponomastika, repertoar ljudskih pesmi, verska in druga tradicija, obredje in navade ... Med najpomembnejše spomenike tega ozemlja se uvršča Landarska jama, o kateri govorijo že dokumenti iz 9. stol. Ta jama ni pomembna le zaradi naravoslovnih posebnosti, pač pa tudi zaradi svoje zgodovine, umetniške vrednosti in verskega pomena. Tudi neštete votivne cerkvice iz 15. in 16. stol., s katerimi je to področje gosto posejano, so zelo zanimive.S prirodoslovnega zornega kota so poleg Lan-darske jame privlačne še vse številne naravne votline, nekatere še zlasti s speleološkega vi-dika.Te doline se torej upravičeno ponašajo z ime-nom reke, ki jih je tako močno zaznamovala s prirodoslovnega in zgodovinskega zornega kota.

Ime Brda nosi tisti gričevnati pas goriške pokra-jine, ki se razteza ob meji s Slovenijo med Sočo in reko Idrijo v sosledju prisojnih pobočij, ki so zlasti primerna za specializirano vinogradništvo, usmerjeno v pridelovanje odličnih vin. Za Brdi se namreč nahajajo Julijske Predalpe, ki ustvarjajo varnostno pregrado pred mrzlimi severnimi vet-rovi; poleg tega pa bližina Jadranskega morja ugodno vpliva na klimo in preprečuje hitre termične spremembe ter dela podnebje milo in zmerno; sama narava tal, ki jih sestavljata lapor in peščenjak eocenskega izvora, in naravni na-klon pobočij sta idealni pogoj za vinogradništvo, saj se na tak način uresničujejo najugodnejši pogoji za pridelovanje vin, ki se po svoji značilni finosti, mehkobi in nežnosti po pravici uvrščajo med svetovna vrhunska vina. Vinogradništvo je tukaj doma že iz davnine.V 3. stol. po Kr. je cesar Maksimin, na svoji poti k osvajanju Ogleja, prečkal Sočo po mostu, sestavljenem iz sodov in vinskih kadi, ki so jih rekvirirali v okolici. Iz pripovedke izvemo, da so iz Števerjana odnesli na Madžarsko trto furmint, ki so jo na obali Blatnega jezera preimenovali v tokaj. Benečani naj bi med gradiščansko vojno zasegli vse vino in prav sodi polni vina naj bi bili najbolj zaželen plen.V drugi polovici 19. stoletja je v Brdih nastalo moderno vinogradništvo na pobudo grofa Teo-dora Latoura. Po njegovi zaslugi so vinogradniki začeli uvajati gojenje najbolj cenjenih sort trte francoskega in nemškega izvora, ki so zamenja-

le nekatere stare trte slabše kvalitete. Ohranili pa so vsekakor gojenje nekaterih naj-bolj znanih tradicionalnih sort, ki jih uspešno ohranjajo in gojijo še danes. Temeljnega po-mena za razvoj vinogradništva za pridelovanje plemenitih vin je bil četrti avstrijski enološki kongres, ki se je odvijal v Gorici leta 1891. Bilo je v času, ko je trte zdesetkala trtna uš. Na omenjenem kongresu so se odločili, da bodo znane vrste evropske trte cepili na osnovo ame-riške trte.Brda ponujajo gostom neskončno vrsto poti, usmerjenih v enogastronomijo, naravo, šport, zgodovino, kulturo ter v versko in drugo arhitek-turo. Zvrstijo se ob Cesti vina in češenj, prvi cesti te vrste v Italiji. Obiskovalcem je na razpolago niz vabljivih ponudb: gostoljubne gostilne in tu-ristične kmetije, kjer z dišečo kuhinjsko ponud-bo stapljajo različne tradicionalne narodne jedi in dosegajo čudovite rezultate, vrsta prazničnih vaških šagr, od katerih od maja do septembra odmevajo zvoki v nežno pokrajino, številne kul-turne in folklorne prireditve in vinske kleti, ki so zelo pogosto tudi pravi arhitektonski dragulji.Danes je gorsko področje Brd razdeljeno na se-dem občin. Gorica leži na stičišču dveh naravnih komunikacijskih poti med zahodom in vzhodom - Soške in Vipavske doline. To je bilo pomembna prometna točka že v pradavnini. Gorica je prvič omenjena v zgodovinskih zapisih leta 1001 v dokumentu, s katerim je nemški cesar Oton III. podaril oglejskemu patriarhatu polovico vasi, imenovane Gorica. Še drugi doku-menti o njej, ki se nanašajo na goriškega grofa

Majnharda, so iz leta 1127, ko se je najverje-tneje začela gradnja gradu, ki je postal simbol mesta. Zemljepisne meje goriške grofije so se v času zelo pogosto spreminjale, vse do leta 1500, ko je rodbina goriških grofov izumrla in je grofi-ja prešla pod oblast Avstro-ogrskega cesarstva. Po koncu prve svetovne vojne, v katero je bilo posoško glavno mesto s svojo okolico globoko in tragično vpleteno, je bila Gorica priključena Ita-liji. V drugi svetovni vojni je bilo mesto v središ-ču ozemeljskih sporov, ki so se zaključili šele leta 1947, ko je bila po jugoslovanski zasedbi Gorica znova priključena Italiji, mestno naselje pa se je znašlo na dveh straneh meje.Gorica ima zaradi svoje zgodovine in vloge, ki jo je odigrala v dolgih stoletjih, zelo bogato in izredno zanimivo arhitektonsko in umetniško dediščino.Števerjan je vas, strnjena okrog gradu istega imena iz 12. stol., (sedaj sta v njem znano vino-gradniško podjetje in gostinski obrat), ki ponuja še krasen razgled in možnost obiska zanimivega Muzeja vina. V zaporedju ovinkov sredi kostanjevih in aka-cijevih gozdov, vinogradov in sadovnjakov, so v pobočja vpeta naselja Dolenje, Kopriva, Sv. Lovrenc in Moša, ki nudijo prekrasen pogled na pokrajino in na zanimivo okolje ter dajejo čudovito opravičilo za postanek ob krožniku narezka in kozarcu dobrega vina. Ko gremo po Cesti vina in češenj, prispemo na polovici poti do starodavnega naselja Krmin, ki ima zelo bogato zgodovino in tradicijo, tako da še danes velja za ekonomsko in kulturno središče Brd.

Gorsko skupnost Ter, Nediža in Brda sestavlja 25 občin, od teh je 18 vključenih v seznam občin Furlanije – Julijske krajine, v katerih se izvaja zaščitni zakon za slo-vensko narodno manjšino v skladu s 4. členom zakona 38/2001. Vzporedno s tem zakonom je v veljavi tudi D.Z. 26/2007 Deželni zakon za zaščito slovenske jezikovne manjšine.Krepitev tako imenovanih kulturnih korenin in spodbujanje spoznavanja tako ime-novanih manjšinskih jezikov sta le dve manjši sredstvi, ki nam omogočata pouda-rek, da je jezikovna identiteta vrednota, ki si zasluži zaščito, kakor je vredno zaščite tudi celotno neizmerno kulturno bogastvo in bogastvo vseh krajevnih jezikovnih različic naših občin.Italija je bila že od nekdaj država, ki je času pomembnih zgodovinskih procesov kazala svojo raznolikost; poudariti različnost pa hkrati pomeni razumeti tako sta-rodavno zgodovino kot tudi sodobni svet.

Naša ustanova je znala pokazati svojo občutljivost v zvezi s kulturo in jezikom in je vedno poskušala na optimalen način izrabiti vse priložnosti, ki jih zakoni ponujajo v zvezi z zaščito slovenske manjšine.Spomnimo naj na dejstvo, da omenjena ustanova upravlja zlasti s sredstvi, o kate-rih govori 21. člen in so namenjena financiranju neposrednih posegov za družbeni, ekonomski in okoljski razvoj našega teritorija, na katerem je naseljena slovenska jezikovna manjšina. Posegom za ekonomski razvoj so se pridružili še kulturni pro-jekti, zlasti tisti, ki naj bi krepili pomen krajevnih jezikovnih variant, in se vzporejajo s standardnimi posegi, kot so npr. uvedba in upravljanje jezikovnih okenc in organi-zacija tečajev za slovenski jezik.Končno pa je Dežela Furlanija – Julijska krajina – v skladu z 8. členom zakona 38/2001 Raba slovenskega jezika v javni upravi - poskrbela za financiranje pričujo-čega projekta za slovenski periodični tisk, ki je namenjen širjenju informacij institu-

cionalne in promocijske narave o naši gorski skupnosti. Promocija teritorija je dandanes osrednja tema, ki jo moramo uresničevati z upora-bo različnih razpoložljivih sredstev, vključno s pričujočim programom, ki si zastavlja končni cilj pospeševanja spoznavanja našega čudovitega področja, informacije o že uresničenih in o načrtovanih posegih ter širjenja obvestil o številnih kulturnih, športnih in družbenih pobudah.

Sandro roccoIzrednI komIsar Gorske skupnostI

Ter, Nediža iN Brda

Nediške doline Brda

Ozemlje Terskih dolin se nahaja na osrednjem območju gorskega loka Julijskih Predalp; na južni strani se dotika skrajnih primestnih na-selij mesta Viden, za tem pa se ob Nediških dolinah dviga vse dotlej, dokler ne zariše ita-lijansko – slovenske meje.Gorska veriga Mužcev ga na severni strani lo-čuje od Rezije, na zahodu pa to ozemlje meji na huminski okoliš.Zanj je značilno, da se je razvilo pretežno v širino na različnih nadmorskih višinah, ki postopoma naraščajo; južni predeli težijo (ne le v zemljepisnem smislu) proti spodaj ležeči

videmski nižini, više ležeče severno področje pa ima značaj izrazito obrobnega ozemlja. Tako zaradi oblik kot zaradi videza, ki jih v osnovi določa raznoliki značaj naravne in an-tropične pokrajine, značilne za področje na prehodu, so razpoznavni naslednji štirje ge-ološki faciesi na osnovi horizonta latitude in nadmorske višine: - nižinska cona; - gričevna-ta cona; - podgorska cona; - gorska cona.Značilnost te orografije so vzpetine, ki se dvigajo iz nižine v zaporednih obronkih s postopnim višinskim naraščanjem in so ti v splošnem na severnem in zahodnem delu

usmerjeni od zahoda proti vzhodu (alpske oro-genetske silnice), proti jugu in na vzhodu pa od severovzhoda proti jugozahodu (dinarske orogenetske silnice); tako se dolini, zarezani od hudournikov Ter in Karnahta, nahajata na premici S-J, hudourniki Reka, Malina in Breg pa brazdajo vzpetine na premici SV-JZ. Gorske skupine so v smeri od severa proti jugu čedalje manj izrazito začrtane, njihov naklon pa se postopoma zmanjšuje; ta značilnost je v tesni zvezi z erozijsko podvrženostjo kamnin: na severni strani se nahajata apnenec in do-lomitska skala, na južni strani pa klastične usedlinske kamnine (kalkareniti, laporji, peščenjaki).Opisana ortografska razporejenost je odločil-

Terske doline nega pomena za klimo, in je konec koncev po-memben dejavnik pri človekovem odločanju o naselitvi, kakor tudi o proizvodni namenskosti ozemlja. S hidrografskega stališča pripada ta skupni rečni okoliš območju reke Soče in se deli na sledeča podpodročja (v smeri od vzhoda proti zahodu): hudournika Urana in Ledra, hudo-urnik Ter (glavno podpodročje), hudournik Karnahta, hudournik Malina, reka Nadiža in hudournik Breg.Površinska hidrogeografska mreža je torej zelo gosta, kar po eni strani kaže na precejšnjo orografsko kompleksnost, po drugi pa na s kakšnim drugim težko primerljivo vodno bo-gastvo, ki odločilno zaznamuje pokrajino.

Financirano iz skladov zakona št. 38/2001, 8. člen in deželnega zakona št. 26/2007, 19.člen – Zakonska določila za zaščito slovenske jezikovne manjšinev deželi Furlaniji - Julijski krajini, “Projekti v zvezi z rabo slovenščine v javni upravi Furlanije – Julijske krajine.” Prevodi: Jelka Daneu Cvelbar

(

(

( (

Travniki v Tarbiju (foto Alberto Dorbolò). Brda (foto Mario Riz).

Most nad hudornikom Grivò (foto Agostino Moretti).

via Arengo della Slavia, 1 - 33049 San Pietro al Natisone (UD) tel. 0432 727552/0432727629www.cm-torrenatisonecollio.it [email protected]

Page 7: Giornale Dom

Elettrodotto transfrontaliero,ora il no del FVG è ufficiale

La Giunta regionale ha espresso con una deli-berazione formale, nella riunione dello scorso 6 giugno, il no del Friuli

Venezia Giulia all’elettrodotto tran-sfrontaliero da Udine Sud a Okroglo e ha dato mandato alla direzione cen-trale Ambiente ed energia di comu-nicarla ai ministeri dello Sviluppo economico e dell’Ambiente, nonché alla società Terna.

Si tratta di un’azione preventiva, dettata dall’opportunità, come si legge nel documento, «che già ora, in occasione della presentazione del piano di sviluppo 2014 di Terna, la Giunta regionale manifesti la pro-pria posizione in merito all’opera in questione che, come già dichiarato lo scorso gennaio, non rappresenta sicuramente una priorità».

L’assessore all’Ambiente ed ener-gia, Sara Vito, ha evidenziato che «l’elettrodotto andrebbe ad attraver-sare una delle più belle e incontami-nate zone del Friuli Venezia Giulia – le Valli del Natisone – e un terri-torio che comprende un sito protet-to dall’Unesco». E si tratterebbe di un deturpamento ingiustificato, in quanto «il bilancio energetico della nostra Regione per quanto riguarda l’elettricità (come anche desumibile

dagli stessi documenti forniti da Ter-na) è pressoché in pareggio. L’import da Slovenia, Austria e Veneto supe-ra del 10 per cento l’export; si trat-ta di maggior consumo rispetto alla produzione. Il trend di produzione fotovoltaica però è incrementato dal 2011 al 2012 dell’1,5 per cento e la tendenza delle fonti rinnovabili è in crescita. Ciò significa che l’elettrici-tà importata dalla Slovenia verrebbe sostanzialmente passata al Veneto».

Soddisfatto il capogruppo del Pd, Cristiano Shaurli. «Questa è la dimo-strazione – ha dichiarato – che l’am-ministrazione regionale rispetta gli impegni con il territorio, a differenza di chi esprimeva dubbi strumentali che sono stati montati in campagna elettorale». E ancora, aggiunge l’e-sponente del Pd in Consiglio regio-nale, «lo sviluppo delle Valli del Natisone non può certamente passare attraverso tali opere impattanti, ma attraverso lo sviluppo turistico delle bellezze tipiche di questi luoghi». La distruzione di boschi, prati e cam-pi determinerebbe un gravissimo impatto ambientale ed economico su territori che hanno come uniche prospettive di sviluppo il turismo e l’agricoltura». Nello specifico, sot-tolinea ancora Shaurli «è rilevabile anche la presenza del vincolo pae-saggistico su un fitto reticolo di cor-si d’acqua iscritti nell’elenco acque

pubbliche, tra cui spicca il fiume Na-tisone, oltre alle aree boschive che ricoprono tutta la zona collinare.

Soddisfazione viene espressa an-che dal vicepresidente del Consiglio regionale, Igor Gabrovec, della Slo-venska Skupnost, che segue la que-stione fina dall’inizio e già nel mese di ottobre dell’anno scorso aveva in-dirizzato alla presidente della Regio-ne, Debora Serracchiani, un’interro-gazione sul tema.

La decisione della Giunta regiona-le è molto importante, anche se non decisiva. L’elettrodotto Udine-Okro-glo resta, infatti, tra i progetti ener-getici prioritari della Commissione europea e del Governo sloveno, il cui interlocutore, come ha eviden-ziato mesi fa il responsabile delle in-frastrutture della società Eles, non è Trieste, ma Roma.

Deturperebbe le Valli del Natisoneper rifornire di elettricità il Veneto

R. D.

GORSKA VASICA GARMIŠKEGA KAMUNA bo oživiela s programam, ki nam ga predstavlja Donatella Ruttar

LA GIUNTA REGIONALE ha adottato una delibera «preventiva» contro il progetto di Terna ed Eles

Postaja Topolove od 11. do 20. lujaPostaja Topolove bo od 11. do

20. luja oživiela liepo gorsko vasico Garmiškega kamuna.

Vprašal’ smo Donatello Ruttar, ki kupe z Morenom Miorellijem vodi Postajo, naj nam na kratko predstavi letošnji program.

»Te parvi dan postaje – nam je odguorila – bomo odparli malo pros-to bukvarno, kamor nesti al’ vzeti bukva v prosti izmenjavi, zak’ je bra-nje ključnega pomiena, za zapoznat sviet, an je tudi potovanje. Odparu jo bo direktor Vidanske biblioteke, Romano Vecchiet, ki bo potle pred-stavu njega bukva Binari d’Europa o potovanjah med knižnicami po Evropi z vlakam. Natuo bo srečanje s televizijskim autorjem Pif-am, ki bo peju gledauce v predstavo o mafi-ji Racconti di mafia, go mez temo, ki nam je zlo blizu.«

Kere so narbuj important točke lietošnjega programa. Začnimo s kinom (cinema) na odpartem…

»Pokazal’ bomo kvalitetne an an-kratne filme. Režiser Gregor Božič bo predstavu kratki film Šuolni iz Tarsta, ki ga je posneu v naših kra-jeh an katerega je protagonistka Be-nečanka Dora Ciccone. V vičeru o slovanskim svietu bo Alberto Fasulo pokazu poznani film Tir an z njin bo protagonist Branko Završan; predsta-vili bojo novuosti nove kinematogra-fije iz festivala Kino otok, s kerim že lieta sodelujemo. V programu bo tudi liep furlanski film The special need.

Posebnost pa bo film Afghanistan 1969, z glasbo v živo, an še An anar-chist Life go mez življenje anarhika Umberta Tommasinija iz Tarsta.«

Kaj pa laboratoriji an glasbeni program?

»Lietos bo vič glasbenih delavnic: o muziki v Lagerju, za kerega bo skarbeu Davide Casali; za tukala z Enricom Malatesta; velika delavnica od TMO, ki združuje študente glasbe an profesioniste v Topolouski mini-malni orkestri; Figurestreet, ki ga bo vodila Gabriella Ferrari, za tiste, ki ne bi maj mislili, de bi igral’ na inštrument. Claudio Montanari an Giancarlo Gasser bota guorila na temo škampinjanja. V programu bo tudi puno muzike u živo, koncertu an performance, videokoncerti v živo Cre(azioni) an Il ritmo dell’acqua. Bo koncert z inštalacijo Martina Janička iz Prage, antična an sakral-

30. junja 2014 stran 7

Igor Tull še naprejna čelu Zavoda

Na občnem zboru Zavoda za slovensko izobraževanje, ki je biu v pandiejak 16. junja v prestorah Inštituta za slovensko kulturo v Špietru, so potardili za pred-sednika Igorja Tulla. V upravni odbor so bli izvoljeni pa Giorgio Banchig, Erika Balus, Marianna Bonini, Davide Clodig, Michele Coren, Michela Predan, Andrei-na Trusgnach, Claudia Salamant an Giu-lia Strazzolini. Za revizorje so bili izbrani Sabina Tedoldi, Sandra Manzini an Dante Cencig.Pred predsedniškim poročilom je Andrei- na Trusgnach prebrala obračun za lieto 2013. Stari-novi predsednik Tull je v svo-jim poročilu poviedu, kaj Zavod diela, de se bo dvojezična šuola še naprej arzvijala, saj število učencu raste iz lieta v lieto an s tuolim dokazuje pravilnost strateških izbier. Zavod skrbi za prevoz otruok, ki ne živijo v kamunah Nediških dolin an za menzo. Skarbi tudi za korše slovenskega izika za študente v Čedadu an je v Špietru parpravu korš slovenskega izika za odra-sle. Že vič liet skarbi tudi za korše kara-teja in šaha, namenjena otrokan, an za buj ki se more številno udeležbo na korše slovenskega izika an na poletnih centrah v Sloveniji. Čez leto je Zavod predlagu dve predstavi Slovenskega stalnega gle-dališča za učence dvojezične šuole.Pozitivno je, de na koncu primarne šuole se večina staršu odloči za vpisovanje o- troka na dvojezično srednjo šolo; malo- kduo pa se odloči za slovenske višje šole, saj v novim šuolskim lietu le adna čeča puojde na višjo šolo s slovenskim učnim jezikom.»V zadnjih štierih lietih odkar je bila šola premeščena iz starega sedeža nie manj-kalo težau zauoj pomanjkanja prestoru, a smo jih utegnili premostiti, tudi s po-močjo zunanjih dejavniku – je podčartu Tull. Kar nas je neprijetno prizadelo, je statičnost javnih upraviteljev v cajtu, kàr je šuola nucala največjo pomuoč.« Nato je obžalovau, de ni bla sparjeta rešiteu od študentsega doma in podčartu, kako ob-noviteu starega sedeža ne bo zagotovila potrebnih prestoru. Dodal je, de bojo sre-dnješolci prihodnje šuolsko lieto v enoje-zični sriednji šuoli an de bo adan oddelek vartca, zaradi pomanjkanja prestora, verjetno premeščen v Sauodnjo. Tull, ki se je zavzeu, de se Zavod hitro sreča z novo špietarsko kamunsko admi-nistracijo, »de bi optimalno poskarbeli za dobar an učinkovit začetak novega šuol-skega lieta.« (l.b.)

S Planinsko družinona Alpi Apuane

Od 18. do 20. luja Planinska družina Benečije parpravlja kupe s Planinskim društvan Kobarid izlet na Alpi Apuane v Toskani. Tele je program: v petak 18. parhod z avtobusan v kočo Val Serenaia (1.100 m.) an od tle parnogah do koče Orto di Donna (1.550 m.), kjer se pre-spije; v saboto pohod na goro Pisanino, narbuj vesako na Apuah (1.946 m.) an se prespije v koči Orto di Donna; v nediejo se gre na muorje v kraj Marinella di Sarzana an potle odhod pruot domu. Info an vpi-sovanje: Germano, cell. 3358109009 tel. 0432709942 (pokličite ob vičernih urah).

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

iz naših dolindom

GABROVEC:POMEMBEN KORAK

Sklep, ki ga je osvojil dežel-ni odbor o nasprotovanju načrtu daljnovoda Okroglo-

Viden je pomemben korak na poti nasprotovanja tako zasnovanemu načrtu.Deželni svetnik Slovenske skup-nosti Igor Gabrovec pozdravlja z velikim zadovoljstvom odločitev deželne uprave.Sam namreč že od vsega začetka opozarja na negativne vplive take gradnje, ki bi bila škodljiva za lju-di, naravo in v popolnem nesklad-ju z vizijo turističnega vrednote-nja naše dežele. Gabrovec je na to temo oktobra lani vložil tudi svetniško vprašanje, v katerem je med drugim pozival predsednico Dežele Serracchiani k spoštovanju pravic in glasu lokalnih skupno- sti. Razumljivo je, da so prebivalci Benečije močno zaskrbljeni nad takim načrtom, saj bi njegova iz-vedba razblinila vse napore za turi-stični razvoj te čudovite pokrajine. O tem je tekla beseda tudi na čez-mejnem tehnično-političnem sre-čanju javnih upraviteljev v Bovcu januarja letos. »Tudi ob tisti pri-ložnosti sem potrdil svoje stališče in vso svojo podporo skupnosti, ki brani svojo zemljo« zaključuje Gabrovec.

Sara Vito

na glasba v cierkvi, velika orkestra TMO bo nastopila z glasbo od Terry Riley, Lep pozdrav InC, ob 50-oblie-tnici od InC an Remembering Topolò od Udine Jazz Collective an, ku po tradiciji, koncert na velikim targu s skupino LTdT.«

Kaj nam bota arzkrila lietos ča-kalnica an projekt Koderjana?

»Naj poviem, de Postaja ima zelo liepo čakalnico, v keri vsake lieto, lahko poslušamo glasuove pesniku an pisatelju, ki se srečajo s Postajo. Od 3. do 10. otuberja lani je sloven-ska pesnica Barbara Korun živiela v Topoluovem an tle napisala bukva Čečica, motnjena od ljubezni, ki jih je prevedu Miha Obit. Koderjana je projekt, ki daje kupe bukva autorja an kreatiuno dielo od artistu Postaje. Lietos je ilustracije napravu Serafino Loszach iz Tapoluovega. Editorialni projekt smo diel’ na noge kupe s kul-

turnin društvan Ivan Trinko.« Seviede na bo manjkalo ekskur-

zij…»Vičkrat bomo hodil’ po štopinjah

parve svetovne vojske, de bi zapoz-nal’ kraje an zgodovinske znake. Puobnili se bomo vojske s pohodan po štopinjah Carla Emilija Gadde (Sui passi di Carlo Emilio Gadda), ki ga bo parpravla Pro loco Nediške do-line an ga bo vodila prof. Paola Italia. Hodil’ bomo po topolouskih njivah, kjer bomo odkril’, de tudi kamani guorijo. Tuole bomo nardili kupe z mladimi Postaje, ki bojo začel’ pro-jekt študija an kreatiunosti.«

V telih težkih cajtih nie lahko imieti financiamentu. Kuo morete premostit težave?

»Postaja Topoluove je zlo poznan an parjubjen apuntament. Tuole je paršlo na dan lanske lieto, kàr so nam riezal’ financijamente an so nam sko-čil’ na pomuoč iz puno kraju Evro-pe. Gledamo valorizat telo majhano vasico garmiškega kamuna an nje zgodovino, a smo tudi odparti temu, kar se gaja po svietu, an kažemo po-sebno pot skupnega diela an sodelo-vanja. Muoč Postaje je pru tela, de kupe se diela u parjateljskem duhu. Vabimo vse, naj pridejo na Postajo Topoluove, de bi zapoznal’ artiste, ki tle živijo par dni tu liete an ustvarja-jo. Postaja je odparta usiem an se na plača, za gledat nje program.«

LaRissa BoRghese

Page 8: Giornale Dom

LA SAGRA PAESANA all’insegna di fede e sport LUSEVERA Rinnovata un’antica tradizione

S. Antonio a Oborza S. Giovanni a MusiFesteggiamenti in grande spol-

vero a Oborza di Prepotto in occasione di Sant’Antonio.

Oltre alle tradizionali celebrazioni religiose con processione e messa, per il terzo anno consecutivo è stato riproposto anche il torneo di calcetto, nato all’inizio degli anni Novanta e che era stato sospeso per alcune edi-zioni sul finire degli anni Duemila.

Alle 10.30 di domenica 15 giugno è partito dall’ancona antistante il campo sportivo il corteo con la sta-tua lignea del Santo, portata lungo le impervie vie del paese durante la recita del Rosario. Circa settanta i fedeli poi riunitisi nella chiesetta che sovrasta la piccola frazione facendo capolino dal bosco. La messa delle 11 è stata officiata dal frate Licinio di Portogruaro e concelebrata da padre Mario Molena, ormai solito a fare ri-torno a Oborza (dove fu parroco ne-gli anni Ottanta) per la ricorrenza del patrono e sempre accolto con calore e affetto dagli abitanti.

Come consuetudine vuole, al ter-mine della liturgia la festa è pro-seguita al campo sportivo, grazie all’impegno dei paesani, con pasta-sciutta e griglia per tutti, mentre nel pomeriggio sono tornati in campo per la fase finale i protagonisti del torneo di calcetto, organizzato sotto l’egida della Polisportiva Oborza e il coordinamento di Luca Di Lena. Otto le squadre partecipanti in una tre giorni dal sapore internaziona-

Si è rinnovata anche quest’anno la suggestiva tradizione del po-lovin di San Giovanni, a Musi

di Lusevera, nel giorno del solstizio estivo, quello in cui la luce del sole illumina più a lungo la terra.

Un rito antichissimo, quello dei fuochi di giugno, in linea con la tra-dizione slovena e che sembra risa-lire alla purificazione dei campi da parte del popolo celtico, per ottenere raccolti sani e abbondanti, ma anche all’attività di monticazione di un tempo.

«Una volta – hanno raccontato i ragazzi di Musi impegnati nella co-struzione della pira –, gli uomini sa-livano sulle alture, con le bestie, in questa stagione. E là ci rimanevano per settimane, a farle pascolare. Ma volevano far sentire comunque la

loro presenza a chi, rimasto in paese, portava avanti la vita domestica: le mogli, i figli, gli anziani. Allora, sui punti più alti delle montagne, accen-devano tanti piccoli fuochi: la luce calda di quei falò si scorgeva, nella valle. Era un modo per stare insieme a distanza, per rimanere uniti».

Anche oggi, per certi versi, il polo-vin assolve a questa importante fun-zione di aggregazione: per costruirlo, sul prato davanti alla chiesa di Musi, dove si celebra la messa di San Gio-vanni, è necessario l’aiuto di tutti. Così come, nella notte del solstizio, per darlo alle fiamme, partendo dai quattro punti cardinali, con le fiacco-

le: in gara, infatti, anche gli sloveni del Liga e una formazione di Scrutto composta da giocatori africani.

La vittoria finale è andata alla squa-dra delle «Volpi Azzoppate», che l’ha spuntata 6-5 ai calci di rigore contro la «Bosnia». Assegnati, inoltre, il ti-tolo di miglior portiere (Stefano Zuf-ferli della «Frasca Da Cinzi»”), mi-glior giocatore (Medved Tine delle «Volpi») e di capocannoniere (Civik Nermin della «Bosnia»). Un plauso, infine, all’arbitro Maurizio Macorig, che ha diretto tutti e dieci gli incontri tra la pioggia di venerdì e sabato e il sole della domenica.

Lorenzo Paussa

le. Attorno al fuoco tutta la comunità, che si è incontrata prima in preghie-ra, poi per la processione e quindi per cenare insieme, nell’area festeg-giamenti. Tutto a offerta libera, in un clima di solidarietà e spontaneità autentica, che raccontano di uomini e donne fortemente legati alla loro terra, anche se a Musi o in Alta Val Torre, magari non ci vivono più. In tavola i panini con la frittata alla erbe e con gli affettati; poi la tradizionale pastasciutta e un applauso speciale per i ragazzi che lavorano in cucina. Fuori un po’ di musica, prima dell’e-strazione dei numeri della lotteria e dell’accensione del polovin, seguito da un colorato spettacolo pirotec-nico. La festa finisce a tarda notte, come ogni anno, e lascia il desiderio di rincontrarsi ancora, sotto le stelle.

P. T.

30. junija 2014stran8

La giunta municipaledi San Leonardo

Nel corso della prima riunione del ne-oeletto consiglio comunale di San Le-onardo, il sindaco Antonio Comugnaro ha presentato i componenti della giunta municipale. Teresa Terlicher è stata con-fermata vicesindaco – aveva guidato per un anno l'amministrazione dopo le dimissioni di Giuseppe Sibau, diventato consigliere regionale – con deleghe a istruzione, attività sociali e assistenza. Elisa Sittaro ha ricevuto le delghe a bilan-cio, finanza e attività produttive. Ettrore Crucil è diventatto assessore esterno a lavori pubblici, urbanistica ed edilizia privata. Comugnaro ha tenuto per sé le deleghe a protezione civile, ambiente e agricoltura.

Stregna, ricorso al Tarsull'esito del voto

Martedì 24 giugno l'opposizione ha pre-sentato al Tribunale amministrativo re-gionale il ricorso contro il risultato delle elezioni comunali di Stregna dello scorso 25 maggio. Chiede il riconteggio delle schede.Come noto, il candidato sindaco Luca Po-stregna allo scrutinio è risultato perdente di un solo voto (120 contro 121) nei con-fronti del sindaco uscente e riconfermato Mauro Veneto.Qualora il Tar ribaltasse il risultato elet-trorale, Postregna verrebbe nominato sindaco. Cambierebbe anche la composi-zione del consiglio comunale.

Festa di San Luigia Rodda di Pulfero

Domenica 21 giugno grande festa a Rod-da organizzata dai paesani, con la santa messa e la processione per il paese con in testa la statua di San Luigi.Ad accompagnare il tutto gli scampanot-tatori «a terra» tramite apposita struttura fatta pervenire per l’occasione e la banda di giovani leve sul campanile, sotto l’oc-chio vigile degli «storici». Non è mancato il momento conviviale con ottima griglia e l’allegra fisarmonica.

Špietar, predstaviteubukvi o koritah

V petak 27. junja ob 19. uri v kamunski sali v Špietru bo predstavitev bukvi »Ko-rita in napajalniki Idrijske in Nadiških dolin», v katerih so zbrane korita, ki jih je fotografiru Oddo Lesizza. Tekst je napisu Dario Clombini. Bukva je parpravla zveza emigrantu »Slovenci po svetu«.Guorili bojo špietarski šindik, Mariano Zufferli, predsednik Zveze slovenskih iz-seljencev FJK, Dante Del Medico, geograf na videnski univerzi, Mauro Pascolini, Rosina Tomasetig in Ernesta Feletig. Pieu bo zbor »Matajur«.

Lieška fara je na Stari gori molila za viero v Benečiji

V NEDIEJO 15. JUNJA so k Božiji Materi ruomale skupnosti z Lies, iz Tapoluovega in iz Kozce

V nediejo 15. junija je bilo na Stari gori vaskolietno ruomanje lieške fare..

Vsaka s suojin oflokanim križem so bile parsotne skupnosti iz Tapoluovega, Kozce an Lies. Par maši, ki jo je somaševal tudi lieški famoštar Federico Saraci-no, je pieu zbor Lieške fare.

Molili so tudi v slovenskim do-mačim jeziku, de bi vasi Nediških dolin ostali nimar navezani na viero, ki so jo naučil te ranci telega teritori-ja. Marija Devica s Stare Gore je ni-mar bla pomočnica naših ljudi, zatuo je ruomanje vsako lieto.

ILarIa BanchIg

Tabato 07 giugno, il gruppo «volontari Brezje», assieme a molte persone a cui sta a

cuore la sopravvivenza dignitosa del paese, ha dato vita ad una radi-cale pulizia del borgo.

Per tutta la mattina si è udito il rombo di motoseghe e decespugli-atori, c’era un via vai di volon-tari con carriole, forche e rastrelli che, abbarbicati sui pendii, lungo i sentieri e sui cigli della via prin-cipale, svolgevano con passione e perizia un intenso lavoro di pulizia.

L’amministrazione comunale si è dimostrata subito entusiasta di questa iniziativa, fornendo attrez-zature adeguate a questo tipo di lavorazione.

Alle ore 13, puntuale, il pranzo, cotto e servito con professionalità dalle nostre ormai famose volon-tarie. Questo è stato il momento più bello perché senza caschi, maschere e abbigliamento antinfortunistico si sono resi conto che, pur abitando a Udine, Taipana, Prosenicco, Mon-teaperta, Cornappo e Montemag-giore sono uniti nella solidarietà e nell’amore per le nostre valli.

Nella foto a sinistra, il folto grup-po dei volontari impegnati nella pulizia di Brezje.

PER UN ASPETTODIGNITOSO DI BREZJE

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

iz naših dolin dom

Page 9: Giornale Dom

Jasna je šla na ruomanje v Santiago de Compostela. 250 km parnogah

MALA BENEČANKA je bla na koncu maja in v parvi polovici junja s starši na adni od narbuj starih in poznanih božjih poteh na svietu

Ruomarske poti na grob apostola Svetega Jako-ba v Santiago de Com-postela (dežela Galici-ja, daržava Španija) so

odparli v sriednjim veku. V zadnjih desetlietjah so jih spet odkrili in ob-novili. Ratale so še previč popularne. Vsake lieto gre po nijh parnogah (al’ s kolesam al’ še s konjam) stuojke tavžinte vierniku, ki grejo na božjo pot, in turistu, ki grejo samuo hodit.

Med Jakobovimi potmi je narbuj poznana francuska smier - Camino Francés, ki začne v miestacu Saint Jean Pied du Port in je duga vič ku 800 kilometru. Venč part ljudi preho-di samuo zadnji kos poti. De je ruo-manje opravljeno je trieba parnogah narditi manjku stuo kilometru.

Lietos je šla na ruomanje v Santia-go tudi mala Jasna Gosgnach, ki ima svoje kornine v vasi Matajur, sevieda

kupe s svojo mamo Erico in s svojim tato Eziam. Čečica ima samuo dvie lieti in pou. Zatuo ki so na dugi in težki Jakobovi poti riedki takuo mla-di otroci, je ratala prava zviezda med ruomarji iz cielega sveta in tudi med ljudmi, ki žive v vaseh in miestah po poti. Vstavjali so se, jo čakali, poz- dravljali, buožali, fotografirali. Šen-kovali so ji bombone in druge reči... Ona je pa vsiem podarjala svoje ve-seje, svoj zvoneč nasmieh in svoje pesmice. Seviede tudi po slovensko.

Jasna, Erica in Ezio so v dvanajstih dneh prehodili 250 kilometru. Začeli so v miestu Astorga 30. maja popu-dan. Parvo presenečenje (sorpreža) jih je čakalo že na začetku, v vasi Murias de Rechivaldo, kjer so uša-fali štorklje, ki v tistih krajah dielajo gniezdo na cierkvah. Trečji dan so bli par Cruz de Hierro, na narbuj ve-sakim briegu francuske smeri. 1505

metru nad muorjan stoji vesok želi-ezni križ, pod katerim romarji pola-gajo kamje. Naši so parnesli s sabo kamanac iz Matajura.

Kajšan dan potle so pod dažam in v magli prestopili goro Cebreiro. Na varhu začne avtonomna dežela Gali-cija, kjer ljudje guore jezik, ki je po-doban portogeškemu. Domačini so ponosni nanj. Galicija je zelena ku-metuška dežela par Atlantskim oce-anu. Glavno miesto je pru Santiago.

Jasna, Erica in Ezio so k Jakobo-vemu grobu paršli v torak 10. junja. Glih za veliko mašo opudan, kjer so Boga in svetega apostala zahvalili za srečno opravljeno božjo pot in molili za svojo družino, svoje drage in tudi za celo Benečijo. Na koncu so, kakor vsi ostali vierniki, občudovali lepote bazilike in veliko kadilo Botafumei-ro, ki je majalo, letalo in trosilo kadiž nad njih glavah.

30. junia 2014 stran9

GALICIJA JE ŠPANSKA DEŽELA,KI IMA SVOJ POSEBAN JEZIK

Santiago de Compostela (93000 prebivaucu) je glav-no miesto, kapital Galicije,

španske gorate dežele nad Por-tugaljam par Atlantskim oceanu, ki ima okuole 2,9 milijona prebi-vaucu. Nje ekonomija temelji na kmetijstvu (žvinoreja in dielo na puoju) in ribolostvu.

Znotra španskega kraljestva Ga-licija ima avtonoman status zara-di svojega jezika, ki je drugač od španskega in podoban portogeške-mu.

Tel jezik je uradni (ufičjal) kupe s španskim in ga seviede uče tudi v

šuolah. Frankištični režim (1939-1975) pa ga je huduo preganju. Ljudje so ga ohranili po družinah, a se rezultati asimilacije vidijo še donašnji dan.

Po galicijansko guori vič ku 80 par stuo prebivaucu, pisati pa ga zna manj ku 50 par stuo. Tela ne-pismenost pa je manjša par mla-dih, zatuo ki se domači jezik uče v šuoli.

Galicijščina je parsotna vsie-rode. Toponomastika je samuo v krajevnim jeziku in celuo na ban-komatih so navodila tudi po gali-cijansko.

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

iz naših dolindom

V modri farbi je 250-kilometerska pot, ki jo je Jasna prehodila s svojimi staši iz Astorge v Santiago de Compostela.V ardeči farbi je francuska romarska pot v Santiago de Compostela.

Na francuski poti v Santiago je vstop v Galicijo na briegu Cebreiro.

Ezio, Jasna in Erica pred katedralo sv. Jakoba v Santiagu de Compostela. Potardilo o opravljenem ruomanju.

Štorklje dielajo gniezdo na cierkvah. Kaman z Matajura pod Cruz de Hierro. V Galiciji je žvinoreja zelo močna.

Page 10: Giornale Dom

Cambia il diacono, raccolta di firmeNuovo cambio di diacono

per le comunità di fedeli di Monteaperta e di Cornappo,

a Taipana. Dopo il trasferimento nel-le Valli del Natisone di don Leopoldo Pantarotto, il vescovo aveva nomina-to in sostituzione don Egidio Marin, accolto con calore dalla popolazione dei due borghi. Poi, però, a causa di alcune problematiche, don Egidio ha scelto di rinunciare al compito affi-datogli, esaurendo anzitempo il suo periodo «di prova». La popolazione è rimasta dispiaciuta per l’accadu-to, tanto da decidere di avviare una raccolta di firme: la petizione, sotto-scritta da cento tra uomini e donne di Monteaperta, è stata inviata all’ar-civescovo di Udine, mons. Andrea Bruno Mazzocato, che adesso deci-derà come procedere. Pare, tuttavia,

che le dimissioni di don Egidio siano irrevocabili. Nel frattempo, ad aiuta-re il parroco titolare, don Vittorino Ghenda, resta il consiglio pastorale e anche il diacono di Montemaggiore e Platischis, don Diego Mansutti, pure questi molto amato dai fedeli.

Un appello alla presenza costante di un sacerdote o di un diacono per le messe e la liturgia arriva dagli abitanti di Cornappo che chiedono di non essere abbandonati e di avere bisogno di una guida spirituale. Oltre alla normale attività che nel paesino si svolge tutta attorno alla chiesa, i fedeli della piccola frazione tengono in modo particolare alla festa della Madonna di Pompei. «Si tratta di una cerimonia cristiana ormai storica – spiegano i residenti –, che si tiene nel borgo dal lontano 1939, presso

l’ancona dedicata alla Vergine. La popolazione è molto devota alla Ma-dre del Signore tanto che la celebra-zione della messa in quella giornata è ritenuta momento importante e fondante, non solo per la preghiera,

30. junija 2014stran10

Due messe d’oroper don Ghenda

Festa a Porzûs e a Racchiuso di Attimis, il 29 giugno, con un incontro di preghiera che va ricordare i 50 anni di celebrazio-ne della prima messa del parroco, don Vittorino Ghenda. Il sacerdote, originario di Marano Lagunare, “adottato” da diver-si anni, ormai, dalle comunità della Val Malina e dei paesi di Taipana, ha raccol-to l’eredità dell’amato mons. Vito Ferini, portando avanti l’azione di valorizzazio-ne e conoscenza del santuario mariano di Porzûs. In occasione dell’incontro di domenica 29, i fedeli e don Vittorino ringrazieranno pubblicamente anche Gisella Bernard ve-dova Rossi, benefattrice del santuario, e don Carlo Gamberoni, che molto ha scrit-to sulle vicende legate alle apparizioni della Vergine a Porzûs. Domenica 22 giu-gno si è tenuta, invece, la prima messa dell’ammalato, con l’accompagnamento della corale di Campolongo al Torre. Nuo-vo incontro di fede il 3 agosto, infine, per la terza Festa del benefattore, a Porzûs.

A Porzûs accolti tredicisacerdoti sloveni

Il 4 giugno scorso, nel santuario mariano di Porzûs, sopra Attimis, don Vittorino Ghenda ha accolto con gioia 13 sacerdo-ti provenienti dalla zona di Vipava della vicina Slovenia: «Per la maggior parte s’è trattato della prima visita – spiega il sa-cerdote –. È stata una giornata speciale, allietata da una bella sorpresa per noi: la presenza, non annunciata, del vesco-vo emerito di Koper/Capodistria, mons. Metod». Il luogo sacro dove la Madonna apparve alla piccola veggente, Teresa Dush, diventa quindi sempre più inter-nazionale e luogo di incontro tra i fedeli friulani e sloveni.

Orso bruno catturato e dotato di collare

Un esemplare maschio di orso bruno del peso di oltre 160 chili per oltre 2 metri e 20 di altezza, dell’età di 5 o 6 anni, è sta-to catturato e successivamente liberato giovedì 12 giugno, verso le 3 e mezza del mattino, nella zona del Gran Monte fra i comuni di Lusevera e Taipana, in provin-cia di Udine. L’orso è il quarto catturato dall’Università di Udine in collaborazione con la Provincia di Udine dal 2007. L’operazione è stata eseguita a fini di stu-dio e ricerca dagli operatori dell’Universi-tà di Udine e della Polizia provinciale di Udine con il supporto del Corpo forestale regionale e di volontari della locale asso-ciazione del Villaggio degli Orsi.L’orso, prima di essere liberato, è stato narcotizzato, visitato e dotato di radio collare satellitare, grazie al quale sarà possibile studiarne i movimenti e ag-giungere importanti informazioni sul comportamento degli orsi nell’area del Friuli Venezia Giulia.L’operazione rientra in una ricerca trien-nale dell’Università di Udine, autorizzata dal ministero dell’Ambiente, che prevede la cattura a fini scientifici e lo studio di sei orsi su una popolazione di circa 10-15 esemplari presenti in Friuli Venezia Giulia.

Bacio delle croci all’insegna dell’amore cristiano

MONTEAPERTA Domenica 15 giugno la croce del paese ha salutato quelle di otto comunità delle Valli del Torre

TAIPANA Le comunità di Monteaperta e Cornappo hanno inviato una petizione all’arcivescovo di Udine

«Ce r c h i a m o nella verità del Signore la strada per restare uniti.

Perché solo guardando all’amore, quello cha ha avuto per noi il Padre mandando suo Figlio nelle nostre mani, potremo camminare sulla giu-sta via. Ecco allora che il bacio cri-stiano, l’affetto, l’attenzione al pros-simo, diventano strumenti preziosi per veder salde le nostre comunità, non solo in una Chiesa intesa come edificio in mattoni ma come insieme di persone che si amano. La distanza poco produce: si ottiene di più con un piccolo cucchiaino di miele che con un barile di aceto».

Ha parlato di gioia, generosità e

apertura al prossimo senza condi-zionamenti, mons. Sandro Piussi, nell’omelia pronunciata durante la messa officiata per la Festa della Santissima Trinità, nel santuario di Monteaperta di Taipana, in occasio-ne del tradizionale e antico rito del «Bacio delle croci».

«Molte erano state le comunità in-vitate a questa cerimonia, che vuole ricordare la fede cristiana dei nostri padri. Ma hanno preso parte solo otto croci. Ecco allora l’importanza dell’amore e dell’unione – ha sottoli-neato mons. Piussi –; la nostre chiese hanno bisogno di un supplemento di

anima e di fede. Non serve il cemen-to, per tenere uniti i cristiani, perché è una materia rigida; serve una malta grassa, che resiste a tutte le solleci-tazioni. Nella fede è lo Spirito Santo del Cristo Risorto».

Hanno concelebrato il vicario fora-neo mons. Rizieri De Tina, don Re-nato Vezzio e don Roberto Borlini, e i diaconi don Leopoldo Pantarotto e don Diego Mansutti.

Ad accogliere i cruciferi in santua-rio la croce di Monteaperta che ha salutato, con il tradizionale «bacio», quelle provenienti da Chialminis di Nimis, Villanova delle Grotte di Lu-

«Strumento prezioso per una Chiesa come insieme di persone che si amano»,ha detto mons. Piussi

Paola TrePPo

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline dom

severa, Lusevera capoluogo, Taipana centro, Plastischis, Cornappo e Pros-senicco di Taipana.

Mons. Piussi ha presieduto l’antico rituale della benedizione dei quattro punti cardinali, durante una proces-sione rogazionale attorno alla chiesa segnata da pause per le suppliche contro ogni male, contro i flagelli del terremoto, della peste, della fame e della guerra, aspergendo la terra con acqua santa.

Quella di domenica 15 giugno, a Monteaperta, è una celebrazione che si ripeterà fino all’8 dicembre in tut-te le chiese delle comunità di queste vallate, con la partecipazione anche dei fedeli delle parrocchie della vici-na Slovenia. Al termine della messa tutti i partecipanti hanno preso parte a un incontro conviviale organizzato vicino al santuario dalla locale pro loco; per l’occasione, come da tra-dizione, le donne del paese hanno cucinato torte dolci e salate, offerte in degustazione. Presente al «Bacio delle croci» anche il nuovo sindaco di Taipana, Claudio Grassato, e il vicesindaco, Elio Berra, insieme ad altri membri della neocostituita as-semblea civica.

ma anche per l’incontro comunita-rio. Quest’anno abbiamo preparato tutto per riunirci, non all’aperto ma in chiesa, visto il maltempo: l’edifi-cio sacro era gremito, ma non è stato possibile celebrare la liturgia perché né il sacerdote né il diacono ci hanno raggiunti, con grande stupore di tutti. Crediamo sia importante rispettare i cornappesi, e rimettere quindi in calendario questo sentito appunta-mento religioso che si tiene da tanto tempo nel mese di maggio, visto che nessuno di noi ha chiesto la sua can-cellazione».

Il disguido è nato da un fraintendi-mento è non è stato voluto. Il cambio di diacono, avvenuto proprio in quei giorni, infatti, ha originato il proble-ma, che non si ripresenterà più.

P. T.

A MONTEAPERTA DI TAIPANA HA RIAPERTO L’AGRITURISMO

Ha riaperto i battenti, dopo una lunga pausa di chiusu-ra, l’agriturismo di Monte-

aperta di Taipana, unico esercizio pubblico della frazione. Il taglio del nastro si è tenuto in festa il 15 giugno, in concomitanza con la ce-lebrazione del «Bacio delle croci» e ha richiamato nel borgo decine e decine di persone. Adesso il locale si chiama «Hostaria Soffione», dal fiore di tarassaco che cresce nei pra-ti delle nostre valli. «Vuole essere anche un richiamo alla cucina na-turale che proporremo alla clientela – dice la gestrice, Susanne Sacchet-ti, originaria di Vienna, laureata in pedagogia –; il nostro obiettivo è di mettere in tavola alimenti e pietan-

ze il più possibile genuini e dai sapo-ri autentici».

Largo, quindi, alla cucina vegana e vegetariana, al pane fatto in casa, con la pasta madre, con lunga lievi-tazione. Largo a menù a base di erbe selvatiche e ai frutti della terra del posto, per aiutare i produttori locali a far conoscere le loro delizie, dal mie-le ai formaggi, tra cui quelli caprini di Zore. Ma non solo. «In ogni parte del mondo e in tutte le regioni dell’I-talia esistono sapori unici – dice Su-sanne –; per questo offriremo anche pietanze austriache e prodotti della Sardegna, per cercare di soddisfare il palato di tutti i clienti».

«Siamo stati accolti con grande calore dal sindaco e dalla comunità

di Monteaperta con cui, siamo certi, stringeremo un forte legame di ami-cizia e aiuto reciproco. Il lavoro da fare è molto, ma siamo pronti e non ci spaventa anche perché siamo in tanti: oltre a me, operano infatti in osteria anche mio marito, i nostri fi-gli e alcuni collaboratori».

L’ampio salone dell’agriturismo è stato riorganizzato con particolare gusto nell’arredamento: un grande tavolo in legno è dedicato alle comi-tive e alle famiglie e vede, allestito a fianco, un angolo colorato con tanti giochi per i bambini. Il caminetto domina la zona adiacente il bancone mentre all’esterno i tavolini, anche vintage, invitano a sedersi all’aria aperta.

«Presto arriveranno cavalli, capre e pecore. È nostra intenzione, infat-ti, dare avvio pure a un progetto di terapia con gli animali».

Tra gli obiettivi, infine, la siste-mazione del piano superiore quan-do saranno ultimate le camere per il pernottamento, così da offrire la possibilità di soggiorno.

P. T.

Nella foto: la chiesa di Cornappo.

Nella foto: Susanne con i collaboratori.

Page 11: Giornale Dom

Praznik gozda v občinah Naborjet-Ovčja vas in Trbiž

NABORJET-OVČJA VAS / TRBIŽ Od 11. do 13. julija bo sejem o vsemu kar trbiški gozd ponuja: viri, dejavnosti in dediščina

O d 11. do 13. julija se bo na Trbižu odvijal velik dogodek, ki bo sicer namenjen po-membnemu dejavniku

v življenju Kanalske doline: Trbiški gozd. Ta gozd je že v preteklosti igral osrednjo vlogo za gospodarstvo in življenje Kanalčanov – in to velja še vedno dandanes, čeprav v ublaženi obliki. “Praznik gozda 2014” se bo sicer odvijal med občinama Na-borjet-Ovčja vas in Trbiž in bo na-menjen vsemu, kar lahko Trbiški gozd ponuja: naravni viri, dejavnosti in naravna dediščina.

Prireditev se bo 11. zjutraj začela že s prvim posvetom o kiparstvu in se bo nadaljevala dopoldne z razsta-

vo o izdelovanju lutenj in s posve-tom o Trbiškem gozdu, slednji sicer s posebnim ozirom na zgodovino Kanalske doline. Zvečer bo na vrtu Beneške palače sledila gledališka predstava.

Slovesna otvoritev Praznika goz-da 2014 bo vsekakor v soboto 12. vključno z otvoritvijo razstave, ki bo namenjena mojstru Gio Batti Mo-rassiju. Med dnevom bo kar pestro, saj je za popoldne predviden tečaj o varnosti po gorah, medtem ko se bo v dolini Bartolo (Žabnice) ob 17.00 pričel koncert (violina, harfa).

V nedeljo 13. se bodo že zjutraj odvijale dejavnosti v zvezi s tera-pijo s konji, sicer v sodelovanju z združenjem Fai Sport in z Državno gozdno stražo – ter ob 11.30 bo sle-dila slovesna maša z videnskim na-dškofom Andrea Bruno Mazzocato. Dopoldne se bodo zvrstile podelitve nagrad v okviru raznih tekmovanj, ki so povezani s Praznikom.

Celoten in točen seznam dogodkov v okviru Praznika lahko najdete na spletu.

Pri organiziranju prireditve, ki se bo odvijala pod pokroviteljst-vom Pokrajine Viden, sodelujejo ob občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas tudi Državna gozdna straža in več organizacij in ustanov z raznih po-dročij.

Luciano Lister

VENEZIA Sabato 7 giugno un gruppo di arrotini ha ripercorso le orme dei propri avi

Arrotino in città lagunare Sabato 7 giugno un gruppo di

arrotini, guidato da Giovanni Negro presidente del Comitato

Associativo Monumento all’Arroti-no di Stolvizza di Resia e su interes-samento di Luigi Quaglia, ha voluto ripercorrere e rivivere con le antiche attrezzature degli arrotini della Val Resia l’itinerario che tradizional-mente questi compivano quando, nel secondo dopoguerra, frequenta-vano, per le loro attività economi-

che, la città di Venezia. L’tinerario, che prevedeva la sosta

presso importanti siti della città lagu-nare, è stato studiato dagli arrotini, in collaborazione con l’assessorato competente del comune di Venezia, sopprattutto per rivivere e far rivive-re ai veneziani le meravigliose sensa-zioni vissute da quanti hanno lavora-to da arrotini ambulanti a Venezia. In questo viaggio dei ricordi gli arrotini sono stati seguiti dagli studenti di una scuola media di secondo grado che sucessivamente concederanno alcuni spazi del loro istituto per l’al-lestimento di una mostra etnografica su questo antico mestiere.

Questi artigiani ambulanti, oltre a far vedere come si lavorava, hanno raccontato agli studenti, ai residenti ed ai molti turisti incuriositi che scat-tavano a loro numerose fotografie, le storie vissute dagli arrotini nella cit-tà. Infatti negli anni Cinquanta gli ar-rotini della Val Resia, più intrapren-denti, decisero di spostare l’attività tradizionale ambulante, svolta dal secondo dopoguerra prevalentemen-te a servizio dei contadini dei piccoli centri rurali dell’Italia settentrionale,

nei grandi centri urbani di tale area e inserirsi, di conseguenza, nell’evolu-zione economica dell’epoca. In quel periodo in Italia si assisteva ad una progressiva evoluzione del tessuto sociale sostenuta dalla figura dell’ar-tigiano, che poi si evolverà nella piccola e media impresa, la quale an-cora oggi è alla base dell’economia italiana. Anche gli arrotini pertanto, a loro insaputa, hanno partecipato a tale processo evolutivo, che come già in passato, li porterà a veicolare situazioni economiche e sociali.

Nelle città da tempo immemorabi-le le attività artigiane si svolgevano nelle botteghe, che però costringeva-no i clienti ad una mobilità, mentre l’arrivo delle figure ambulanti co-minciò a dare un servizio a domicilio che era molto apprezzato soprattutto dalle massaie. Una delle città italia-ne in cui gli arrotini di Resia si in-sediarono fu Venezia. Già in passato con questa città vi era stato un forte legame, visto che dal 1420 al 1797

la valle natia di questi artigiani era alle dipendenze della Repubblica Serenissima. Pertanto l’approccio a questa città era quasi materno, cosa che in altre situazioni era più difficile. Inoltre la propensione al commercio di questo luogo rendeva i suoi abitanti più aperti agli incon-tri e quindi agli scambi culturali. Dalle testimonianze raccolte di quel periodo emerge che, tra coloro che frequentavano la città, circa una de-cina, tutti avevano una forte simpa-tia per Venezia, dovuta al modo tutto veneziano di accogliere lo straniero.

Ad esempio l’alloggio, che nei pic-coli centri era il fienile della casa co-lonica, in città era la camera, vissuta all’epoca come albergo di lusso. Ci raccontano di come la gente, veden-doli lavorare nei piccoli campi (le piazze di Venezia), facesse scendere dalle finestre delle abitazioni cesti le-gati a corde, all’interno dei quali vi erano coltelli e forbici da arrotare ed ombrelli da aggiustare.

Un capitolo a parte meritano pro-prio gli ombrellai. Infatti a Venezia, a differenza di altre città, vi era una maggiore richiesta di riparazione di ombrelli, perchè gli abitanti, essendo costretti a muoversi molto a piedi, ne rompevano molti. Per questo moti-vo, tale attività per gli arrotini della Val Resia diventò prevalente e da questa traevano un buon guadagno. Sull’attività di quel periodo, oltre alle interviste, vi sono alcuni docu-menti fotografici, esposti nel museo dell’arrotino di Resia, che ben evi-denziano la quantità di lavoro che era loro affidato. Sandro Quaglia

30. junija 2014 stran11

Delovanje združenja»Don Mario Cernet«

Združenje «Don Mario Cernet» nadaljuje z delovanjem na ozemlju Kanalske doline. V okviru svojih dejavnosti bo sicer sodeloval pri organiziranju štiridesetletnice delova-nja skupine «Doganîrs», za katero bodo organizirali koncerti po cerkvah Kanalske doline. Kolikor trenutno zgleda, se bo prvi odvijal v Rablju – sicer v kraju, ki leži prav ob meji s Slovenijo in kjer so mnoge druži-ne slovenskega porekla. Vedno na glasbenem področju se je Zdru-ženje pozanimalo za nastop Združenih cerkvenih pevskih zborov iz Ukev in Žabnic v okviru maše ob 26. Romanju treh Slovenij na Svete Višarje – ki se bo prav kot vsako leto odvijal meseca avgusta. Ob tej priliki bosta združena zbora peli mašo, ki jo je na-pisal Tomaž Holmar – sicer znani organist, skladatelj in zborovodja, ki je v začetku dvajstega stoletja deloval v Žabnicah v Ka-nalski dolini. Za kratek kulturni program po maši bo nastopil tudi domači pevski zbor «Mangart». Združenje Cernet bo v vsakem primeru tudi prispeval k organiziranju drugih poletnih prireditev, ki zadevajo nekatere glasbene skupine, ki bodo pele v slovenskem jeziku.

Predsednik Sso srečal župana v Naborjetu

Da bi srečal novega naborješkega župana Borisa Prescherna se je v Kanalski dolini mudil predsednik Sveta slovenskih organi-zacij Drago Štoka (na fotografiji). Nova na-borješka občinska uprava je že dala vedeti, da vztraja prav tako kot prejšnja, na poti do ustanovitve trojezične šole. Na obrobju srečanja je med drugim Štoka namignil na to, da obstaja trenutno mož-nost, da bi dežela za eno leto priskočila na pomoč gledè stroškov za učiteljico sloven-ščine v Kanalski dolini in s tem omogoča-la neprekinjeno poučevanje slovenskega jezika. Za to naj bi se pozanimal deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki je že zdavnaj bil seznanjen z resnim tveganjem prekinitve poučevanja slovenščine v Ka-nalski dolini.

Stolvizza già profuma di aglio

Il primo caldo dei giorni scorsi ha prodotto, in Val Resia, una forte accelerazione nella crescita delle coltivazioni, tale da creare uno straordinario colpo d’occhio nei piccoli appezzamenti ricavati dalle rocce delle montagne. Non solo colori ma anche straordinari profumi come quello dei fiori di aglio che, raggiunta la maturazione, vengono stacca-ti dalla pianta madre e utilizzati per profu-matissime pietanze come il famoso pastic-cio al profumo d’aglio, la zuppa d’aglio e i crostini al paté di aglio. Nelle aree intorno a Stolvizza, nel cuore di produzione dell’a-glio, questo prodotto di nicchia è diventato ormai famoso grazie ai tanti piatti prepa-rati dai gestori del locale “Bar all’arrivo”, dove, con prenotazione (Severino cellulare 339.2257403), si possono gustare queste squisite pietanze insieme ad altri piatti ti-pici della montagna resiana.

NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM DODATNIDVOJEZIČNI NEMŠKO-SLOVENSKI NAPISI

Kljub temu, da se to dogaja zelo počasi, se na bližnjem avstrijskem Koroškem odpi-

ra pot za postavitev dodatnih dvoje-zičnih napisov.

Po kompromisu leta 2011, s ka-terim so po dolgoletnih sporih pos-tavili 164 napisov, je občina Žitara vas/Sittersdorf nehote orisala pot do nadaljnjih nemško-slovenskih napisov. Na dnevnem redu seje ži-trajskega občinskega sveta je pred kratkim bilo tudi vprašanje posta-vitve dvojezične krajevne table v kraju Sele/Sielach.

Pobudo za postavitev tovrstne ta-ble na Selah je sprožil upokojenec Franc Kukovica, ki je njej v prid zbiral približno sto podpisov doma-činov v vasi, kjer živi skupno nekaj manj kot stosedemdeset ljudi.

Z ene strani je ta pobuda učin-kovala pozitivno, saj so zaradi nje občinski odborniki prejeli uradno mnenje o nadaljnji dvojezičnosti s strani koroške ustavne službe. Na-pisano je, da koroške dvojezične občine imajo pravico, da prosto-voljno z večinskim sklepom občin-

skega sveta omogočijo postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov.

Z druge strani je bilo žalostno, da niso sicer med sejo občinske-ga sveta razpravili in glasovali o vprašanju, verjetno ker za postavi-tev ne bi enostavno bilo zadostne podpore.

Za glasovanje bi namreč frakcija v občinskem svetu morala vložiti predlog – in ga predstavniki ži-trajske Enotne liste (manjšinska stranka koroških Slovencev) niso vložili, ker so vnaprej preverili, da ne bi nova dvojezična tabla dobila večine.

Da trenutno politično ozračje ni naklonjeno pobudi, je bilo jasno od samih izjav (socialdemokrat-skega) župana Jakoba Straußa, ki je pobudniku iniciative Francu Kukovici očital, da je kriv za pos-labšanje ozračja v občini in da je občino v javnosti spravil v slabo luč (Kukovica je sprožil pobudo pred več kot enim letom in občina je zadevo nekako zavlačevala).

L.L.

KRIS TA-NA NJÏVIZA SIN PJËRINA

Wsabö 28 dnuw junja, tej po nawadi, ta-na Njïvi ni ćejo wnitët kriz za spomonot Sin

Pjërina. Nur naa tïmpa krize so je wnoćalo nu mojo posot tu ki so bile planïne ano pa tu-w vasi vïlijo svetaa Ğwona ano pa za sin Pjërina ano Paolina. Jüdi ni se sprawjajo wkop ökol kriza ano ni ostajajo ito dar-do ko se wasnë onj. Isa to jë na prastarëta nawada ki na jë wezana na te din (21 din junja) ko wlaža lëto po laški (fuochi del solstizio d'estate). Ko wlaža zïma (21 din dicembar-ja) jë nawada wnitët onj za püst po laski (fuochi del solstizio d'inver-no). Pa tu-w Reziji ise prastarëte nawa-de ni so ostale zïve ano upajmo da bodijo rüdi jüdi kopac ano wöjni skërbët pa za ise lipe ano stare rëči. S. Q.

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

rezija/kanalska dolinadom

Giovanni Negro

Page 12: Giornale Dom

30. junija 2014stran12

Apiterapevtski turistični čebelnjak »Bee happy«

ČEZSOČA Posebnost čebelnjaka mlade Maje Kokove-Hrovat je ponudba aromaterapije, to je vdihavanje zraku iz panjev

M lada čebelarka in lokalna turistična vodnica Maja Ko-kove-Hrovat je za-čela čebelariti pred

4 leti in že takrat je vedela, da bo svoje čebelarstvo poskušala usmeriti navzven, za šole, turiste in ostale, ki jih bo zanimal skrivnostni svet čebel.

Čebelnjak, ki stoji na bovškem polju, v smeri proti vasi Čezsoča, ponuja lep pogled na okoliške gore, tudi na najvišji vrh Triglav. Varen ogled dela čebelarja, obiskovalcem omogoča steklena stena, ki jo krasi simpatični logotip vesele čebelice. Čebelarka vam predstavi čebeljo družino, njeno bivališče in ostalo če-belarsko opremo. Posebnost čebel-njaka, pa je ponudba aromaterapije, to je vdihavanje zraku neposredno iz panjev. S sodobno tehnologijo je omogočeno varno vdihavanje preko

maske, predvsem v pomoč tistim, ki imajo kakršnekoli težave s pljuči, alergijami na pelod ter anksioznosti. Čebelnjak ponuja 5 udobnih točk za vdihavanje panjskih aerosolov. Čebele namreč s svojo dejavnostjo v panju ustvarjajo posebno mikrok-limo, ki blagodejno vpliva na po-čutje človeka. Odprtje tovrstnega čebelnjaka podpira tudi Čebelarska zveza Slovenije, kjer si prizadevajo pospešiti razvoj čebelarskega turiz-ma v taki obliki, kot ga ponuja Maja Kokove-Hrovat.

Nove pridobitve so veseli tudi na Občini Bovec in LTO Bovec. Žu-pan občine, Siniša Germovšek, je tako ob otvoritvi izrazil predvsem zadovoljstvo ob inovativnosti ideje apiterapevtskega turističnega čebel-njaka v Bovcu. Aromaterapija je na voljo po dogovoru, ravno tako ogledi čebelnjaka. Oboje je na voljo tudi v kombinaciji z lokalnim vodenjem po Bovškem. Informacije za aromatera-

P. U.

S sodobno tehnologijo je omogočeno varno vdihavanje preko maske, predvsem v pomoč tistim, ki imajo kakršnekoli težave s pljuči.

Obnova korita iz časaSoške fronte

V sklopu prireditev ob 100-letnici prve svetovne vojne so 5. junija pod Čelom v Starem selu, otvorili vodnjak iz časa so-ške fronte. Vojko Hobič je obnovil korito, ki je nekdaj služilo tudi za vodo parnim lokomotivam ozkotirne železnice med Čedadom in Kobaridom. Voda, ki priteče s hriba v obnovljeno korito je zdravilna, vsaj tako pravijo domačini, ki že desetletja hodijo ponjo in odnašajo v svoje domove. Obnovljeni vodnjak je tudi del Tematske poti Kobariško blato – Nadiža, ki je vedno bolj priljubljena med kolesarji in tekači, saj poteka v neokrnjeni naravi pod Matajur-jem odmaknjena od prometne ceste med Kobaridom in Čedadom.

Koncert za mirv Javorci

Na letošnjo binkoštno nedeljo, 8. junija, se je pri cerkvici Svetega Duha v Javorci odvila prireditev Dobrodelni koncert za mir. Cer-kvico so v spomin padlim vojakom zgradili avstrijski vojaki leta 1916, tokratni dogo-dek pa je obeleževal tako trpljenje vojakov kot tudi opozoril na nujo po delovanju za mir ter v miru. Organizatorica Renata Lapanja, ki je bila tudi idejni in umetniški vodja koncerta, je pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Breza povabila k sodelovanju glas-benike iz Celovca (Avstrija), Trsta, Benečije in Posočja.Idejna zasnova projekta je bila povezati v skupno ustvarjanje tako amaterske kot profesionalne glasbenike iz treh obmejnih držav ter s tem preplesti med sabo tudi različne glasbene zvrsti. Glavno sporočilo dogodka, ki je sledil liniji vojna – mir – svoboda, je bilo izraženo s skrbno izbranim repertoarjem skladb, poezije in literarnih odlomkov na temo vojne in mir. (r. l.)

Vseslovensko srečanjeledvičnih bolnikov

Društvo ledvičnih bolnikov Posočja je v ne-deljo, 8. junija, pripravilo v Kobaridu vses-lovensko srečanje bolnikov z okvaro ledvic. Ob bogatem kulturnem programu z več kot petsto udeležencev srečanja so pozdravili predsednik DLBP Posočja, Božidar Kana-lec, predsednik zveze DLBP Slovenije, Jože Ocvirk, in županja Občine Kobarid, Darja Hauptman.Kobariški organizatorji so udeležencem poleg druženja in izmenjavanja mnenj o osebnih izkušnjah pri premagovanju bolezenskih tegob, pripravili tudi obisk Dializnega centra Kobarid, kobariških turi-stičnih točk in muzejev. Največ zanimanja pa je bilo namenjeno obisku Benečije. Žal, je v treh avtobusih namenjenih na pot ob Nadiži zmanjkalo prostora za vse.V Špietru, v Slovenskem medijskem oknu »SMO« sta izletnike, ki so jih spremljali domači vodiči poznavalci Beneške kulture in zgodovine, sprejela Marina Cernetig in Fabio Bonini.Gostitelja sta obiskovalce seznanila z de-lovanjem in pomenom multimedijskega centra, bogato zgodovino Benečije in več kot sto letnim bojem za ohranitev naro-dnega obstoja. Iz Špietra so avtobusi s potniki polnimi novih spoznanj krenili na panoramski ogled Benečije, Furlanske rav-nine in obisk Stare gore. (Pač)

V TOLMINSKEM MUZEJU RAZSTAVA O BOSANCIH V 1. SVETOVNI VOJNI

V Tolminskem muzeju je bila 13. junija 2014 odprta raz-stava, ki jo je uvodoma

pospremil marš Die Bosniaken kommen (Bosanci prihajajo) v iz-vedbi članov Pihalnega orkestra Tolmin. Skladbo je leta 1895 napi-sal avstrijski skladatelj in kapelnik Eduard Wagnes (1863–1936), v čast vojakom 2. bosansko-hercego-vskega pehotnega polka avstro-ogr-ske vojske.

Z razstavo, ki je nastala na pobu-do umetnostnega zgodovinarja Hu-seina Sejka Mekanovića iz Bosne in Hercegovine, pripravila pa jo je mag. Damjana Fortunat Černilo-gar, tudi Tolminski muzej opozar-ja na morijo, ki je pred stotimi leti posegla v življenja ljudi različnih narodnosti in veroizpovedi. Hkrati pa z razstavo pokaže še na povezo-valne momente, ki so bili med Slo-venci in prebivalci Bosne in Herce-govine prisotni že pred letom 1914.

Na razstavi so predstavljeni bosan-sko-hercegovski vojaki iz mostarske-ga četrtega pehotnega polka (BH IR 4), ki so na soško bojišče prišli leta 1916. Bosansko-hercegovski vojaki so zbujali strahospoštovanje. Od dru-gih vojakov so se razlikovali po zna-čilnem naglavnem pokrivalu, fesu. Zaradi njihove vztrajnosti, vzdržlji-vosti in hrabrosti so jih pogosto po-šiljali v najhujše boje in jim nalagali najtežje naloge, kar se je odražalo v eni najvišjih smrtnosti med polki av-stro-ogrske vojske. Drugi bosansko-hercegovski polk s sedežem v Banja Luki je znan tudi po tem, da je prejel kar 42 odlikovanj za hrabrost.

Razstava, ki se uvodoma dotakne atentata v Sarajevu 28. junija 1914, predstavi tudi umetnike in njihova dela, nastala na soški fronti, izposta-vi Log pod Mangartom z najlepšim spomenikom iz obdobja 1. svetovne vojne in zadnjim počivališčem pa-dlih avstro-ogrskih vojakov ter opo-

zori na cerkvico sv. Duha v Javorci, najlepši sakralni objekt in spomenik, zgrajen leta 1916. Na razstavi so po-leg slikovnega gradiva predstavljeni še značilni predmeti pripadnikov bo-sansko-hercegovskih enot ter ume-tniška dela slikarjev Ivana Vavpo-tiča, Maksima Gasparija in Emila Trutwina. Na ogled sta še deli češke-ga kiparja Ladislava Kofraneka, ki je kot avstro-ogrski vojak ustvarjal na soškem bojišču, in slovenskega kiparja Josipa Urbanije, avtorja spo-menika, ki danes obnovljen krasi vo-jaško pokopališče padlih avstro-ogr-skih vojakov v Sarajevu. Razstava opozori tudi na trajne sledi, ki so jih bosansko-hercegovski vojaki zapus-tili v Posočju. Gradivo za razstavo so prispevali: Tolminski muzej, Naro-dna galerija, Muzej novejše zgodovi-ne Slovenije, Goriški muzej, Mirko Kurinčič, Miloš Domevšček, Janko Vončina, Damjan Prelovšek in Huse-in Sejko Mekanović. Ob 100-letnici

»velike vojne« mnogi načrtujejo številne dogodke tako v Sloveniji kot drugje po svetu in najbrž bo v letih 2014–2018 pogosto izrečena želja »Nikoli več vojne!«. Vendar žal mir ni samoumeven, na to nas opozarjajo spopadi na številnih ža-riščih po svetu.

Pred kratkim je bila na spletu ob-javljena misel, da smo se iz zgodo-vine naučili samo to, da se nismo nič naučili. Tudi zato je potrebno opozarjati na »veliko vojno« in njene posledice ter učiti mlade o naši preteklosti. Razstava bo v Tol-minskem muzeju na ogled do 18. julija, nato pa od 29. julija do 30. septembra.

Damjana Fortunat Černilogar

BOVEC Strokovni svet RS je potrdil program usposabljanja, ki ga je predložila Kanioning zveza Slovenije

Usposabljanje vodnikov kanioningaV odniki za soteskanje iz Po-

sočja čakajo le še na odločbo ministrstva za izobraževanje,

znanost in šport, da bodo lahko pred vrhuncem poletne turistične sezone izpeljali prvo izobraževanje, da pri-dobijo formalno potrdilo, da so se naučili tega, kar že počnejo leta... Program, ki ga bodo izpeljali v ju-niju, obsega 178 izobraževalnih ur. »Od tega je približno sto ur praktič-nega dela in 78 ur vsebin iz reševanja ter drugih teoretičnih vsebin, pove-zanih s športom. Na izobraževanje zdaj čaka 30 vodnikov, ki za svoje

delo potrebujejo licenco. Izvedli ga bodo takoj po prejemu odločbe od resornega ministrstva.

Zaradi formalnosti in privilegijev pri podeljevanju uradnih papirjev, soteskanja, lansko leto sredi sezone, domača podjetja, naenkrat, turistom niso smela več ponujati. Licenca soteskarske zveze je za kanjoning zvezo prezahtevna in predraga. Pod-jetja bi sicer lahko najela licencirane vodnike od drugod, toda teh je bilo v Sloveniji le deset, samo na Bovškem pa jih rabijo okoli 40.

»Nepoznavalski odgovor države

kaže na popolno nerazumevanje po-ložaja. Naš namen je bil preprečiti škodo v tem trenutku, da bi lahko nato v miru našli rešitev. Gre za od-sotnost razlikovanja med specializi-

rano licenco za vrhunske športnike in podjetja, ki izvajajo gospodarsko dejavnost.« je nedvoumno pokazal s prstom bovški župan Siniša Ger-movšek. V takih razmerah se odloča vse več domačih vodnikov za delo v tujini ali pri tujih firmah. Do letošnje sezone se je na državni ravni, prav zato, marsikaj izboljšalo.

Soteskanje je zelo priljubljena športna domačih in tujih gostov, zato ni čudno, da se zanjo odloči vsaj 25% gostov posoških športnih ponu-dnikov.

Miran Mihelič

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

posočje dom

pijo, oglede in lokalno turistično vo-denje dobite pri Maji Kokove-Hro-

vat: [email protected] ter spletni strani www.beehappy.si.

Čebelnjak v Čezsoči in točke za vdihavanje panjskih aerosolov.

Page 13: Giornale Dom

A Savogna trionfano Forum Julii e Kobarid/Livek

CALCIO Nel Campionato Promozione la Valnatisone è stata inserita in un girone ricco di derby. Conclusi i tornei giovanili

Speranze e delusioni davanti ai teleschermi nel seguire il mondiale di calcio, affollati i locali pubblici e inevitabili i commenti sull’andamento

delle gare dove, com’è consuetudine consolidata in queste circostanze, tutti si scoprono commissari tecnici e possessori di quel bagaglio tecnico capace di dettare la giusta formula che sicuramente porterà alla vittoria finale. Queste impressioni sono state raccolte in questi giorni nei «covi» delle tifoserie, come per esempio a Ponte San Quirino, Scrutto, San

Pietro ed altre località delle Valli del Natisone.

Ma passiamo al calcio di casa no-stra, dove, con le classifiche dei di-lettanti ormai definite, si guarda alla composizione dei gironi del pros-simo campionato di Promozione. Poiché dalla 1ª Categoria sono salite Cormonese ed Aurora Remanzacco, alle quali si aggiungono Valnatisone, Torreanese ed OL3, il calendario ci proporrà un numero non indifferente di «derby».

Nel frattempo si sono conclusi al-cuni tornei giovanili autorizzati dalla

Federcalcio Provinciale. Nel torneo di Buttrio gli Allievi sono stati scon-fitti in semifinale dall’Aurora; nella fase di qualificazione hanno supera-to rispettivamente l’OL3, Aris San Polo e, ai calci di rigore, il Tolmez-zo, terzo posto per gli Esordienti al Torneo “Bruni” svoltosi sul campo di Remanzacco.

Pubblico numeroso a Savogna per il torneo organizzato dall’Interclub Cividale al quale hanno partecipato sedici formazioni amatoriali per la disputa del «Mermorial Luigi Iacon-cig». Contro ogni previsione il trofeo

è stato vinto dal sestetto di Kobarid/Livek, per l’occasione denominato «Brasile» in onore del campionato del mondo che si sta disputando. In finale il sestetto della val d’Isonzo ha superato l’Interclub di Codroipo.

Parallelamente è stato dato spazio anche alla categoria Pulcini per la di-sputa del torneo «Adriano Jurman» vinto dalla Forum Julii che, in finale, ha superato 2-0 il Donalello, terzo posto per la Valnatisone B. Non si sono presentate, invece, Atletico Riz-zi e Union Martignacco, che hanno scelto di partecipare ad altri tornei.

Di scena Amatori e Pulciniper la disputadei memorial Luigi Iaconcige Adriano Iurman. Pubblico numerosoe sedici formazioni in gara

Bepo Qualizza

ČANIEBOLA-PODBELA u nediejo15. junja že 20. pohod CICLISMO Le gare di domenica 15 e 22 giugno

350 ljudì u duhu parjateljstva an u spomin na Ada Conta

Kolesarski klub Benečijaa Grupignano e a Pieris

Na 20. pohodu parjateljstva med Čaniebolo in Podbelo an na 7. Memorial Ado Cont se

je u nediejo 15. junja udeležilo 350 ljudì. Na koncu pohoda so na kam-pu Nediža, blizu Podbele, pred pre-mjacjoni, parnesli pozdrav kobariški šindik Darja Hauptman, Tolminski prefet Zdravko Likar, deželni konsi-lier Cristiano Shaurli, šindik Fuojde, Claudio Zani, an ašešor Tipanskega kamuna, Alan Cecutti.

Povezu je Rino Petrigh, ki je pod-čartau pomien povezovanja telega pohoda. Govorniki pa so se puobnili Ada Conta, očeta telega pohoda. Pre-

mjacjonu se je udeležla žena Giacin-ta Tarussio.

Pohod so u moški kategoriji udo-bili: Stefano Peressutti (56’); An-drea Vianello (57’40”) an Renyo Roiatti (57’50”); u ženski kategoriji Tanja Stergulc (1h 09’40”), Cristina Giusto (1h10’04”) in Monica Gueli (1h13’06”).

Mednarodni pohod parjateljstva so an lietos organizal’ Kamp Nadi-ža, Fundacija Poti miru v Posočju, Gruppo Alpini, Chei dal Magonik in Pro loco Lipa, Kulturno društvo Ivan Trinko an Slovenska kulturno-go-spodarska zveza iz Čedada.

Il 15 giugno si è svolto il 3° Trofeo di Grupignano, frazione di Civi-dale, gara su strada organizzata

da tre anni dall’A.s.d.Velo club Ci-vidale Valnatisone Kolesarski klub Benečija. Nel “Gran Premio Sporti-vi di Grupignano” 90 Giovanissimi appartenenti a 13 società ciclistiche della Regione si sono dati battaglia sul circuito locale di 1200 metri, da ripetersi più volte a seconda dell’età, con partenza e arrivo in via Prema-riacco: G1, 7 anni, 2 giri; G2, 8 anni,

3 giri; G3, 9 anni, 5 giri; G4, 10 anni, 7 giri; G5, 11 anni, 9 giri; G6, 12 anni, 11 giri.

La gara è stata piuttosto selettiva e i miniciclisti sono giunti all’arrivo sgranati in tutte le categorie, a parte l’arrivo solitario del G5 Lorenzo Ur-sella dell’A.S.D. Ciclistica Bujese, sodalizio quest’ultimo che ha vinto anche la classifica a punti per società, portandosi a casa il 3° Trofeo Sporti-vi di Grupignano- Banca di Cividale.

Seconda società premiata è stata l’A.S.D. pedale Manzanese.

Per il Velo Club Cividale Valnati-sone hanno partecipato i G1 Tomma-so Iuri, Tommaso Dinoni al suo de-butto e Federico Di Levrano, che si sono classificati rispettivamente 3°, 5° e 6°. Poi sono partiti i G2 Nicola Bramuzzi, Luca Pulzella e Veronica Malisani, che hanno concluso digni-tosamente la gara. Fra le bambine Veronica Malisani ha conquistato il 3° gradino del podio.

Fra i G4 ha gareggiato Davide Manca, 10° al traguardo.

Le premiazioni si sono tenute poco dopo la manifestazione su stra-da a Grupignano, presso il bar “Al Capriccio”, con coppe, fiori e per tut-ti panini offerti dalla Ditta “Friulana Panini” di Moimacco.

Domenica 22 giugno si è tenuta a Pieris l’11a Giornata del Ciclismo Isontino e, per l’occasione, l’A.S.D. Team Isonzo- Ciclistica Pieris ha or-ganizzato ben tre gare su strada, per Giovanissimi, per Esordienti (13 e 14 anni) e per Allievi ( 15 e 16 anni). Fra gli Esordienti ha partecipato Nicola Malisani, 1° anno, ora all’A.S.D. Pedale Manzanese. Fra i G2 Nico-la Bramuzzi è arrivato in gruppo, classificandosi in 8a posizione, e fra le bambine Veronica Malisani ha conquistato questa volta il 2° gradi-no del podio. Fra i G4 ha gareggiato Davide Manca, giunto al traguardo in gruppo. Prossimo appuntamento: domenica 29 giugno a Villanova di Pordenone.

A. T.

30. junija 2014 stran13

Ad Azzida 57 atletialla Scalinata sprint

In 57 atleti, suddivisi in 7 categorie (per classi di età, a partire dal più giovane nato nel 2008 all'atleta più »datato«, del 1954), hanno partecipato alla gara a cronometro lungo la scalinata al centro del paese, che ha avuto luogo sabato 21 giugno ad Azzida. La gara, organizzata dal Gs Azzida, è stata vinta: in 1a categoria da Nicolò Trusgnach (53.58) e da Angelica Rubia (1.29.43); in seconda da Enrico Lesizza (48.62); in terza da Vittorio Costaperaria (41.87) e da Fran-cesca Gariup (50.43); in quarta categoria da Nicola Spagnut (38.84) e da Chiara Spagnut (53.93); in quinta il miglior tem-po è stato messo a segno da Gianni Trinco (41.11) e da Erica Domenis (1.04.02); in sesta primo Roberto Meneghin (44.71) e miglior tempo femminile Maria Teresa Cer-noia (55.49); nell'ultima categoria in gara i più veloci sono stati Giuseppe Raimondi (54.84) e Marinella Gremese (1.05.68).Alle premiazioni era presente l'assessore alle attività sportive, Michela Scklarzs.Si terrà, invece, domenica 3 agosto la »Cro-no baby mountain-bike«, che vedrà sfidarsi miniciclisti, dai 6 ai 15 anni, lungo il per-corso »la Mot«, sotto l'abitato di Azzida.

21. junija 13. gorskimaraton v Podbrdu

V soboto 21. junija je po slovesni otvoritvi 13. gorskega maratona v Podbrdu – le-tos je štel tudi za državno prvenstvo – s strani organizatorjev turističnega društva Podbrdo in LTO Sotočja v sodelovanju z Združenjem za gorske teke pri AZS, tekmo-valce na prvi poletni dan pričakalo sončno jutro z odličnimi pogoji za premagovanje ekstremne tekaške preizkušnje. V lanskem letu je bila proga podaljšana na polno ma-ratonsko dolžino 42 km s skupno višinsko razliko 5800 metrov in je bila med tekmo-valci dobro sprejeta. Tekmovanja se je udeležilo 300 tekmoval-cev, za organizacijo le-tega pa skrbi ekipa 400 domačinov. Lanskoletni rekord proge Marjana Zupančiča (letos četrto uvrščeni) je s časom 4:03:14 za 14 minut izboljšal Afričan Azerya Teklay, ki je ves čas prepri-čljivo vodil pred zasledovalcema Alešem Žontarjem in Rokom Bratino. Med ženska-mi je slavila Mojca Kermavnar s časom 4:59:23 pred Mihaelo Tušar in Saro Jaklič. Medtem, ko so tekači grizli v strmino Črne prsti in Porezna, so v mlajših kategorijah opravili z mini GM4O na treh razdaljah od enega pa do treh kilometrov. Na fe-stivalnem prizorišču so se na stojnicah predstavili zastopniki športne opreme, TD Podbrdo, dolina Soče in slovenska vojska, po uradni razglasitvi rezultatov pa se prire-ditev nadaljuje z večernim glasbenim pro-gramom. S tekaško prireditvijo se je ura-dno začelo poletno festivalno dogajanje v dolini Soče, pod znamko Soča Festivalley. V prireditev prvič vključeni tudi gorski kole-sarji, ki so jim v spremljevalnem programu namenjene vodene ture po starih vojaških poteh Rapalske meje.

JULIJA NA LIVKU 32. NOGOMETNI TURNIR

Od 26. do 27. luja na Livku bo 32. tradicionalni nogometni turnir, ki ga organiza športno društvo Livek. Igra se po pravilih fife, 5+1 in 2x15 minut. Upisovanje do 24. luja, nagrajene bojo ekipe od 1. do 8. mesta,

najboljši vratar, strelec in igralec turnirja. Ob igrišču na vojo brezplačno kampiranje. Info: Tine Medved, 041501428; Rok Hrast 041537213.

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

terske doline

rezija/kanalska dolina

posocje

sport

iz naših dolin

športdom

Nella foto: la squadra Kobarid/Livek.

Skupina udeležencu na kraju, kjer je bla rojstna hiša Ada Conta v Čenieboli. Nella foto: una fase della gara.

Nella foto: Forum Julii.

Page 14: Giornale Dom

30. junija 2014stran14

Kàr sta Ciba an parjateubla u adnim tiednupod sedmimi gaspodarji

JEŠIŠKE ZGODBICEMIESAC LUJ U NAŠIH DRUŽINAH

Gušt mi je bluo poslušat Cibo, zak’ nie bluo na-vadno, de bi takuo na duzin pravu soje aven-ture. Na vien, če use,

kar mi je pravu, je bluo ries al’ pa ne, pa zakì bi mu ne viervu? Kaj ima za skrivat tajšan člo-vek? Saj nie nobednemu nardiu škode. Lepuo je bla vekuštana tud’ če je bila samuo pravca.

Tle naprej napišen 'no drugo zgodbo, ki mi jo je poviedu.

Po treh lietih kupe tu kolegje, sta se ušafala du Čedade dva parjatelja an se po-menata, kuo gre življenje. »Ja, ben, bi moglo bit kiek buojš, če bi se nan dalo ušafat dielo nomalo štabil’, ši-gurno. Tuole skakat čja an san po ‘no zornado, al’ pa po ‘an tiedan, čakat, de ti plačajo, je huduo posebno, kàr se vič ku kajšan gleda tega pozabit. Daj tle, san za nomalo akonta muoru zadnjega gaspodarja kleče molit, de mi je dau tarkaj, de bon imeu za ben-zino. Ma takuo, ki te viden, tud’ ti na kažeš velike bogatije.«

»Kuo je pa s tabo, kaj mi gledaš tu gajufe, de zastopeš, de san brez sudu?« je oguoriu te drug.

»Nie težkuo te zastopit, ku si paršu blizu takuo zviest, za me pozdravit. Pride reč, de si žejan an brez sudu, te poznan že od kada! Ben, alo, sedni tu makinjo, gremo gledat dielo. Dol na Manzane ga na manjka, že ušafamo kiek, « je jau Ciba parjatelju.

Narauno sta se pobrala čez Zluod-ju muost pruot Manzanu, puna dobre

voje takuo, de sta se utavila u parvi oštariji na pravo, ki sta jo ušafala. »Muora popit kiek, de ušafama kura-žo, de nas na bo špot prašat diela,« je jau te parvi. »Pa kaj znama dielat ist an ti?« se je kumru te drug. »Na skar-bi za tiste, že ušafama kiek.«

Malo potlé sta se znajdla tu ufic-ne, kjer jih je na liepa šegreta-

ria (tajnica) z kratko kikico pogledavala an sacala.

»Dobar dan. Gledamo dielo,« sta jala. »Atu se usednita an počakta ‘an magnjen, de pokličen gaspodarja.«

Sede na niekin kan-drejonu sta čakala an ka-

dila ku Turka. Čakala sta vič ku pu ure, a nie bluo nobedne-

ga blizu. »Ist grem, nieman cajta, « je jau Ciba. Brez nič reč, sta se tiho pobrala uoz uficna.

Subit zat za njim’ se je okno od-parlo. Uoz njega se je vidu kadiž, ku de bi notar gorielo.

Deset minutu potlé sta gledala die-lo že drugje. Atu jih je gaspodar, vàs umazan od stružila an od žaganja, peju dol po fabrik’, kjer je use guča-lo. Brez se ogleduvat, so dielucu me-tali an zbierali kose, kladli tu štampe an podkladali pod makinje.

Gaspodar jin je pravu an kazu, kaj bi onadva dielala. Pa Ciba nie vič ku t’kaj poslušu. Gledu ga je nieko kri-žan, takuo k’ je vajen.

Gaspodar je pa rajtu an popezavu, kuo an dost bi mogla pomat tela dva. Nie videu dost štauta okuole njih. Tudi Ciba nie biu masa parpričan. Buj ki je gaspodar gledu tu anj, buj je spregavu glavo. Mu nie biu previc ušeč tel mož šigurnega karaterja, mo-

čan. Ostro, ku de bi jin trucu, jin je pravu: »Tle je ku ‘na velika družina, kjer se diela an se muči. Med dieluc’ se na ščeketa; se guori samuo o dielu. Ob osmi uri manj pet minut se muora bit na diele an se gre napri navadno osan ur. Kàr je potrebinja, tudi deset al’ vič. Na smieta imiet nanča u mi- slih kadit na dielu, de na zagori use kupe. Za soje potrebinje ima usak dva minuta cajta. Viediti muorta, de sta pod očesih z okna uficiha.«

Parjatelja sta se pogledala dan dru-zega. Adan je jau: »Kaj dieš ti, al pridemo jutre?« Te drug je odguo-riu: »Pridima, sa’ je njmar cajt uteč.« Drug dan so jih ložli tu dielo. Basala an arzbasuvala sta karele, de bi uozi-la material druzin gor po fabrik’. Za začetak dielo jin se nie zdielo tarkaj slavo.

»Kakuo je šlo napri?« san uprašu Cibo. »’An karel an pù sma nabasala – mi je odguoriu Ciba –. Paršu je nie-šan kapo, ki ga je bluo ‘na cabada, pu po napoletansko pu po laško je začeu arjut tu me: Moviti, moviti! Un pò di žbigolina ci vuole! Kaj je tiste? San ga uprašu. Pride reč, je odguoriu, de se muoraš ganit, de niesi paršu tle po-čivat. Ja, ja. Tle se muoran ganit, žbi-golino nucat. Z rokan’ san po žuote malo otresu prah, malo oškovetù an san se pobrau pruot uratan. Parjateu, ist gren, san jau te drugemu.« »Poča-ki me, uzamen koret,« mu je odguo-riu te drug an le grede sta se pobrala dielo gledat tu drugo fabriko.

»Kuo van je šlo pa atu?« san ga radoviedan uprašu. »Ku tist dan pri-et. Tu ‘an tiedan sma šla skuoze se-dan fabrik an z nobednin dielan sma paršla do vičer.«

(67 - gre naprì)

Jur Zad Tih

Komaj so po napetem poslu-šanju starega pastirja legli v seno na hlevu, jih je že pre-

budilo čudno zvonjenje. Mlekar je z udarjanjem po železni cevi prebujal pastirje k jutranji molži in paši. Mladi pohodniki so se osvežili v bližnjem koritu, in se s polnimi nahrbtniki odpravili po ozki stezi proti Lužnici. Oči so se jim kmalu privadile teme, ki jo je osvetljevala medla lunina svet-loba. Lahkotnega koraka so se vzpe-njali v hrib in se spominjali pripovedi o vojni in življenju v preteklosti, ki so jih zvečer ob ognju poslušali.

Čas jim je hitro mineval, luna se je že umaknila iz vedrega neba, ko so prispeli na sedlo nad jezerom v Lužnici. Kot da bi se bali prebudi-ti speče duhove vojakov, ki so svo-ja mlada življenja pustili v kamenju nad jezercem, je eden izmed trojice polglasno razmišljal o posledicah prve vojne in o ostalinah, ki so vse povprek mešane z ostanki okostij vojakov in vojaških mul razmetane ležale v nezasutih jaških in poti proti vrhu mogočnega Krna. Ob pogledu v kotlino, kjer so bolj slutili kot videli temno gladino jezera, o katerem so v

dolini pripovedovali pretirane zgod-be o desetinah vojakov, ki so našli svoje zadnje počivališče v globini skrivnostnega gorskega bisera, so postali še bolj zgovorni, da bi pregna-li nelagodje, ki ga je prinesla družba duhov padlih vojakov.

Bližajoči glasovi mladih planincev so v nočni tišini najprej prebudili oče-ta, kmalu pa so se prebudili tudi ostali člani družine, ki je prespala prvi del hladne noči.

Kot da bi vedel, kaj se neznanim nočnim planincem mota po glavah, se je v resnemu možaku in skrbnemu očetu prebudila otroška nagajivost, lahko bi ji rekli kar nedolžna zlob-nost. Šepetaje je ostalim prepovedal govoriti in se oglašati v temo.V te-mačnem jutru so v varnem zavetju le slutili pohodnike, ki so prihajali po stezi, speljani po grušču nad globeljo na drugi strani jezera. Rahel jutranji vetrič je razpihal pepel večernega og-nja in v zrak dvignil ščepec iskric.

Oče je dvignil k ustom roki in v trobljo komaj slišno izpustil obupan glas: »Aiutami, mamma mia« Koraki in glasovi v grušču nad jezerom so za hip utihnili. Mladeniči, prepričani da

je bil glas v skalovju namišljen, so molče nadaljevali pot.

Komaj so napravili nekaj korakov, se je iz globine jezera zaslišal že raz-ločnejši klic. Obstali so in šepetaje ugotavljali, da so vsi trije slišali obu-pan krik vojaka, ki je prihajal iz glo-bine jezera. Eden izmed njih je celo upal trditi, da je nad jezerom videl nekakšno iskrenje.

Odločneje so v upanju, da je bil glas le presluh, nadaljevali pot po kamenju, ki se je vse bolj izmikalo ne več sigurnim stopinjam. Med tem, pa se je v prebujajočo jutro iz globeli zaslišal že razločen, zamolkel glas: »Aiutamiii, aiutami mamma mia!«

Smeha obeh otrok in očeta, mladi planinci niso več slišali. V grušču so težki čevlji planincev zakopali kot kopita splašenih konj. Neustrašna trojica se je brez sape še pred sonč-nim vzhodom povzpela do varnega Gomiškovega zavetišča na Krnu, pred katerim so se prvi planinci, ki so noč prespali v koči, že pripravljali, da se povzpnejo na vrh Krna občudovat vstajenje novega dne.

Pač(2 - konec)

LJUDJE V POSOČJU

Nagajivni klic namišljenega vojaka

Riceta

Nucamo parbližno 8 etu cukin, 1 eto skute, 1 eto zribanega siera grana, su, popar, 2 ici, malo zribanega kruha, malo uše-nične moke, malo predarsina, ser ementhal, oje za cvriet.Parvo rieč operemo cukine an jin odriežemo proč konce. Natuo jih zribamo, na glih tako miero ku se zriba brovado, osolmo an denemo na cedilo, kjer jih pustmo manjku pu ure, naj se otečejo. Tentega tu ‘no škudielo zdrobmo skuto, denemo ici, zriban ser grana, kako žlico zribanega kruha, tankuo zriežen predarsin, osolmo, poporamo an premiešamo. Sada uzamemo zribane cukine jih stisnemo še nomalo z rokmi an umiešamo h naši parpravi.Pomajmo se z rokmi, napravmo majhane polpete, jih povalmo tu ušenično moko, u sred utaknemo koščic siera ementhal an denemo cvret tu gorkuo oje. Kàr polpete so lepuo pocvarte na oba kraja, jih snememo an denemo na skoteks, kjer naj posuše oje odvic. Takuo napravjene polpete, če narete majhane, so dobra idea tud za antipast. Če pa jih želmo buj lahne, namest jih povalit tu usenično moko, jih povalmo tu zriban kruh an jih položemo na bando forna, kjer smo že arstegnil' parmierno karto, an jih denemo pec u foran gorak 200°, dok' nieso lepuo pečene na oba kraja.

LoreTTa Primosig

POLPETE S CUKINAN’

Patroni pomočniki: Anton KowalczykU četartak 10. luja je praznik Antona Kowalczyka. Rodiu se je u poljski vasi Dziersanow u škofiji Poznan, 4. junija lieta 1866, ku šesti otrok Igna-cija Kowalczyka an Lucije Zuraszek. Kàr je dopunu lieta, je biu pošjan na dielo ku pomočnik bližnjega kovača, sa' tuo bi mu sigurno pomalo ušafat dielo u bližnji Nemčiji. An takuo je ratalo. Biu je zaries mlad, kàr u niem-ški fabriki metalurgije je biu poklican na dielo. Biu je mlad, pa zauoj ki je biu zrasen u kristjanskin učile, je lepuo poznu, kere so ble njega dužnuost'. U niemških fabrikah metalurgije, kjer puno druzih dielucu se je tud z njin slavo obnašalo, Anton jin je nimar odgovarju z vierskin an kristjanskin besiedan, takuo ki se je že od majhanega učiu doma.Take obnašanja pa so ga presenetili, so ga pretresli, takuo de an dan je odloču zapustit tako dielo an iti u katolško miesto Köln.Parva rieč, ki ga je skarbiela, kàr je paršu u tolo miesto, je iti na grob Adol-fa Kolpinga, ustanovitelja združenja katoliških dielucu. An tuo, pravejo, mu je parpomalo ušafat družino, ki mu je dala prestor, kjer naj bi prespivu, pa ne samuo. Srecja mu je bla blizu, sa mu je dala, kar je želeu: katoliško družino, ki ga sprime ku sina. U teli družin Anton ušafa »gaspodarje« pune dobrega sarca. Gaspodinja, ki je hitro videla an zastopila, kajšan je Anton, an dan ga upraša, če želi ratat misijonar. Anton, ki je imeu pru tuole u sarcu, ji odguori, de nie študiu an de nausezadnjo, ima že petandvajst liet. Pa ona mu odguori, de tuole se lahko preskoče, sa' pozna misijonsko hišo, kjer so u stiskah misijonarju, ki naj bi šli po sviete an kjer bi ga uzel' brez problemu. Anton brez pomisint dvakrat sprime tuo zlo veselo an zatuo gaspodinj ostane hvaležen uso življenje. Natuo gre na rojstni duom, kjer starši se vesele z njin za tolo vebiero, jih pozdrave an se dene na pot pruot Nizozemski (Olandi). Tle u liete 1891 stopne u red oblatu brezmadežne Device Marije u kraju St. Gelach an tle ostane kajšno lieto, sa u sarcu je biu že od nimar parpravjen na tolo službo. Natuo je biu pošjan za misijonsko službo u Kanado, u kraj Lac-la-Biche, tristuo km deleč od miesta Edmon-ton, kjer misijonarji so bli odparli šuolo za mlade. Tle je bla tud fabrika za napravt lies, ki naj bi ga nucal' za zgradit druge misijone u tistin kraju. Anton je tle opravju njega dužnuost brez truda an z veliko voljo, tud kàr u veliki nasreči je zgubu to pravo roko. Ratu je zgled tih mladih, ki so se takuo parbližali misijonskemu življenju.Umaru je 10 luja 1947, kàr je imeu 81 liet u kanadskin kraju St. Albert. Misijonarji, ki so ga lepuo poznal', o njega so pravli, de je »Svetnik na dopustu, na feriah«. Za nimar počiva u kanadskin britofe kraja St. Albert.

h h h

Kajšna ura boParvi dnevi telega miesca bojo jasni, čeglih usako an tarkaj se parkaže kaka magla, ki ošprica suho zemjo. Parvi kuart lune sabote 5. luja parnese buj lepo an gorko uro. Usakoantarkaj kajšan temporal zniža veliko tempe-raturo an da pomuoč za buojše nočno počivanje.

h h h

RadoviednostKàr začne gorkuota, muoremo ahtat an gledat pit vic uodè ku po navad. Uodà u našin žuote je zlo important, sa žuot zdrielega človieka ima u sebè 55-60% uode. Zatuo vemo, de brez kapje uodè, posebno u veliki gorkuoti, bi ne preživiel’ vic ku an tiedan. Uodà pohladi gorak žuot, če jo popijemo, malo rata, de se dizidratamo, se posušmo, nan pride karč, začne boliet glava, zgubmo petik, kri u žilah teče buj počaso an takuo se čujemo zlo buj trudni. Po userode pravejo an pišejo, de za se čut nimar dobrò, bi muorli popit na dan narmanj an litro an pu uodé. Zatuo kàr gremo napri u lietah an ne čujemo vic take žeje, muoremo se parsilt an popit vic uode, ki moremo.Če pa se štiejemo med tistimi, ki radi pijejo kafè, glih zatuo muoremo popit vic uode, sa se vie, de kafè store iti na potriebo buj pogostu an takuo posuši priet uodo, ki jo imamo u žuote.

domača kultura dom

Page 15: Giornale Dom

30. junija 2014 stran15

besedilo: ADA TOMASETIG - risbe: MORENO TOMASETIG

naše pravcedomGRAŠACI SO RATALI OTROC

Tu ni vasi od naše doline sta živiela an mož an na žena. Sta bla oženjena že puno

liet, pa niesta miela otruok. Usaku nuoč, kàr sta sediela blizu ognjišča, sta se žal-

vala an sta Boga prosila, de jin da nega sinuova.

Nu vičer, žena je mešala grah an grede, sama sabu, je guorila: »Oh, de bi teli

grašaci ratali otroc! Use bi redila an use bi tiela rada«.

Nie bla še tuole jala, ki usi grašaci su začel’ skakat uoz lonca an grede, ki su skakal’

do na tlà, su ratuval otroc. Takuo, de tu malu cajta usa hiša se je napunla otruok.

Žena se je ogleduvala če an san an je zahvaljuvala Boga. Teli otroc su bli usi mi-

kani, mikani an su letal’ po usi hiš. Antà adan je začeu jokat: » Mama, san lačan!«;

an drug: »Mama, san žejan!«; te treč: »Mama san trudan!«; te četarti: » Mama,

povar’ me!«.

An takuo usi ti druz su miel kiek za uprašat. Tela buoga žena nie viedla vič, ki die-

lat: use je letalu, use je uekalu. Kàr nie mogla vič, je uzela medlo an jih je začela

lovit uoz hiše.

Potle je zaparla urata an se je usednila. Se je oku pogledala an kàr je vidla praznu

hišu, je začela nazaj jokat: » Oh, če mi je biu ostu adan, samuo adan od tistih

otruok!«.

»Sa san tle, mama,« je jou an grašac, ki se je biu skriu pod vintulo.

Žena ga je hitru uzela u naruoče an ga je začela bušuvat.

Takuo grašac je ostu ta par tisti hiš.

Mož an žena sta ga tiela puno rada an od tekrat sta bla nimar vesela.

Page 16: Giornale Dom

30. junija 2014stran16Kaj kje kam kadà kuo

>> TARČMUN>> u četartak 26. junja, ob 20.00u cierkvi Sv. Ivana bo spominska maša ob 60. oblietnici smarti mons. Ivana Trinka. Pieu bo zbor Pod lipo

>> ŠPIETAR>> u petak 27. junja, ob 19.00u sali konsiliar kamuna u Špietru bojo predstavil’ bukva Fontane e abbeve-ratoi delle valli del Judrio e del Na-tisone - Korita in napajalniki Idrijske in Nediških dolin. Bojo guoril’ špie-tarski šindik Mariano Zufferli, pred-sednik Zveze slovenskih izseljencu, Dante Del Medico, geograf na Univerzi u Uidnu, Mauro Pascolini, Rosina Tomasetig an Ernesta Feletig bosta pa guorila o njih spominih. Pieu bo zbor Matajur

>> LANDAR>> u petak 27. junja, ob 20.30u Landarski jami bo koncert na kerin bojo godli: Accordion group, Primus Sitter na kitaro an Aleksander Ipavec na ramoniko. Ustop pride 5 euro

>> ŠPIETAR>> od 27. junja do 29. junjaPraznik Sv. Petra an Pavla. Program:

u petak ob 17.30 odprejo kioske, ob 21.30 muzika z dj Andrea; u sabo-to ob 10. u prestorih sriednje šuole razstava Auserja »Vecchie tradizioni e nuove idee«, godla an piela bota Angela an Valentina Petricig, bo kre-atiuna delaunica za male an velike »No malo usega« (tudi u nediejo); ob 17.00 na srednji šuoli bojo predstavil' bukva adv. Podrecca »Slavia Itali-ana« an »Polemica«, komentiru bo Enrico Bonessa; ob 18.45 bojo dal' priznanja članom Cai, na njega se-dežu bojo pokazal' parve bukva, kjer so se podpisal' tisti, ki so šli na varh Matajura; ob 19.00 muzika z dj Leo Snidaro; u nediejo ob 10. uri odprejo kioske an u prestorih sriednje šuo-le bo kreatiuna delavnica »No malo usega« za te male an te velike; le ob 10. uri bojo odparli razstavo-targ roč-nih pardielku »L'Arte nelle mani«, ob 10.15 bo odhod gare Mulatrial, ki jo organiza Motoclub Morena; ob 14.00 nogometni turnir 3proti3; ob 17.00 u prestorih sriednje šuole bo Andreina Fontana predstavla bukva Veronice Cantarutti »Mi manca l'aria per quanto ti amo«; ob 18.00 na pla-cu cierkve bo Arengo te malih, godli bojo srednjeveški čedajski tamburji; ob 19.00 bo Veliki Arengo; ob 19.00 bo narodna muzika an ples s skupino Alff, ob 22.00 glasba z dj Leo Sni-daro. U programu tudi šport, bogati kioski an maxischermo, de bi gledal' partite Mondiala.

>> TOPOLUOVE >> od 11 do 20. lujabo XXI. Postaja TopoloveProgram: www.stazioneditopolo.it

>> PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE >> 28 an 29. junjaPohod na Bohinjske gore. Program: ob 14.00 se gre iz Saržente, ob 15.30 se gre tri ure par nogah pruot Čarni prsti (1.844 m.), se prespije u domu Zorka Jelinčiča; u nediejo 29. ob 8. uri se gre do Rodice (1.966 m.) - Rut - Stržišče (parbližno deset ur hoje), ob 19. parbližno se uarnemo u Saržento. Info. Luisa, 3351445734;>> u nediejo 6. julijagremo s koriero u Dolino Rezije. Ob 7. uri se ušafamo u Špietru na placu pred šuolmi, ob 9.00 prihod na Sol-bico, ob 9.30 se gre po stazi Ta lipa pot (Solbica, Ostje, Borovičje, Braj-da, Djalini Log, Solbica), ob 13. uri kosilo na Solbici (usak naj parnese za sabo), ob 14.30 gremo gledat muzej brusaču, ob 17. uri se gre pruot domu. Tisti dan bo u vasi tud gara Vertical Kilometer. Pohod je odpart usiem, info: Daniela, 3382020850;

>> PLANINSKO DRUŠTVO CAI>> u nediejo 29. junija bo pohod na goro Plešivec (2.184 m.) u Julijskih Alpah (Slo). Program: ob 7. uri zjutra se gre iz placa pred šuolmi u Špietru, se gre par nogah štier ure iz Bavšice;>> u nediejo 13. luja bo pohod na Begunjščico (2.060 m.), Karavanke (Slo). Ob 6. uri se gre s koriero iz pla-ca pred novo postajo u Čedadu. Info: caicividale.it/sottosezione

>> GREMO NA LAŠKO>> 19. an 20. lujagresta gledat Maribor, kjer je liep

center miesta an narbuj stara tarta na svietu, Celje, kjer je zlo liep grad an Laško, kjer bo tist konac tiedna “Praznik piva an cvetja”. Za se upi-sat pokličita Graziello (3339830405). Organiza Pro loco Petjag

>> u petak 27. junja, ob 18.00u dvorani Della Torre (ul. Carducci 2)bojo predstavil' bukva autorja Gian Francesco Cromaz »Pagine goriziane Liberal-nazionali e cattolici popolari italiani al Comune di Gorizia (1851-

1914). Bojo guoril' Liliana Ferrari, Silvano Cavazza an Lucia Pillon

>> PERATI (LIVEK)>> 28. an 29. junijaPraznik Sv. Petra. Program: u saboto ob 20. uri bo tekmovanje u »Mori«, pare bojo vebral' ob 19.30, potlè bo sačanje sira; u nediejo ob 13.00 bo sveta maša pri Peratih, ob 15.00 bo nastopila vokalna skupina »Liwk«, ob 16. uri bo komedija »Julka in Pepč« amaterskega gledališča »Go-renj konc«, srečolov, šacanje sira an pršuta. Cieu popudan do vičernih ur bo ples z ansamblom Tik-Tak. Orga-niza kd Gorenj konc.

U prihodnji številki bomo objavil’ prireditve do konca jUlija. pošjajte obvestila do 14. jUlija na: [email protected] tel.-fax 0432 701455sUl prossimo nUmero pUbblicheremo gli appUn-tamenti fino a fine lUglio 2014. inviateli entro lUnedì 14 lUglio.

NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

Domača modruost

Najboli brano na naši spletni straniI più letti sul nostro sito internet

Uradni »ne« čezmejnemu elektrovoduGiunta FVG: no all'elettrodotto

Na Solbici že diši po strokuStolvizza già profuma d’aglio

Bacio delle croci a MonteapertaPoljubljanje križev v Viškorši

Più solidarietà nelle nostre chieseVeč solidarsnosti v naših farah

Ruomanje lieške fare na Staro goroPellegrinaggio della parrocchia di Liessa

Diventa nostro amicoPostani naš prijatelj

V saboto ob 21.00in v nediejo ob 21.00OKNO V BENEČIJO tudi na internetu:www.radiospazio103.it

1.

2.

3.

4.

5.

Vsak dan ob 20.30Tv dnevnik po slovensko

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. www.sedezfjk.rai.it Ob nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša.

ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCOVsako sriedo ob 9.10 pregled slovenskega tiska v Videnski provinci (Dom ob 10.40) v oddaji »Prva izmena«. Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«.

Naročnine

Abbonamenti

LETNA/ANNUALE € 20PODPORNA/SOSTENITORE € 40

SLOVENIJA/SLOVENIA € 25EVROPA/EUROPA € 30

SVET/EXTRA EUROPA € 40

Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/ČedadBančni račun/Conto corrente bancario IBAN: IT37 O086 3163 74000000 0815 095BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX

zadnja stran

Seguici!Sledite nam!

domKULTURNO VERSKI LIST

Petnajstdnevnik | Periodico quindicinaleOdgovorni urednik | Direttore responsabile

marino QUalizza

Založba | Editricemost società cooperativa a r. l.

Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione

33043 Čedad - cividale del friUli

Borgo San Domenico, 78tel. - fax 0432 701455

e mail: [email protected]

Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001Stampa: centro stampa delle venezie soc. coop.

via Austria, 19/B, 35129 PadovaRegistrazione Tribunale di Udine

n. 8 - 8. 4. 2003

Redakcijo smo zaključili 24. junija ob 15. uri

dom

Nediške Doline

Posočje

Gorica

Sveta Mašapo slovensko

U saboto 28. junjaob 19.00 u farni cierkvi

u Špietru. Potle do setemberja je na bo.

Prevodi iz italijanščinev slovenščino in obratno

Traduzioni dall’italiano allo sloveno e viceversa

348 5165977 mail: [email protected]

Ajari gredo za judmi