Giornale Dom

16
Oltre in danno la beffa, quindi, per la co- munità slovena, che si vede continuamen- te ridotti i fondi necessari alla sua soprav- vivenza. «Il fatto che i fondi destinati alla tutela di lingua e cultura slovena vengano usati contro la minoranza è, a dir poco, uno scandalo politico e una vergogna», ha af- fermato il presidente della commissione parlamentare per le minoranze slovene e gli sloveni nel mondo, Franc Pukœi@, al ter- mine di una recente visita a San Pietro al Natisone. «Ci faremo sentire presso le au- torità italiane – ha proseguito –. Mandere- mo una nota a Roma e, se sarà possibile, andremo direttamente in visita al Parla- mento italiano scaturito dalle elezioni». Sì, la speranza per uscire dall’increscio- sa situazione è riposta proprio nel nuovo Parlamento e nel nuovo Governo. Ma an- che nel potere regionale che sarà ridise- gnato dal voto del 21 e 22 aprile, dopo che quello attuale non si è particolarmente di- stinto a favore delle minoranze. Kaj bo z Italijo po tu@i na volitvah? L o scorso 15 febbraio a Udine, nella sala del Consiglio provinciale a pa- lazzo Belgrado, è stato presentato il primo dizionario illustrato di resiano per bambini, intitolato «Rajbät». Iniziativa ot- tima, ma i cui lodevoli intenti, cioè tra- smettere la parlata locale alle giovani ge- nerazioni, sono vanificati dalla strumenta- lizzazione che ne è stata fatta, dato che è stata occasione per amplificare le anti- scientifiche teorie coniate da ben definiti ambienti politici locali, secondo le quali il resiano non è un dialetto della lingua slo- vena, ma una lingua a sé stante. «Noi non siamo friulani, non siamo sloveni, non sia- mo russi. Noi siamo resiani», ripetono co- me un disco rotto, incuranti delle consoli- date acquisizioni degli esperti di slavisti- ca. Possono farlo, naturalmente. Se non fosse che vogliono imporre la loro stram- palata teoria linguistica anche ai resiani consapevoli della propria identità etnica, che modificano arbitrariamente la grafia del resiano, la grammatica e il vocabolario REZULTAT VOLITEU V PARLAMENT NA OMOGOÅA MOÅNE IN STABILNE VLADE K ar je bilo par@akovano, je za- garmielo kot striela na jasnim, kadar, v pandiejak 11. febrarja se je arzglasila novica, de pape¡ od- stope od svojega sede¡a konac mie- sca febrarja. Ni@ novega ali @udnega, bi jau tisti, ki pozna tele razmiere. A je bla novica popunoma nepar@ako- vana za navadnega @lovieka, ki ima pred o@mi @ar an veli@astvo rimskega pape¡a. Kaduo more pozabiti duge prece- sije kardinalu an œkofov, ki so pokle- kovali pred pape¡am an @astili tisto veli@astvo, ki se je zdiela buj nebeœka ku zemeljska? Vse tuole je izginilo v kratki izjavi, ki jo je dau sam Benedikt XVI. in ki je povzro@ilo presene@enje an za@udenje najparvo med kardinali, ki si bili nav¡o@i na konzistorju, tuo je na tisti posebni seji, ki jo ima pape¡ v izrednih cajtih. Naglih sta nastali dvie tolma@enji, dvie interpretaciji, tele papa¡eve odlo@itve. Te parva pravi, de pape¡ na more zapustiti svojega sede¡a, zak' mu je biu izro@en od samega Kristusa, ka- terega je namestnik na zemlji. Tala je takuo velika @ast an tako vesoko priz- nanje, de sam Kristus, ki mu ga je dau, mu ga more odvzeti; sevieda, samuo zak' tudi pape¡ umarje. Kaza- lo, œpiegu, kakuo se muore obnaœati pape¡, je Janez Pavel II., ki je ostu do zadnjega na svojem mestu, @elih je biu takuo zmaltran od boljezni, de œe guoriti ni mogu vi@. Pape¡ muora ostati na kri¡u, je bila njegova volja do zadnjega. Pape¡ Benedikt pa misli druga@e. On na gleda na @ast an na veli@astvo, a na slu¡bo. Pape¡ je rimski œkof. An œkof ima du¡nuost voditi an slu¡iti cierkvi an ne @akati, de mu bojo plju- skali na ruoke, @etudi tuole ni prepo- viedano. Takuo, @e je pape¡evo dielo slu¡iti cierkvi an vesoljni cierkvi, se more lahko zastopiti, de @e nie vi@ sposoben za tajœno dielo, je povsem razumljivo, de ga pusti buj mladim mo@em, takuo de se zagotovi tista slu¡ba, ki so jo dele¡ni vsi kristjani. Pape¡ Benedikt, ki je za@u, de mu mo@i opeœajo, se je odlo@u, za kar je narbuj razumljivega, tuo je izro@iti drugemu njegovo dielo, de bo œlo le naprì. Videmo takuo razliko med Jane- zom Pavlom II. an Benediktom XVI. Parvi je mislu an gledu svoje poslan- stvo na misticni na@in an povezano s Kristuvovim tarpljenjem. V tem je dau tajœan zgled, de je za@udu vas sviet. A mu je tuole parœlo od boliez- ni, ki ni pape¡eva prerogativa an po- sebnost. To valja za vsakega vierne- ga @lovieka. Boliezan ni pape¡eva last, takuo na more postati njegova posebna slu¡ba. Fondi per gli sloveni usati contro gli sloveni DENUNCIA DELLA COMMISSIONE PARLAMENTARE: «Scandalo politico e vergogna» Z odstopam nam je Benedikt XVI. dau veliko u@ilo V TELI ÆTEVILKI RIM Po odhodu Benedikta XVI. katoliåani åakajo na izvolitev novega papeœa • stran 2 SAUODNJA Obåina bo poimenovala po Ivanu Trinku trg na Taråmunu • stran 6 VIDENSKA UNIVERZA Katerdra za slovenistiko je najveåja v Italiji • stran 8 KANALSKA DOLINA Ministrica Novakova: manjæinci so v prednosti • stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 26. februarja ob 14. uri POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALLUFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY Quindicinale - anno XLVIII n. 4 28. februarja 2013 - Euro 1,00 K U L T U R N O V E R S K I L I S T dom (quelli sì strumenti frutto di corretto lavo- ro scientifico) per renderli il più distante possibile dalla lingua slovena. E se ne van- tano pubblicamente! Ora, ognuno è libero di esporsi all’ilari- tà dei veri linguisti, naturalmente. Non è moralmente ammissibile, però, che queste operazioni chiaramente antislovene ven- gano finanziata con i fondi destinati… al- la tutela della minoranza slovena. «Raj- bät» è stato realizzato, infatti, grazie al contributo della legge 26 del 2007 «Nor- me regionali per la tutela della minoranza linguistica slovena». Allo stesso fondo hanno attinto nella Slavia anche i propu- gnatori del «Natisoniano» quale lingua «indipendente» dallo sloveno. E ci sono poi le amministrazioni comunali che ne- gano la presenza della minoranza e poi chiedono (e ottengono!) dalla Regione de- naro destinato allo sviluppo del territorio nel quale gli sloveni sono storicamente in- sediati per rifare il tetto di capannoni indu- striali dismessi o ridipingere le facciate di edifici pubblici. beri na 5. strani UVODNIK M. Z. D ebela tu@a se je zasula na italijansko politiko in jo mo@nuo zdrobila. Kaj bo lahko rastlo po nji? Tuole je vpraœanje, ki se postavlja po parlamentarnih volitvah, ki so ble 24. in 25. febrarja. V poslanski zbornici (kameri) ima tardno ve@ino levosredinska koalicija, ki jo vodi Pierluigi Bersani in je za las premagala desnosredino Silvija Berlusconija. Pa je niema v Senatu. In glasovi Montijeve koalicije na zdostujejo, de bi leva sredina imiela ve@ino tudi v pala@i Madama. Edina reœiteu bi bla »velika koalicija« med Bersanijem in Berlusconijem. A po tistim, kar se je zgodilo v volilni kampaniji, se na zdi mogo@a. Prù sigurno pa je zmagovalec voliteu gibanje Pet zvezd, ki ga je zadaru in ga vodi Beppe Grillo. #ez nuo@ je ratalo parva stranka v Italiji in kaoti@no stanje med tradicionalnimi poli@nimi silami, bi mu dalo œe vi@ mo@i, ako bi parœlo do novih predcajtnih voliteu. Gibanje Pet zvezd je imelo puno glasou tudi med Slovenci v Videnski provinci. V sedmih kamunah gorske unije Nediœkih dolin je v rezultatu za poslansko zbornico kar na parvem mestu in na drugim v Terskih dolinah, kjer je udobiu Berlusconi. V Furlaniji Julijski krajini so si levosredinska in desnosredinska koalicija ter Grillovo gibanje zelo blizu v œtevilu glasou, kar pomieni, de bojo v igri za predsednika Furlanije Julijske krajine na regionalnih volitvah 21. in 22. obrila trije kandidati. Ne samuo Renzo Tondo (desna sredina) in Debora Serracchiani (leva sredina), pa tudi kandidat Pet zvezd, ki ga nieso œe dolo@ili. Slovenska manjœina je vesela, de bo imiela œe naprej svoj glas v parlamentu, saj je bla na listi Demokratske stranke izvoljena v poslansko zbornico dosedanja senatorka Tamara Bla¡ina. Pa se nimar buj œieri pamet, de bo muoru novi volilni zakon zagotovi, de pridejo Slovenci v italijanski parlament direktno in nieso parpuœ@eni milosti in nemilosti strank. Gibanje Pet zvezd je parva stranka tudi v Nediœkih dolinah. Prù sigurno ima mo¡nost, de udobi na regionalnih volitvah, ki bojo 21. in 22. obrila Marino Qualizza gre naprej na 2. strani

description

Edizione del 28.2.2013

Transcript of Giornale Dom

Page 1: Giornale Dom

Oltre in danno la beffa, quindi, per la co-munità slovena, che si vede continuamen-te ridotti i fondi necessari alla sua soprav-vivenza.

«Il fatto che i fondi destinati alla tuteladi lingua e cultura slovena vengano usaticontro la minoranza è, a dir poco, unoscandalo politico e una vergogna», ha af-fermato il presidente della commissioneparlamentare per le minoranze slovene egli sloveni nel mondo, Franc Pukœi@, al ter-mine di una recente visita a San Pietro alNatisone. «Ci faremo sentire presso le au-torità italiane – ha proseguito –. Mandere-mo una nota a Roma e, se sarà possibile,andremo direttamente in visita al Parla-mento italiano scaturito dalle elezioni».

Sì, la speranza per uscire dall’increscio-sa situazione è riposta proprio nel nuovoParlamento e nel nuovo Governo. Ma an-che nel potere regionale che sarà ridise-gnato dal voto del 21 e 22 aprile, dopo chequello attuale non si è particolarmente di-stinto a favore delle minoranze.

Kaj bo z Italijopo tu@i na volitvah?

Lo scorso 15 febbraio a Udine, nellasala del Consiglio provinciale a pa-lazzo Belgrado, è stato presentato il

primo dizionario illustrato di resiano perbambini, intitolato «Rajbät». Iniziativa ot-tima, ma i cui lodevoli intenti, cioè tra-smettere la parlata locale alle giovani ge-nerazioni, sono vanificati dalla strumenta-lizzazione che ne è stata fatta, dato che èstata occasione per amplificare le anti-scientifiche teorie coniate da ben definitiambienti politici locali, secondo le quali ilresiano non è un dialetto della lingua slo-vena, ma una lingua a sé stante. «Noi nonsiamo friulani, non siamo sloveni, non sia-mo russi. Noi siamo resiani», ripetono co-me un disco rotto, incuranti delle consoli-date acquisizioni degli esperti di slavisti-ca.

Possono farlo, naturalmente. Se nonfosse che vogliono imporre la loro stram-palata teoria linguistica anche ai resianiconsapevoli della propria identità etnica,che modificano arbitrariamente la grafiadel resiano, la grammatica e il vocabolario

REZULTAT VOLITEU V PARLAMENT NA OMOGOÅA MOÅNE IN STABILNE VLADE

Kar je bilo par@akovano, je za-garmielo kot striela na jasnim,kadar, v pandiejak 11. febrarja

se je arzglasila novica, de pape¡ od-stope od svojega sede¡a konac mie-sca febrarja. Ni@ novega ali @udnega,bi jau tisti, ki pozna tele razmiere. Aje bla novica popunoma nepar@ako-vana za navadnega @lovieka, ki imapred o@mi @ar an veli@astvo rimskegapape¡a.

Kaduo more pozabiti duge prece-sije kardinalu an œkofov, ki so pokle-kovali pred pape¡am an @astili tistoveli@astvo, ki se je zdiela buj nebeœkaku zemeljska?

Vse tuole je izginilo v kratki izjavi,ki jo je dau sam Benedikt XVI. in kije povzro@ilo presene@enje anza@udenje najparvo med kardinali, kisi bili nav¡o@i na konzistorju, tuo jena tisti posebni seji, ki jo ima pape¡ vizrednih cajtih.

Naglih sta nastali dvie tolma@enji,dvie interpretaciji, tele papa¡eveodlo@itve.

Te parva pravi, de pape¡ na morezapustiti svojega sede¡a, zak' mu jebiu izro@en od samega Kristusa, ka-terega je namestnik na zemlji. Tala jetakuo velika @ast an tako vesoko priz-nanje, de sam Kristus, ki mu ga jedau, mu ga more odvzeti; sevieda,samuo zak' tudi pape¡ umarje. Kaza-lo, œpiegu, kakuo se muore obnaœatipape¡, je Janez Pavel II., ki je ostu dozadnjega na svojem mestu, @elih jebiu takuo zmaltran od boljezni, de œeguoriti ni mogu vi@. Pape¡ muoraostati na kri¡u, je bila njegova voljado zadnjega.

Pape¡ Benedikt pa misli [email protected] na gleda na @ast an na veli@astvo,a na slu¡bo. Pape¡ je rimski œkof. Anœkof ima du¡nuost voditi an slu¡iticierkvi an ne @akati, de mu bojo plju-skali na ruoke, @etudi tuole ni prepo-viedano. Takuo, @e je pape¡evo dieloslu¡iti cierkvi an vesoljni cierkvi, semore lahko zastopiti, de @e nie vi@sposoben za tajœno dielo, je povsemrazumljivo, de ga pusti buj mladimmo@em, takuo de se zagotovi tistaslu¡ba, ki so jo dele¡ni vsi kristjani.

Pape¡ Benedikt, ki je za@u, de mumo@i opeœajo, se je odlo@u, za kar jenarbuj razumljivega, tuo je izro@itidrugemu njegovo dielo, de bo œlo lenaprì.

Videmo takuo razliko med Jane-zom Pavlom II. an Benediktom XVI.Parvi je mislu an gledu svoje poslan-stvo na misticni na@in an povezano sKristuvovim tarpljenjem. V tem jedau tajœan zgled, de je za@udu vassviet. A mu je tuole parœlo od boliez-ni, ki ni pape¡eva prerogativa an po-sebnost. To valja za vsakega vierne-ga @lovieka. Boliezan ni pape¡evalast, takuo na more postati njegovaposebna slu¡ba.

Fondi per gli sloveni usati contro gli sloveniDENUNCIA DELLA COMMISSIONE PARLAMENTARE: «Scandalo politico e vergogna»

Z odstopamnam je

Benedikt XVI.dau veliko u@ilo

V TELI ÆTEVILKI

RIMPo odhodu Benedikta XVI.katoliåani åakajo na izvolitevnovega papeœa• stran 2

SAUODNJAObåina bo poimenovala poIvanu Trinku trg na Taråmunu• stran 6

VIDENSKA UNIVERZAKaterdra za slovenistikoje najveåja v Italiji• stran 8

KANALSKA DOLINAMinistrica Novakova:manjæinci so v prednosti• stran 11

Redakcijo smo zakljuåili26. februarja ob 14. uri

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

Quindicinale - anno XLVIII n. 4 28. februarja 2013 - Euro 1,00K U L T U R N O V E R S K I L I S T

dom

(quelli sì strumenti frutto di corretto lavo-ro scientifico) per renderli il più distantepossibile dalla lingua slovena. E se ne van-tano pubblicamente!

Ora, ognuno è libero di esporsi all’ilari-tà dei veri linguisti, naturalmente. Non èmoralmente ammissibile, però, che questeoperazioni chiaramente antislovene ven-gano finanziata con i fondi destinati… al-la tutela della minoranza slovena. «Raj-bät» è stato realizzato, infatti, grazie alcontributo della legge 26 del 2007 «Nor-me regionali per la tutela della minoranzalinguistica slovena». Allo stesso fondohanno attinto nella Slavia anche i propu-gnatori del «Natisoniano» quale lingua«indipendente» dallo sloveno. E ci sonopoi le amministrazioni comunali che ne-gano la presenza della minoranza e poichiedono (e ottengono!) dalla Regione de-naro destinato allo sviluppo del territorionel quale gli sloveni sono storicamente in-sediati per rifare il tetto di capannoni indu-striali dismessi o ridipingere le facciate diedifici pubblici.

� beri na 5. strani

UVODNIK

� M. Z.

Debela tu@a se je zasula na italijansko politiko in jo mo@nuo zdrobila.Kaj bo lahko rastlo po nji? Tuole je vpraœanje, ki se postavlja poparlamentarnih volitvah, ki so ble 24. in 25. febrarja. V poslanskizbornici (kameri) ima tardno ve@ino levosredinska koalicija, ki jo vodi

Pierluigi Bersani in je za las premagala desnosredino Silvija Berlusconija. Paje niema v Senatu. In glasovi Montijeve koalicije na zdostujejo, de bi levasredina imiela ve@ino tudi v pala@i Madama. Edina reœiteu bi bla »velika

koal ic i ja« med Bersani jem inBerlusconijem. A po tistim, kar se jezgodilo v volilni kampaniji, se na zdimogo@a.

Prù sigurno pa je zmagovalec voliteugibanje Pet zvezd, ki ga je zadaru in gavodi Beppe Grillo. #ez nuo@ je rataloparva stranka v Italiji in kaoti@no stanjemed tradicionalnimi poli@nimi silami, bimu dalo œe vi@ mo@i, ako bi parœlo do novihpredcajtnih voliteu.

Gibanje Pet zvezd je imelo puno glasoutudi med Slovenci v Videnski provinci. Vsedmih kamunah gorske unije Nediœkihdolin je v rezultatu za poslansko zbornicokar na parvem mestu in na drugim vTerskih dolinah, kjer je udobiu

Berlusconi. V Furlaniji Julijski krajini so si levosredinska in desnosredinskakoalicija ter Grillovo gibanje zelo blizu v œtevilu glasou, kar pomieni, de bojov igri za predsednika Furlanije Julijske krajine na regionalnih volitvah 21. in22. obrila trije kandidati. Ne samuo Renzo Tondo (desna sredina) in DeboraSerracchiani (leva sredina), pa tudi kandidat Pet zvezd, ki ga nieso œe dolo@ili.

Slovenska manjœina je vesela, de bo imiela œe naprej svoj glas v parlamentu,saj je bla na listi Demokratske stranke izvoljena v poslansko zbornico dosedanjasenatorka Tamara Bla¡ina. Pa se nimar buj œieri pamet, de bo muoru novi volilnizakon zagotovi, de pridejo Slovenci v italijanski parlament direktno in niesoparpuœ@eni milosti in nemilosti strank.

Gibanje Pet zvezdje parva strankatudi v Nediœkihdolinah.Prù sigurno imamo¡nost, de udobina regionalnihvolitvah, ki bojo 21.in 22. obrila

� Marino Qualizzagre naprej na 2. strani

Page 2: Giornale Dom

2 stran 28. februarja 2013VERSKO ¡IVLJENJE

Åakajoåi na 265. Petrovega naslednika

dom

� Evangelij po Luku

Prù v tistim cajtu je bluo tamnavzo@ih nomalo ljudi, ki so mu pra-vli o Galilejcih, katerih kri je Pilatpomieœu z njih ¡artvami.Odgovoriu jim je: »Morebiti mislite,de so bli teli Galilejci buj velikigrieœniki kakor vsi drugi Galilejci,zatuo ki so tuole pretarpieli? Poviemvam, de ne. A @e se na spreobarnete,bota vsi glih takuo [email protected]’ pa tistih 18, na katere se je poda-ru stolp v Síloi in jih ubiu, morebitimislite, de so bli buj veliki du¡nikikakor vsi drugi prebivauciJeruzalema? Poviem vam, de ne. A@e se ne spreobarnete, bota vsi glihtakuo pokon@ani.«

(13, 1-5)

3. POSTNA NEDIEJA

Spreobarnite se!

� R. V.

Dvajsetletnica Slovenske ækofovske konference19 FEBRUARJA 1993 je Janez Pavel II. potrdil statut, dan zatem je Kongregacija za ækofe izdala dekret

V ÅETRTEK 28. FEBRUARJA se bo Joseph Ratzinger umaknil v Castelgandolfo in se bo zaåel postopek za izvolitev novega papeœa

Vse to je natan@no premisliu antehtau pape¡ Benedikt. Pape¡ je po-klican za posebno slu¡bo v cierkvi; toje zna@ilno, zatuo, @e na more vi@ na-daljevati v tako visoki in tudi te¡kislu¡bi, je nadvse pametno, de odsto-pi in s tem tudi ka¡e, kakuo ravnati vtakih razmierah an ne misliti, de pa-pe¡eva slu¡ba je nekaj drugega. Karje druga@nega, to je za vse kristjane.

Prav zavoljo tega, moramo bitihvale¡ni pape¡u, zak nam je dau ve-liko u@ilo, in ga je dau ne samo v be-siedah, temve@ tudi v dejanju.

Z odstopamnam je

Benedikt XVI.dau veliko u@ilo

S PARVE STRANI

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� �La curia arcivescovile di Udine invita iparroci, con la collaborazione dei consiglipastorali parrocchiali, a curare l'esecuzio-ne – dando nel contempo opportuna in-formazione e spiegazione ai fedeli – deldecreto arcivescovile del 22 dicembre1995 col quale vengono dettate alcunenorme in merito al suono delle campane.Queste norme intendono dare attuazioneanche a l contenuto de l la legge26/10/1995, n.447 in merito all'inquina-mento acustico. Il decreto prevede che: lecampane non abbiano a suonare primadelle ore 7 e dopo le ore 22, ad eccezionedella notte del Santo Natale, della Vegliapasquale e in altre straordinarie occasioni;il suono dell'Ave Maria e del mezzogior-no venga fatto con una sola campana; ladurata del suono delle campane sia co-munque breve; in occasione dell'annun-cio della morte e dei funerali ci si attengaagli usi locali, sempre però in modo so-brio e limitato.

� � No alle «soluzioni facili» per le crisiaziendali. Bisogna non avere paura della«complessità» e, quindi, adoperarsi percercare e trovare «soluzioni eticamenteserie che, di solito, sono serie anche sulpiano economico». Lo ha detto l’arcive-scovo mons. Andrea Bruno Mazzocato,portando il saluto al convegno dellaProvincia di Udine sull’impatto della ri-forma Fornero nel mercato del lavoro.«Lavoro – ha ricordato ancora Mazzocato– che è essenziale per assicurare la digni-tà di ogni persona, di ogni famiglia».

� � Osmo leto zapored v Sloveniji potekado 30. marca Akcija 40 dni brez alkohola.Organizira jo Slovenska Karitas skupaj zJavno agencijo RS za varnost prometa inZavodom Med.Over.Net. V smislu leto-œnjega gesla Bodimo zgled otrokom inmladostnikom ¡elijo œe posebej poudaritipomen zgleda pri starœih, sorodnikih,u@iteljih in vseh drugih vzgojiteljih. Kpodpori akcije so letos zato povabili tudidruœtvo ¡arek upanja in Gasilsko zvezoSlovenije kot eno od najve@jih prostovol-jskih organizacij. Organizatorji v @asu ak-cije vabijo k razli@nim oblikam solidarno-sti: od osebne 40 dnevne odpovedi alko-holu, do tega, da v @asu spodbude domane stre¡emo alkohola. Druœtva, lokalneskupnosti in druge skupine so povabljene,da na prireditvah v @asu akcije in – @e jemogo@e – tudi preko celega leta nestre¡ejo alkohola. V ta namen lahko nanaslovih organizatorjev kadar koli dobijozgibanke, ki jih lahko predstavijo v sklo-pu prireditev. Alkoholiziranost je œe ved-no eden izmed glavnih dejavnikov tve-ganja za nastanek najhujœih prometnihnesre@. Pomembno je opozoriti, da se od-nos do alkohola na sploœno in tudi v pro-metu gradi iz dru¡ine navzven, iz skupineprijateljev, sodelavcev, naœih bli¡njih.Tisti, ki se bodo pridru¡ili akciji v obliki40 dnevne odpovedi alkoholu, lahko svo-jo udele¡bo potrdijo tudi na spletni pove-zavi www.brezalkohola.si. Na njej sozbrane zgodbe, ki so jih ljudje zapisali naforum in seznam organizacij, kamor selahko obrnejo po pomo@.

Suono delle campane,decreto da rispettare

V Sloveniji akcija40 dni brez alkohola

Mons. Mazzocato:il lavoro dà dignità

� Volilno pravico v konklavu ima 118kardinalov, ki niso dopolnili 80 let

� Marino Qualizza

Zadnje avdience pape¡a BenediktaXVI., v sredo 27. februarja, se boudele¡ilo vsaj 35.000 romarjev.Tako je napovedal p. Federico

Lombardi, vatikanski tiskovni predstav-nik. Poleg tega je spomnil, da konstitucijapredvideva dolo@en @as @akanja, preden selahko za@ne konklave. Ta kardinalomomogo@i, da pridejo pravo@asno v Rim.Glede na to, da sedaj ¡e vsi vedo, da boPetrov sede¡ izpraznjen 28. februarja, pani nujno, da bo ta @as @akanja pred za@et-kom konklava potreben.

Konklava se bo udele¡ilo 118 kardi-nalov sicer tisti, ki so mlajœi od 80 let.Celoten kardinalski zbor œteje pa 208@lanov.

Benedikt XVI. se je odpovedal pon-tifikatu. Nepri@akovana napoved, ki joje v latinœ@ini izrekel 11. februarja 2013kardinalskemu zboru, zbranemu nakonzistoriju, je presunila Cerkev insvet. »S tem, da se dobro zavedamresnosti tega dejanja, v polni svobodiizjavljam, da se odpovedujem slu¡birimskega œkofa, naslednika sv. Petra, kiso mi jo kardinali zaupali 19. aprila2005; od 28. februarja 2013 od 20. urenaprej bo sede¡ v Rimu, sede¡ sv.

Vtorek 19. febrarja je potekala 20-letnica ustanovitve samostojneSlovenske œkofovske konference

(SŒK). Ustanovljena je bila leta 1993 inpredstavlja najviœjo ustanovo KatoliœkeCerkve v Republiki Sloveniji. Njenoozemlje sovpada z dr¡avnimi mejami. Postatutu so @lani SŒK vsi krajevni in po-mo¡ni œkofje, ki jim je v okviru lastne œko-fije zaupano posebno poslanstvo.

Slovenska œkofovska konferencaœteje osem @lanov, ki so: ljubljanskinadœkof metropolit in predsednik SœKmsgr. dr. Anton Stres, mariborski nadœ-kof metropolit in podpredsednik SœKmsgr. dr. Marjan Turnœek, novomeœkiœkof msgr. Andrej Glavan, celjski œkofmsgr. dr. Stanislav Lipovœek, koprskiœkof msgr. dr. Jurij Bizjak in murskoso-

Petra, izpraznjen in bodo morali tisti, kiso za to pristojni, sklicati konklave zaizvolitev novega pape¡a.« BenediktXVI. bo petrinsko slu¡bo kon@al po 7letih, 10 mesecih in 9 dneh. 28. februar-ja se bo zve@er umaknil v CastelGandolfo in tam ostal pribli¡no dvameseca. Med drugim tudi zato, da sebodo v vmesnem @asu lahko zaklju@iladela v samostanu znotraj vatikanskegaobzidja, kamor bo odœel kasneje.

Nemec Joseph Ratzinger je bil 19.aprila 2005 izvoljen za 264. Petroveganaslednika. Smernice svojega pontifi-kata je nakazal ¡e v govoru, ki ga je kotpape¡ imel ob sklepu konklava vSikstinski kapeli, 20. aprila 2005. Vletih, ki so sledila, jih je razœirjal, pogla-bljal in utrjeval. V tem prvem govoru jepokazal na svojo glavno skrb:»Oznanjati vsemu svetu ¡ivoKristusovo prisotnost« (20. april 2005).»Danaœnja Cerkev mora v sebi po¡ivitizavest o nalogi, ki je: ponovnopredlo¡iti svetu glas Kristusa, ki jerekel: ''Jaz sem lu@ sveta; kdor hodi zamenoj, ne hodi v temi, ampak bo imellu@ ¡ivljenja.'' Ko novi pape¡ za@enjasvoje slu¡enje, vem da je njegova nalo-ga, da se bo pred danaœnjimi mo¡mi in¡enami svetila Kristusova lu@: ne

pape¡eva lu@, ampak Kristusova.«Pape¡evo o@etovsko spodbujanje in

usmerjanje na pot pristne hoje zaKristusom je navzo@e v ve@ini njegovihgovorov in pridig, izre@enih med œtevil-nimi sre@anji, maœami in avdiencami.Izvoljen je bil v @asu, ko je vesoljnaCerkev obhajala leto evharistije, kar jepape¡ razumel kot pomenljivo znamen-je.

Prispevek pape¡a Benedikta XVI. kekumenskemu in medverskemu dialo-gu je bil zares velik. Spomnimo samona œtevilna sre@anja s predstavniki dru-gih krœ@anskih cerkva in cerkvenihskupnosti ter predstavniki drugih reli-gij. To prizadevanje se je usmerilo œeœirœe, tudi na dialog z neverujo@imi, namirno in dobro sobivanje z vsemi ljud-

mi na svetu, zavedajo@ se, da smo vsiBo¡ji otroci, ustvarjeni po Bo¡ji podo-bi. Tako je dejal pape¡: »Boga prosimedinosti in miru za @loveœko dru¡ino inrazglaœam pripravljenost vsehkatoli@anov za sodelovanje za pristendru¡beni razvoj, ki bo spoœtoval dosto-janstvo vsakega @loveœkega bitja.«

boœki œkof msgr. dr. Peter Œtumpf; lju-bljanski pomo¡ni œkof msgr. dr. AntonJamnik; koprski upokojeni œkof msgr.Metod Pirih. Nekdanji @lani so: upoko-jeni ljubljanski nadœkof kard. FrancRode, upokojeni mariborski nadœkofmsgr. dr. Franc Kramberger, upokojenimariborski pomo¡ni œkof msgr. dr.Jo¡ef Smej in upokojeni ljubljanskinadœkof msgr. Alojz Uran. Upokojeniœkofje, ki niso odgovorni za posebnopodro@je, nimajo odlo@ujo@ega glasu,lahko pa so povabljeni na plenarnazasedanja. Generalni tajnik SŒK je dr.Andrej Saje.

Prvi predsednik Slovenske œkofov-ske konference je bil ljubljanski nadœ-kof metropolit msgr. dr. Alojzij Œuœtar(1993–1997). Slovenski œkofje so bili

do ustanovitve samostojne Slovenskeœkofovske konference 19. februarja1993 z drugimi œkofi na obmo@ju nek-danje Jugoslavije povezani vJugoslovansko œkofovsko konferenco,znotraj katere je bila 20. junija 1983ustanovljena Slovenska pokrajinskaœkofovska konferenca (SPŒK).

Pape¡ Janez Pavel II. je 19. februarja1993 potrdil statut samostojneSlovenske œkofovske konference, 20.februarja 1993 pa je Kongregacija zaœkofe izdala dekret o njeni ustanovitvi.

Pape¡ Benedikt XVI. je 7. aprila2006 v Cerkvi na Slovenskem ustano-vil tri nove œkofije (v Celju, MurskiSoboti in Novem mestu). Dotedanjomariborsko œkofijo je povzdignil vnadœkofijo.

Page 3: Giornale Dom

Nelle lettere di don AntonioCuffolo al missionario degliemigranti Zdravko Reven,che stiamo pubblicando su

questa pagina, viene descritto il clima te-so e persecutorio in cui vivevano i sacer-doti sloveni delle Valli del Natisone acausa della massiccia campagna antislo-vena portata avanti dagli organi delloStato, dalle organizzazioni segrete, nateproprio in questa zona, e da alcuni espo-nenti del clero di origine friulana chenelle loro chiese avevano abolito ognitraccia di sloveno. I nomi di questi sacer-doti non compaiono mai nelle lettere diCuffolo, ma è possibile individuarli inbase altri indizi; come pure è individua-bile una regia precisa, anche se occulta,cui essi obbedivano nella loro azionecontro la lingua slovena e il clero locale.Di questi preti don Cuffolo scriveva nel-la «Cronaca della vicaria di Lasiz» (no-vembre 1954): «La verità si è che i figlidei defunti ras massonici della SlaviaItaliana, atei, fascisti, anticlericali, ecc.vedendo che non si riesce altrimenti adallontanare il popolo dal suo clero […]hanno dato battaglia al clero locale conmetodi da “gangster” e, forniti di abbon-danti mezzi, hanno trovato tra certi preti-ni, che hanno il debole per quei mezzi,validi, incoscienti, sacrileghi cooperato-ri nella loro subdola e criminale campa-gna clandestina».

Come si è visto (Dom 2/2013), il ber-saglio preferito degli attacchi di questipreti era il loro insegnante di filosofia inseminario, mons. Ivan Trinko, il qualeanche da morto turbava i loro sonni e so-gni nazionalistici. Nella già citata circo-lare anonima, inviata alle autorità dal se-dicente «Comitato per la difesa della re-ligione e della patria nelle Valli del Nati-sone», di Trinko veniva scritto: «sarebbe

meglio per la religione e per la patria cheegli non fosse nato».

Quanto questi preti e i loro occulti so-stenitori laici fossero in malafede e se-guissero un disegno di devastante desta-bilizzazione della Slavia sotto il profiloecclesiastico, culturale, ecclesiale e poli-tico, le cui conseguenze si possono toc-care anche oggi nella persistenza dellacampagna antislovena di alcune ammi-nistrazioni locali e ambienti pseudocul-turali, è sufficiente ricordare l’altissimaconsiderazione di cui godeva mons.Ivan Trinko nel mondo culturale a livel-lo internazionale e nel mondo politicoitaliano.

Basta ricordare quanto scritto da «IlGazzettino» all’indomani della sua mor-te: «Con lui è scomparso una delle piùrappresentative figure del sacerdoziofriulano e al suo nome è legato mezzosecolo di storia e cultura».

Quanto mons. Trinko fosse apprezza-to nel mondo politico italiano e slovenoè dato dal fatto che egli fu incaricato daipolitici cattolici sloveni della cosiddettaVenezia Giulia, entrati a far parte del Re-gno d’Italia dopo la prima guerra mon-diale, di intervenire presso il fondatore esegretario politico del Partito popolareitaliano, don Luigi Sturzo, perché ap-poggiasse i candidati sloveni alle elezio-ni del 15 maggio 1921.

In una lettera al sacerdote e politicosloveno Virgil Œ@ek (1889-1948), datata13 gennaio 1921, Trinko consiglia chegli sloveni candidino i propri rappresen-tanti e conferma che essi verranno ap-poggiati dal Partito popolare poiché delproblema aveva parlato agli esponentipopolari friulani i quali si erano dimo-strati ben disposti. E annota: «Anche nelPartito popolare non va tutto nel versogiusto […] ma state certi che gli elemen-ti più equilibrati che conoscono i vostriproblemi faranno di tutto per influire su

don Sturzo, sul governo e in particolaresul commissario di Trieste a favore deivostri diritti» (M. Tav@ar, Ivan Trinko,posrednik med slovensko politi@no orga-nizacijo in Sturzovo Ljudsko stranko, in«Koledar Goriœke Mohorjeve dru¡be1990», p. 56).

Il 6 giugno Trinko scrive nuovamentea Œ@ek, che nelle elezioni del 21 maggioera stato eletto deputato nel parlamentoitaliano, si congratula per il successoelettorale degli sloveni e aggiunge: «Co-me ricordate, mi avete dato l’incarico,perché faccia da intermediario tra gli slo-veni e il Partito popolare. Io ho scrittouna lunga lettera a don Sturzo […]. MaSturzo non mi ha risposto. In seguitoscrissi di nuovo. Niente! Ho scritto poi aldeputato Fantoni, dicendogli di andarepersonalmente a ritirare la risposta. An-cora niente. Quando Pettoello andò aRoma […] gli ho dato l’incarico di dire aSturzo da parte mia e con espressioni for-ti quanto si meritava per questo suo com-portamento. E in particolare che metta inrilievo che la risposta non la deve dare a

me, ma a tutti gli sloveni e che è del tuttoincivile comportarsi in quel modo controcentomila persone, che si sono umiliate achiedere aiuto in nome dei comuni prin-cipi cristiani» (Tav@ar, cit., p. 58). Trin-ko, inoltre, ricorda che Sturzo gli avreb-be dato una risposta a Udine, dove dove-va recarsi. Ma Sturzo si fermò a Trevisoe invitò Trinko a raggiungerlo. Ma luinon si mosse e incaricò un amico di rife-rire a Sturzo che gli sloveni si aiuterannoda soli e che mandano «al diavolo» lui eil suo partito. Di fronte a questo freddo eincomprensibile atteggiamento del se-gretario nazionale del Partito popolareTrinko consiglia a Œ@ek di mettersi incontatto piuttosto con i socialisti, i quali,scrive, dal punto di vista dei diritti nazio-nali sono meglio disposti. Allo stessotempo gli raccomanda di rivolgersi an-che ai deputati popolari friulani appenaeletti nelle file del Partito popolare: Lu-ciano Fantoni, Giobatta Biavaschi e Ti-ziano Tessitori.

Tiziano Tessitori (1895-1973), ap-punto, tra i promotori del Partito popola-

3stran28. februarja 2013 ZGODOVINA - KULTURA

A 150 ANNI DALLA NASCITA - L’IMPEGNO POLITICO DEL PRETE E INTELLETTUALE SLOVENO esponente di primo piano del Partito popolare in Friuli

«A mons. Ivan Trinko è legato mezzosecolo di storia e di cultura del Friuli»

dom

Don Luigi Sturzo Tiziano Tessitori

re in Friuli, tra i padri fondatori della re-gione autonoma Friuli Venezia Giulia,più volte parlamentare (nel 1921 è il piùgiovane deputato d’Italia, ma decadrànel maggio del ’22 perché la sanatoriaper gli eletti con meno di trent’anni nonpassa), sottosegretario e ministro nellefile della Dc fu, nel primo dopoguerra,tra i colleghi di partito ed estimatori dimons. Trinko.

Nei suoi due volumi «Storia del movi-mento cattolico in Friuli» (Udine 19892)e «Storia del Partito popolare in Friuli»(Udine 1972), due opere fondamentaliper conoscere quasi settant’anni di storiadel Friuli sotto il profilo dell’impegnodei cattolici in campo sociale e politico,Tessitori cita più volte mons. Trinko(che conobbe negli anni in cui frequestòil seminario di Udine) come componen-te del prestigioso corpo docente del se-minario, come dirigente del Partito po-polare e come consigliere provincialemettendone in rilievo l’equilibrio, lamoderazione e la coerenza con i principicristiani.

In Friuli il Partito popolare fu costitui-to nell’autunno del 1919 in vista degliimminenti appuntamenti elettorali, inparticolare delle elezioni parlamentariche si svolsero nel maggio del 1921. Nelprogramma si affermava la fedeltà aiprincipi istitutivi del partito e si sottoli-neava l’urgenza dell’autonomia regio-nale e provinciale maggiormente sentitanelle terre entrate a far parte del Regnod’Italia dopo la prima guerra mondiale.

Non si hanno notizie di un coinvolgi-mento diretto di Trinko nella fase costi-tutiva del Partito popolare in Friuli, coin-volgimento che doveva certamente es-serci visto che era consigliere provincia-le e che nel 1922, come vedremo, venneeletto nel comitato provinciale del parti-to.

(continua)

� Giorgio Banchig

1. Emilio Moderiano iz Plestiœ@ je bil mo¡Cuffolove ne@akinje Cecilie Cuffolo. Umrlje v Belgiji v cestni [email protected]. Pla@a, ki jo ¡upniki dobivajo od italijan-ske dr¡ave.3. Gre za drugi proces, ki ga je ¡upnik v Po-dutani (Sv. Lienart) Angel Cracina spro¡uproti @asopisoma Friuli liberale in Arena diPola.4. upnik Arturo Blasutto.5. G. Franc Cicigoi.6. G. Jo¡ef Chiacig.7. G. Remigio Boldarino.

8. Videnski nadœkof Giuseppe Nogara jeumrl 9. decembra 1955 v 83. letu starosti.Vodil je vidensko nadœkofijo od l. 1928.9. Suspenz.10. Landarski ¡upnik g. Walter Zaban.11. [email protected]. Kosca.13. V ¡upnijski kroniki (23. 2.1956) Cuffo-lo piœe, da inkriminiran duhovnik je bil vikarv Preœnji/ Purgessimo (#edad/Cividale).14. Mons. Giuseppe Zaffonato (1899-1988). Bil je videnski nadœkof od 1956. do1972. leta.

V zadnjem pismu iz leta 1955, datira-nem 7. novembra, g. Cuffolo piœe:

[…] Bogloni za zanimanje oponesre@enem Moderianu.1 ˘eni so posla-li zastano pla@o, delavci stare in nove mi-ne so zbrali in ji poslali 54.000 naœih lir - zadrugo ni ’troœta‘. […]

V hudih praskah jesenske dobe z raz-bojniki se, brez sodelovanja star@kovegaœtaba, s spretnostjo dosegel, da 21 obmej-nih vasi bodo postale od vlade pripoznane¡upnije s kongruo.2 Iz Ve@nega mesta jepriœlo Star@kovim oznanjeno, da vlada jeodobrila prispevek 15 milijonov v treh le-tih za ustanovitev 21 novih ¡upnij na pasumeje. Sedaj delamo in pripravljamo po-trebne dokumente. Seveda si moremo iz-posoditi vsak po 850.000 lir za fond, ki se[ga] mora z dokumenti vlo¡iti pri ’Fondoculto‘: 700.000 nam bo vlada v 3 letih po-vrnila, ostalo pa mora vsak kje najti. Ta jenajve@ji uspeh, ki smo ga kedaj dosegli.

Podutanski Angel3 je vlo¡il obto¡bo vimenu nas vseh proti liberalnemu glasilu,ki nas je oklevetal in zlasti njega in to z do-voljenjem Pomo¡nega. Na znamenitikongregi 5. teko@ega v naœi dolinski pre-stolnici smo enoglasno mu izrazili solidar-nost tudi materialno. Z nami tudi poœtenilaœki sobratje dekanata.

Lieœki4 je zapustil Liesa in se preselildomov. ˘rtev klevet in hudega naskokaod strani Marseuove okolice je reve¡zdravstveno propadel, da je moral domov.Na njegovo mesto je takoj priœel neki mladLah. Gospod Franc5 se jezi, ker ne more œezasesti Tar@muna, zato ker tar@munski6 nemore v Kosco, ker ondotni Lah7 kljub stro-gim ukazom predstojnikov vstraja na me-stu in no@e ne z lepa ne s huda pro@. […]

Bera@ija 3. januarja 1956[…] Star@ek,8 @etudi z zamudo, se je

preselil na uni svet in za kapitularnega jebil izvoljen Pomo¡ni.

Bera@i so presenetili javnost, in tudiokro¡je pokojnega, z vel ikim innepri@akovanim uspehom: vse obmejnevikarije so povzdignjene v ¡upnije; 21 jimbo, oziroma se pripravljajo z dokumenti.Treba je bilo 800.000 [lir] vloge za vsako;vlada bo prispevala z okoli 700.000 zavsako, za ostalih 100.000 bo moral po-skrbeti vsaki zainteresirani far. To je nekajnenavadnega za vlado. Delo strica Jakobaje bilo tako previdno, da niti prizadeti nisoza to vedeli, kaj œe razbojniki, ki druga@ebi bili vse zajezili s poleni med kolesi. […]

Jakobova [fara] in œe 10 drugih je cer-kveno ¡e v redu; se bo œe dolgo @akalo po-

trdila vladnega iz Ve@nega mesta, ampakpotem bo vsaj kongrua. […]

Tu so zadovoljni vsi z gradivom [kole-darja] in œe posebno za pouk bolnimkrtom. Krti naj vam se odœkodvajo z ma-lim prispevkom za vaœ Glas. Razbojnik vKosci ¡e par mesecev odlaœa odhod izbrloga in Pomo¡ni ga je moral ustrahovatis ’suspensio‘.9 Sliœal sem, da za novo letoje odnesel uporne podplate; prej pa je na-hujskal pristaœe proti tr@muns[kemu], ki bimoral biti tam za Tri kralje. Lieœki je vViœkorœi, doma, resno bolan. Na njegovomesto je stopil tujec. Bil pa je zelo …hladno sprejet; vsekakor tam je bila ¡euvedena nova liturgija, @etudi pevci … œe-le œtrajkajo. Tudi mojega desnega razboj-nika10 rad [bi] Pomo¡ni poslal »hudi@a ka-dit«, ampak temu je priœlo na pomo@ 7drugih hujœih kot on in bo treba potrplje-nja. G. Franc bo takoj sko@il na Trinkovi-no,11 @im bo starina odnesla cunje v kozjovas.12 Tudi njemu ne bo hribovska stezaposuta z ro¡icami; kaœtroni so namre@ raz-burili ondotne garjave ovce, da je on kriv,da stari mu mora odstopiti paœo - kar seve-da ni res. […]

G. Angel, dokt[or] Podutani, je tiral nasodnijo @asnikarja in nekega znanega pi-suna, ki je bera@e in œe posebno njega

»Åetudi z zamudo se je Staråekpreselil na uni svet«

PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji

oklevetal z navadnimi slogami. Na 21. 12vsi pre@[astiti] Bera@i so bili prisotni [nasodiœ@u] v znamenje solidarnosti. Krivcise niso oglasili, ampak poslali spri@evalabolezni (gri¡a?). Pravda [je bila] odlo¡enana spomlad. […]

9. 3. 1956Nele zaradi mraza, ampak zaradi napa-

da volkov je bila huda zima. Hvala Bogu,da enega od izdajateljev13 zadnje slepe

okro¡nice so z rokami v ¡aklju dobili: bil jesuspendiran »ipso facto« in premeœ@en da-le@ v revno vas ob Tilmenti. Œkoda, da ta nipoglavar od hudi@ev. Vendar Viœji so semorali prepri@ati, odkod prihaja vse hudo.Bivœi tar@[munski] ima œele vrata zaprta inje na cesti. Gospod Franc pa je res @udak:se je slabo predstavil novim ov@icam in za-to niso preve@ navduœene zanj. V teh doli-nah je sedaj odlo@ilen @as. Vse bo odvisnood novega Jo¡efa.14 […]

Cuffolovo pismo z dne 7. 11. 1955

Page 4: Giornale Dom

Vcentru »Balducci« v Zuglianu(Viden) sta tr¡aœki pisatelj BorisPahor in piranski ¡upan PeterBossman pojasnila nesporazum,

ki je nastal ob izvolitvi @rnopoltnega Bos-smana. Takrat je Pahor dejal, da ni bil zado-voljen, da je bil prav tujec ¡upan Pirana. Vsiso mislili, da je bila ta izjava rasisti@na, am-pak tako ni bilo.

21. februarja je Pahor pred œtevilno pu-bliko lahko razlo¡il svojo izjavo. »Ljudjeso napa@no razumeli moje besede.Razo@aran sem bil zaradi tega, da Slovenci,ki imajo za sabo hudo zgodovino, po 20 le-tih niso naœli slovenskega @loveka. Mojakritika je bila predvsem Slovencem.« Bos-sman, je potrdil Pahor, je slovenski @lovek,ampak je ¡alostno, da niso mogli najti @lo-veka, ki pozna globoko staro in novo zgo-dovino Slovenije.

Nato je Bossman odgovoril, da ni nikolimislil, da je Boris Pahor rasist, ker on dobrove, kdo je, od kod prihaja in kam gre. Iden-titeta je za vsakega @loveka zelo va¡na inima vsaki @lovek do nje pravico.

»Jaz sem Afri@an po rojstvu, ampak Slo-venec po izbiri – je dejal Bossman –. ivimv Sloveniji ¡e trideset let. Na za@etku, ko sogovorili o meni, so ljudje rekli: ‘Gremo k

BORIS PAHOR se je v Zuglianu soo@al s piranskim ¡upanom Petrom Bossmanom

ALENKA BRATUŒEK (centrosinistra) candidata a sostituire Janœa (centrodestra) al governo

Afri@anu’, potem niso videli ve@ Afri@ana,ampak samo @loveka, ki jim je hotel poma-gati.«

Direktor centra Pierluigi Di Piazza, ki jepovezoval sre@anje, je rekel, da ne sme no-bena identiteta premagati drugo. Noben@lovek je podrejen drugemu. Prav zaradi tementalnosti so nastala taboriœ@a. »Vsi ima-mo enako dostojanstvo. Poznati @loveka, kije od nas razli@ni, pomeni imeti veliko pri-lo¡nost, da bi se vzajemno obogatili. Mora-mo se nau@iti, kako ¡iveti skupaj, ker @e seodpremo bo naœa identiteta vedno bolj œiro-ka.«

»Ko sem se odlo@il, da ostanem v Evro-pi – je rekel Bossman – sem bil zavesten, danekaj pustim v svojem rojstnem kraju. Nesmemo nikoli pozabiti, odkod prihajamo inmoramo tudi u@iti tega naœih sinov, da bi bi-li zavestni svojih korenin.« V naœem svetuproblem je ta, da redkokdaj imajo druge ge-nereacije izseljencev prilo¡nost, da senau@ijo v œolah jezik in kulturo starœev.

»Zdaj je Evropa za@ela reœevati to pro-blematiko – je rekel Pahor –. Mi ¡ivimo v

Ribaltone politico in Slovenia. Salvocolpi di scena dell’ultimo momen-to, mercoledì 27 febbraio (quando

questo giornale sarà già stampato) il Parla-mento voterà la sfiducia costruttiva al go-verno di centrodestra di Janez Janœa e apri-rà la strada a un esecutivo di centrosinistra.La candidata premier è Alenka Bratuœek diPozitivna Slovenija, il partito che aveva ot-tenuto la maggioranza relativa alle elezionidel dicembre 2011, ma poi non era riuscitoa coagulare attorno a sé una maggioranza.

Il nuovo scenario si è aperto all’iniziodell’anno quando Janœa, leader del Partitodemocratico, è finito nel mirino della Com-missione statale anti-corruzione. Il docu-mento, reso noto l’8 gennaio, sostiene cheil capo del governo, dal 2004 avrebbe accu-mulato «in modo inspiegabile e sbilancia-to» contanti e beni per almeno 210 mila eu-ro superiori a quelli che ha dichiarato allaCommissione. Inoltre, l'acquisto di un beneimmobile da parte di un'azienda privata de-

Un ribaltone politico in Slovenia

sterebbe sospetti «di corruzione e conflittodi interessi».

Janœa ha bollato le affermazioni comeun complotto politico. «Se tutto quello dicui si parla nel rapporto fosse vero io nondovrei ricoprire alcuna carica politica», si èdifeso, ammettendo solamente di non averconsegnato in tempo debito alcuni docu-menti che spiegherebbero le presunte di-vergenze. La Commissione ha riscontrato

notevoli irregolarità anche nella dichiara-zione dei redditi del sindaco di Lubiana eleader del Pozitivna Slovenija, Zoran Jan-koviæ, e questo per una cifra di 2,4 milionidi euro. Anch’egli ha rigettato le accuse.

Ma Gregor Virant, presidente del Parla-mento e capo del partito centristaDr¡avljanska lista, dopo aver invano invi-tato entrambi i politici a dimettersi, ha la-sciato la carica e la coalizione di governo.Lo hanno seguito anche il Partito dei pen-sionati del ministro degli Esteri, Karel Erja-vec, e il Partito popolare del vicepremier,Radovan erjav.

Virant e Erjavec hanno raggiunto neigiorni scorsi un accordo con Pozitivna Slo-venija – nel frattempo Jankoviæ ha annun-ciato le dimissioni da presidente del partito,ma non da sindaco di Lubiana – e il Partitosocialdemocratico per far cadere Janœa eper formare un governo a termine di un an-no, per andare alle elezioni politiche nellaprimavera 2014, assieme alle europee.

Globalizacija je dobra le,@e pomeni enakopravnostC

redo che non solo in Regione ma un po’ dovunque sia passata in silenzioe senza iniziative di qualche rilievo la ormai tradizionale Giornata mon-diale della lingua madre, istituita nel 1999 e fissata al 21 febbraio di ogni

anno. Sono passati 14 anni da quando l’Assemblea Generale delle Nazioni Uni-te volle ricordare il tragico giorno del lontano 1952, quando gli studenti che ma-nifestavano per il riconoscimento della loro lingua, il Bangla, come una delle duelingue nazionali del Pakistan, sono stati uccisi dalla polizia a Dhaka, la capitale diquello che oggi è il Bangladesh. L’intento era quello di «promuovere, in tutti gliStati membri, la conservazione e la protezione di tutte le lingue utilizzate dai po-poli del mondo». L’Assemblea voleva riaffermare valori sociali quali «l’unitànella diversità e la comprensione reciproca internazionale attraverso il multilin-guismo e il multiculturalismo».

Non c’è da meravigliarsi che nessuno se ne sia neppure accorto della ricorren-za; nemmeno gli organi delle comunità minoritarie, che, comunque, devono di-fendere coi denti la propria identità linguistica e culturale. Comprensibile, in con-siderazione della furibonda, massiccia, logorante ultima settimana della campa-gna elettorale che, per fortuna, abbiamo alle spalle. I problemi reali del Paese, chesi erano oscurati nella ricerca spasmodica di ogni leader di distinguersi dagli altriper giustificare la propria presenza sulla scena, adesso si ripresentano a tutti, che

abbiano vinto o perso le elezioni. I cittadiniprima di tutto, dicevano; ora si vedrà quan-to profetiche siano state le scelte degli elet-tori. Le mirabolanti visioni di un futuro piùroseo degli imbonitori di turno si sono invi-schiate nel quotidiano stillicidio mediaticodi truffe, bancarotte, sperperi e abusi. Inquesto clima freddo, invernale anche nelsenso metaforico, rimane la speranza chenon si sia spenta la fiammella spia, comequella della caldaia a gas, in grado di riac-cendere un ritorno di fiamma anche su pro-blemi che non siano l’Imu. Sì, perché il

mantenimento, la valorizzazione del pluralismo linguistico e culturale nel mon-do massificante e globalizzante di oggi rimangono i pochi strumenti possibili perun rapporto meno conflittuale tra popoli, gruppi sociali e individui. Il problemanon è solo culturale o semplicemente linguistico, ma sta al centro della salvaguar-dia delle diversità, del pluralismo, del rispetto reciproco; quando, invece dell’ac-cettazione dell’altro nella sua specifica identità, dello sforzo per conoscerlo edapprezzarlo, si preferisce appoggiarsi agli stereotipi del pregiudizio per crearesteccati.

Noi sloveni, soprattutto noi valligiani del confine orientale, ne sappiamo qual-cosa di pregiudizi, di processi di assimilazione, di ripetuti tentativi di sradicarecon violenza palese o subdola, l’identità linguistica e culturale, di cui l’anima, lalinfa vitale è proprio la nostra lingua materna slovena. Sono trascorsi 150 anni, daquando venne «fatta l’Italia». Ma venne fatta su presupposti del tutto discutibili,nel proposito nazionalista del «fare gli italiani» a tutti i costi, secondo l’antico au-spicio di Massimo D’Azeglio. La nostra Costituzione ha cercato di correggere iltiro, con gli art. 2, 3 e 6, quando indicava che essere cittadini italiani non aveva ilsenso traslato del «cuius regio eius religio», ma poneva condizioni non limitati-ve dei reali diritti dell’uomo, come la preservazione della propria identità lingui-stica, culturale, religiosa, politica, razziale ecc.

Pare che nei 65 anni trascorsi da allora questi principi costituzionali siano an-ch’essi soffocati da una politica sguaiata, superficiale, tale che pensa che all’uo-mo, al cittadino servano strade, ponti, case, sevizi, e non strutture sociali che ar-ricchiscano e sviluppino l’anima e il cervello. Il problema, tanto per dirne uno,sembra stia tutto nella sfera economica e per risparmiare si taglia sul futuro emar-ginando i giovani non solo dal lavoro ma ipotecando le loro residue speranze diautoaffermarsi. Ma a chi potremmo interessare di meno, noi, quattro gatti slove-ni sul confine orientale. Sarà la «macroregione» a inghiottirci definitivamente etrattarci come elemeni di disturbo?

Pluralismo linguisticoe culturale garanzia di pace

� »Manjœinski jezikine obstajajo.Noben jezikni pomembnejœiod drugega«

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

4 stran 28. februarja 2013POGLOBIMO IN PREMISLIMO

globaliziranem svetu. Globalizacijo lahkorazumemo na razli@nem na@inu. Jaz bi radsprejel globalizacijo, @e bi ta beseda pome-nila enakopravnost vseh ljudi na zemlji.Nekatere osebe, pa razumejo globalizacijokot asimilacija vseh kultur in uni@evanjaposameznih identitet. Ne smemo pa poza-biti, da je bila asimilacija politika faœistov.#e ¡elja poudariti svojo identiteto pomenibiti nacionalist, torej sem nacionalist.« Lju-dem je pogosto sram njihovih korenin in¡elijo pozabiti, odkod prihajajo in sevklju@iti v novo skupnost. »Seveda mora-mo ¡iveti v dr¡avi, ki nas gosti in moramose nau@iti jezik – je œe dejal tr¡aœki pisatelj –.Ne smemo pa pozabiti, da ni noben jezikpomembnejœi od drugega. Manjœinski jezi-ki ne obstajajo, ker ne obstajajo ljudstva, kiimajo manjœo vrednoto, ampak veliko ljudi¡eli misliti na ta na@in. Prepri@an sem naprimer, da bi bili v Italiji vsi bolj veseli, @e bipovedal, da sem Italijan, ki govori po slo-vensko. Tako ni. Jaz sem Slovenec, ki ¡iviv Italiji.« Biti vklju@eni ne pomeni izbrisa-ti svojo identiteto. V Piranu je veliko skup-nosti. Skupaj ¡ivijo Slovenci, Srbi, Bosan-ci, ljudje, ki prihajajo iz Kosova, Istrijani.

»V mojem mestu – je poudaril piranski¡upan – je zelo pomembno spoœtovati ra-zli@nost. V naœih sejah imamo na primer trisede¡e, ki so namenjeni italijanski manjœi-ni. Mislim, da bi morali Italijani enakospoœtovati Slovence, ki ¡ivijo v tem teritori-ju.«

Pozdravila sta prisotne tudi predsednikcentra Balduccija Bo¡idar Staniœiæ, in¡upan ob@ine Pozzuolo Nicola Tavello, kije med drugim poudaril, da @e je postala vItaliji imigracija veliki problem je zaradi te-ga, da niso na to bili Italijani pripravljeni indovolj odprti.

dom

� Ilaria Banchig

»Naj minister za nas ostane«

Pozitivna Slovenija, ki je v Dr¡avnem zboru vlo¡ila konstruktivno nezaupnicovladi Janeza Janœe in za mandatarko predlagala Alenko Bratuœek, je vlo¡ilatudi zakonski predlog o spremembi organizacije slovenske vlade. Med dru-

gim bi ukinila ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Urad za Slovence vzamejstvu in po svetu. Njegovo delovno podro@je bi vklju@ila v o¡ivljeno mini-strstvo za kulturo.

Na to namero se je takoj odzval Svet slovenskih organizacij. Krovna organizaci-ja Slovencev v Italiji »z za@udenjem jemlje na znanje vest o nameri nastajojo@e vlad-ne ekipe, da se namerava ukiniti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pri-stojni urad priklju@iti ministrstvu za kulturo. Sso ¡eli pod@rtati, da so se tako figuraministra kot dejavnosti Urada v vseh teh letih izredno dobro uveljavilo. V tem smi-slu, glede problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu, poziva odgovorne prisestavi novega vladnega programa, da pustijo pri ¡ivljenju Urad za Slovence v za-mejstvu in po svetu ter njegovo avtonomijo, naj ga vodi poverjeni minister. Takastruktura je omogo@ila pravilen razvoj bilateralnih odnosov, od katerih je imela tudiSlovenija pomembne koristi. Ukinitev ministrskega mesta in zdru¡itev Urada zaSlovence v zamejstvu in po svetu z minstrstvom za kulturo bi bilo sporno dejanje,saj delovanje Slovencev izven meja Republike Slovenije ni le kultura temve@ mno-go ve@. Slovenci v zamejstvu in po svetu smo se uveljavili tudi kot uspeœni gospo-darstveniki, œportniki in politiki, veliko je narejenega na podro@ju sociale, œe ve@ jecerkvenega in verskega delovanja. Zaradi vsega tega je nadvse potrebna organiza-cija kakrœa je bila do danes v veljavi.«

Za spletni portal Slomedia je tr¡aœki pisatelj Boris Pahor dejal, da »bi ukinitev mi-nistrstva pomenila, da Slovenija jemlje rojake, ki ¡ivijo izven dr¡avnih meja na zelopovrœen na@in in da si pri@akuje, da se bodo sami reœevali.«

Boris Pahor, Antonio Banchig in Peter Bossman

Peter Bossman, Staniæiææ, Di Piazza in Boris Pahor

Page 5: Giornale Dom

5stran28. februarja 2013 V OSPREDJU

La Slavia non fa eccezione. Il movi-mento Cinque Stelle ha raggiuntoun consenso notevole anche nel ter-ritorio della provincia di Udine do-

ve è presente la minoranza slovena.Il risultato delle elezioni politiche, tenute-

si il 24 e 25 febbraio, è ancor più eclatente inquanto dalle nostre parti il movimento chefa capo a Beppe Grillo non si è mai manife-stato pubblicamente. È sempre restato sottotraccia (al momento non risulta alcun perso-naggio di riferimento) e ha fatto boom sololaddove è davvero importante: nelle urne

Tudi med Slovenci sijeje gibanje Pet zvezdGRILLOVA STRANKA JE NA PARVEM MESTU ZA POSLANSKO ZBORNICO (KAMERO) v gorski uniji Nediœkih dolin in na drugim v Terski

Cinque Stelle primo partito nelle Valli

dom

elettorali.Facendo riferimento ai risultati per la Ca-

mera (i più significativi perché votano tutti imaggiorenni), la lista di Cinque Stelle è sta-ta la più votata nell’Unione del Natisone,davanti alla coalizione di Bersani e quella diBerlusconi, e la seconda in quella del Tor-re, dopo Berlusconi e davanti a Bersani. AResia, Malborghetto-Valbruna e Tarvisioha prevalso nettamente il centrodestra.

Nel voto per il Senato, invece, nelle Vallidel Natisone ha prevalso di un soffio (10 vo-ti) il centrosinistra.

Dando uno sguardo alla regione, risultache alla Camera ha prevalso Berlusconi(28,01 %), davanti a Bersani (27,49 %),Grillo (27,23 %) e Monti (12,88 %); allaCamera primo il centrosinistra (29,29 %),secondo il centrodestra (28,79 %), terzoGrillo (25,47 %) e quarto Monti (12,28 %).

RREEZZUULLTTAATTII ZZAA PPOOSSLLAANNSSKKOO ZZBBOORRNNIICCOO -- RRIISSUULLTTAATTII CCAAMMEERRAA DDEEII DDEEPPUUTTAATTII

DDrreekkaa

GGaarrmmaakk

PPooddbbuunniieessaacc

SSaauuooddnnjjaa

SSrriieeddnnjjee

SSvveett LLiieennaarrtt

ŒŒppiieettaarr

NNeeddiiœœkkaa uunniijjaa

TTeerrsskkaa uunniijjaa

RReezziijjaa

NNaabboorrjjeett//OOvv@@jjaa vvaass

TTrrbbii¡¡

AAhhtteenn

BBaarrddoo

FFoojjddaa

NNeemmee

TTiippaannaa

BBEERRSSAANNII

2200 ((3333,,99))

8811 ((3355,,6688))

113311 ((2277,,8877))

7711 ((3300,,7744))

5511 ((2277,,7722))

119911 ((2277,,9922))

337711 ((2288,,1177))

991166 ((2288,,8877))

226644 ((2233,,4433))

114444 ((3355,,9911))

442288 ((2233,,7755))

331133 ((1199,,2277))

7733 ((2211,,2288))

11222222 ((2233,,1133))

112299 ((2222,,1166))

114411 ((2255,,9922))

447777 ((1188,,7766))

BBEERRLLUUSSCCOONNII

2233 ((3388,,9988))

5511 ((2222,,4477))

111166 ((2244,,6688))

4499 ((2211,,2211))

5533 ((2288,,88))

117722 ((2255,,1155))

330044 ((2233,,0088))

776688 ((2244,,2211))

332200 ((2288,,3399))

110011 ((2255,,1199))

552211 ((2288,,9911))

660088 ((3377,,4444))

111199 ((3344,,6699))

11666699 ((3311,,6600))

117788 ((3300,,5588))

119955 ((3355,,8855))

11000077 ((3399,,6600))

GGRRIILLLLOO

1100 ((1166,,9955))

6666 ((2299,,0077))

114422 ((3300,,2211))

7788 ((3333,,7777))

5500 ((2277,,1177))

223300 ((3333,,6633))

444411 ((3333,,4499))

11001177 ((3322,,0066))

331122 ((2277,,6688))

9988 ((2244,,4444))

556699 ((3311,,5588))

446622 ((2288,,4455))

8844 ((2244,,4499))

11552255 ((2288,,8877))

112244 ((2211,,3311))

112211 ((2222,,2244))

666633 ((2266,,0077))

MMOONNTTII

55 ((88,,4477))

2211 ((99,,2255))

7722 ((1155,,3322))

2266 ((1111,,2266))

2211 ((1111,,4411))

7722 ((1100,,5533))

116655 ((1122,,5533))

338822 ((1122))

118888 ((1166,,6688))

5500 ((1122,,4477))

220022 ((1111,,2211))

118811 ((1111,,1155))

5511 ((1144,,8877))

667722 ((1122,,7722))

112299 ((2222,,1166))

7744 ((1133,,66))

331111 ((1122,,2233))

OOSSTTAALLII//AALLTTRRII

11 ((11,,6699))

88 ((33,,5522))

99 ((11,,9911))

77 ((33,,0044))

99 ((44,,8888))

1199 ((22,,7777))

3366 ((22,,7744))

8899 ((22,,8800))

2277 ((22,,44))

88 ((22))

8822 ((44,,5555))

6600 ((33,,77))

1166 ((44,,6677))

119933 ((33,,6655))

2222 ((33,,7733))

1133 ((22,,3388))

8855 ((33,,3355))

RREEZZUULLTTAATTII ZZAA SSEENNAATT -- RRIISSUULLTTAATTII SSEENNAATTOO DDEELLLLAA RREEPPUUBBBBLLIICCAA

DDrreekkaa

GGaarrmmaakk

PPooddbbuunniieessaacc

SSaauuooddnnjjaa

SSrriieeddnnjjee

SSvveett LLiieennaarrtt

ŒŒppiieettaarr

NNeeddiiœœkkaa uunniijjaa

TTeerrsskkaa uunniijjaa

RReezziijjaa

NNaabboorrjjeett//OOvv@@jjaa vvaass

TTrrbbii¡¡

AAhhtteenn

BBaarrddoo

FFoojjddaa

NNeemmee

TTiippaannaa

BBEERRSSAANNII

2211 ((3377,,5500))

8811 ((3388,,2211))

113311 ((2299,,8899))

6677 ((3300,,5599))

5522 ((2299,,5555))

117755 ((2277,,9966))

335566 ((2299,,3377))

888833 ((3300,,0077))

227755 ((2266,,0044))

113399 ((3366,,2299))

441100 ((2244,,7766))

331111 ((2200,,4477))

7722 ((2222,,0022))

11220077 ((2244,,4422))

114400 ((2255,,7788))

116611 ((3322,,0077))

550077 ((2211,,66))

BBEERRLLUUSSCCOONNII

2211 ((3377,,5500))

4488 ((2222,,6644))

112233 ((2288,,1155))

5500 ((2222,,8833))

4466 ((2266,,1144))

115533 ((2244,,4444))

229988 ((2244,,5599))

773399 ((2255,,1177))

332222 ((3300,,4499))

9977 ((2255,,3333))

550044 ((3300,,4433))

559955 ((3399,,1177))

111166 ((3355,,4477))

11663344 ((3333,,0077))

117755 ((3322,,2233))

117766 ((3355,,0066))

995577 ((4400,,7788))

GGRRIILLLLOO

99 ((1166,,0077))

5577 ((2266,,8899))

111155 ((2266,,3322))

6677 ((3300,,5599))

4499 ((2277,,8844))

220000 ((3311,,9955))

337766 ((3311,,0011))

887733 ((2299,,7733))

227788 ((2266,,3333))

8899 ((2233,,2244))

449955 ((2288,,8899))

442200 ((2277,,6655))

6699 ((2211,,1100))

11335511 ((2277,,3344))

111133 ((2200,,8811))

9988 ((1199,,5522))

554488 ((2233,,5555))

MMOONNTTII

44 ((77,,1144))

1188 ((88,,4499))

5566 ((1122,,8811))

2255 ((1111,,4422))

1188 ((1100,,2233))

7788 ((1122,,4466))

114411 ((1111,,6633))

334400 ((1111,,5588))

114433 ((1133,,5544))

4488 ((1122,,5533))

117744 ((1100,,5511))

114477 ((99,,6688))

5522 ((1155,,9900))

556644 ((1111,,4411))

110033 ((1188,,9977))

5577 ((1111,,3355))

225566 ((1100,,9911))

OOSSTTAALLII//AALLTTRRII

11 ((11,,7799))

88 ((33,,7777))

1122 ((22,,7744))

88 ((33,,6666))

1111 ((66,,2255))

2200 ((33,,22))

4411 ((33,,3388))

110011 ((33,,4444))

3388 ((33,,66))

1100 ((22,,66))

7733 ((44,,44))

4466 ((33,,0022))

1188 ((55,,55))

118855 ((33,,77))

1122 ((22,,2211))

1100 ((22))

7799 ((33,,3366))

Quanto agli eletti, c’è soddisfazione nel-la minoranza slovena per la rielezione nelleliste del Pd, questa volta alla Camera, dellasenatrice uscente Tamara Bla¡ina.

Gli altri eletti del Friuli Venezia Giulia alParlamanto (al momento di andare in stam-pa, martedì 26 febbraio alle 14) l’elenconon è ancora definitivo, sono: Gianna Mali-sani, Giorgio Zanin, Ettore Rosato, GiorgioBrandolin e Paolo Coppola del Pd; Nichi

Vendola di Sel (dovrebbe lasciare il, posto aSerena Pellegrino); Sandra Savino del Pdl;Massimiliano Fedriga della Lega Nord;Walter Rizzetto e Aris Prodani di CinqueStelle; Gian Luigi Gigli di Scelta civica perMonti.

La pattuglia regionale al Senato saràcomposta, invece, da Francesco Russo, Isa-bella De Monte, Carlo Pegorer e LodovicoSonego del Pd; Silvio Berlusconi (dovreb-be lasciare il posto a Bernabò Bocca) delPdl; Alessandro Maran di Scelta civica perMonti e Lorenzo Battista di Cinque Stelle.

Page 6: Giornale Dom

6 stran 28. februarja 2013IZ NAŒIH DOLIN

OB 150-LIETNICI ROJSTVA se ¡elè oddou¡iti duhovniku in velikemu kulturniku tudi v doma@ih krajah

Kakor je znano, je @edajski kamunodlo@u poimenovati po msgr-juIvanu Trinku lietos, ob 150-lietni-ci rojstva, adno ulico v miestu, ti-

sto kjer ima sede¡ kulturno druœtvo IvanTrinko. Ulica poimenovana po beneœkimduhovniku je ¡e puno liet v miestu Vidan.Trinkove ulice so tudi v œtevilnih krajah vSloveniji. Naj naœtejemo Ljubljano, Mari-bor, Koper, Izolo, Piran in Solkan v mestniob@ini Nova Gorica. V Gorici je po mon-sinjorju Ivanu Trinku poimenovana ni¡jasriednja œuola s slovenskim u@nim jezikam.

Tudi tuole ka¡e, de je biu duhovnik izTar@muna sigurno adan od te narguorœihmo¡, @e ne te narbuj velik, ki jih je rodilaBene@ija. Zaslu¡u se je mest med velikimiSlovenci a tudi med velikimi Furlani. Biu jeduhovnik, filozof, poet, glasbenik (muzi-cist) in politik. Puno je u@iu in pisu. Puno jenardiu za naœe ljudi.

»Cajt je, de tudi v doma@im krajupo@astimo kakor je trieba telega velikega@lovieka. Zatuo po msgr-ju Trinku mislimopoimenovati targ (plac) pred tar@munskocierkvijo,« nam je zaupu sauonski œindikGermano Cendou.

Lieta 1992 je tekratni œindik in provin-cialni konsiljer Paolo Cudrig ¡eleu poime-novati po msgr-ju Trinku novo ciesto/ulicov Sauodnji. Nekateri pruotislovensko na-strojeni ljudje pa so tuolemu naspruotovaliin so za@eli zbierati podpise pruot poimeno-

Sauonski kamun bo po Ivanu Trinkupoimenovau plac na Tar@munu

� Ezio Gosgnach

� L. B.

Pevski zbor Reåan bo zapieu 10. maråa v Kneœi

vanju. V kamunski administarciji so sezbali, saj so bli pruot tudi nekateri mo¡jeve@ine DC/PSDI, pa je tista ciesta vseglihdobila slovensko ime, saj je ratala ulicaAborna. Natuo je Cudrig ¡eleu poimeno-vati po msgr-ju Trinku novo sejno dvorano(salo konsiljar) v kamunskim hramu, a tu-di tuole nie œlo, kjer je pustiu mest œindaka,de bi lahko biu aœeœor na videnski provin-ci. Sada so pa drugi cajti in prù sigurno nabo te¡au.

De bi msgr-ja buojœ poznale tudi te mla-de generacije je sauonski kamun v sodelo-vanju s kulturnim druœtvam Ivan Trinko iz#edada razpisu tudi nate@aj (konkorœ) zau@ence primarnih in ni¡jih sriednjih œuol vkamunah videnske province, v katerih jepriznana parsotnost Slovencev. Cajt, de bipoœlali diela za tiste, ki so se vpisali, je do15. obrila lietos.

Planinska dru¡ina Bene@ije pa je parpra-vla v nediejo 3. mar@a pohod v spomin namonsinjorja Trinka. Ob 9. se bojo zbrali vvasi #epleœiœ@e in od tam œli na Tar@munparnogah. Okuole pudne se bojo zbrali naTrinkovem grobu kupe s famoœtramBo¡am Zuanello.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � V @etartak 28. febrarja bo v Œpietruskupœ@ina (assemblea) Gorske unije Ne-diœkih dolin v kateri so kamuni Dreka,Garmak, Podbuniesac, Sauodnja, Sried-nje, Sv. Lienart in Œpietar. Sedan œindikuin predstavnik opozicije bi muorli sparjetistatut. Na parvi seji 7. febrarja so se pre-pierjali o imenu. Sriednje, Sv. Lienart,Œpietar in Garmak so bli za »Unione mon-tana Valli del Natisone-Nediske doline«,Podbuniesac, Sauodnja, Dreka in pred-stavnik opozicij pa za ime v dvieh jezikah,se pravi »Unione montana Valli del Nati-sone-Gorska unija Nediœkih dolin«. Dreœ-ki œindik Zufferli je upraœu, naj se sejaodlo¡i, de bi dosegli sporazum o imenu patudi o drugih spornih to@kah, ki so v statu-tu. Œli pa so na glasovanje, a nie nobednoime parjelo potriebno ve@ino 80 par stuo.Za italijansko ime so bli œindiki Garmaka,Sriednjega, Sveta Lienarta in Œpietra. Zaime tudi po slovensko pa œindaka Podbu-niesca in Sauodnje ter predstavnik opozi-cij. Dreœki œindik pa je poviedu, de je tudion za celuo slovensko ime, a se je vzdar¡uglasovanja, zatuo ki je biu pameti, de seseja odlo¡i. Statut bo sparjet le @e ga nadvieh sejah adna za drugo podpre vi@ ku50 par stuo ponderiranih glasou in manku5 @lanu skupœ@ine. Zatuo ka¡e, de tudi telekrat statut na bo sparjet, @e na bo kajœan naadni al’ te drugi strani spremeniu pameti.

Nova seja za statutUnije Nediœkih dolin � Pohod Planinske

dru¡ine v nediejo3. mar@a

Lietoœnja Primorska poje, pevska re-vija namenjena usiem zborom, kiparhajajo iz slovenske Primorske an

iz zamejstva, se bo za@ela u petak 1. mar@ana Gradu Dobrovo an bo œla naprì do 28.obrila z zadnjin koncertan u Nabre¡ini.

»An lietos smo zadovoljni – nam je jausekretar Zveze pevskih zborov Primorske,Ivan Tav@ar – saj bo nastopalo 204 zboru.Od teh, trije parhajajo iz Koroœke, adan izMad¡arske (Uogarske) an pet iz Harvaœ-ke.«

Lietoœnja revija je 44. po varsti an je po-sve@ena 300-letnici Tolminskega punta.»Pomen revije je u tem – je pod@artuTav@ar –, de tela iniciativa povezuje useslovenske zbore iz obeh strani meje, dezbori ne nastopajo doma a usake lieto gre-jo piet u drugi kraj an se sre@ajo z drugimizbori, izmenjajo programe. Telo sre@anjemed dirigenti an peuci obogati use zbore

In località «Na lazeh», nei pressi del ri-fugio «Pelizzo» è dell’osservatorioastronomico, c’è anche l’ex cabina elet-

trica, oggetto delle attenzioni della Pro lo-co Matajur. L’associazione con sede aMontemaggiore la vorrebbe trasformatain posto di sosta e ristoro con solarium.«La costruzione attuale è un pugno in unocchio per l’ambiente circostante, mapiuttosto che demolirla è meglio ristruttu-rarla, dandole un aspetto consono alla lo-

REVIJA PEVSKIH ZBORU BO od 1. mar@a do 28. obrila

44. Primorska poje

PROGETTO della Pro loco «Matajur» da 173 mila euro

Un ristoro «Na lazeh»

an parnaœa kvaliteto.«Na Primorski poje usake lieto piejejo

tud’ zbori iz Bene@ije. Te parvi, ki bo na-stopu, je meœani pevski zbor Re@an zLies. Pieu bo na koncertu u Kulturnemdomu u Kne¡i, u nediejo 10. mar@a ob 17.uri. Drugi po varsti bo Barski oktet iz Bar-da, u petak 12. obrila ob 20.30 u Kultur-nem centru Antona Ukmarja u krajuDomjo par Tarstu.

Po tradiciji u kolendarju Primorske po-je sta an dva koncerta u programu u Be-ne@iji in u Kanalski dolini.

U nediejo 28. obrila, ob 15.30, u cierkviSv. Florijana u Zavarhu, u Terskih doli-nah, bojo pieli: moœki pevski zbor Mata-jur iz Klenja, ¡enski pevski zbor Ivan Ri-javec, moœki pevski zbor Poljubinj, ¡up-nijski zbor Sv. Urbana, moœki pevski zborSv. Jernej iz Op@in, meœana pevska zboraFran@iœek Lampe an Adriatic.

U nediejo 17. mar@a, ob 14.30, u Kul-turnem centru u Ukvah bojo pieli tri zboriiz Primorske an tri z Koroœke: vokalna su-pina Œumljak, ¡enski pevski zbor Ro¡ izSt. Jakoba v Ro¡a, meœana pevska zboraDuri Colan Canto ergo sum, moœki pevskizbor Kralj Matja¡ iz Lubi@ an komornizbor Borovlje.

Te zadnji koncert Primorske poje bo pau nediejo 28. obrila, ob 17. uri, u cierkvi

� � Podbunieœki œindik Piergiorgio Do-menis bo kandidat na regionalnih volit-vah, ki bojo 21. in 22. obrila, na listi »Cit-tadini per la presidente«, ki bo podperjalakandidatko @eparne sredine za predsedni-ka Furlanije Julijske krajine, ki je DeboraSerracchiani. Novico je sporo@iu sam Do-menis v torak 19. febrarja. Le v Serrac-chianijevi koaliciji bo provincialni konsi-ljer Cristiano Shaurli, ki je pustiu mest œin-daka v Fojdi, de bi lahko kandidiru za re-gjon na listi demokratske stranke, saj za-kon dolo@a, de muorejo œindaki kamunu,ki imajo vi@ ku 3000 ljudi, pustiti mest ¡epred kandidaturo. Tuolega nie muoru na-rediti Domenis in tudi Giuseppe Sibau,podutanski œindik in administrator Gorskeskupnosti Ter, Nedi¡a in Brda, ki bo kan-didiru na listi sedanjega regionalnegapredsednika Renza Tonda. Sibau ¡eli iti vTarst in de kandidira ga je upraœu samTondo. Lista pa nie œe dokon@nodolo@ena. Pru sigurno se bo pokazu œe kaj-œan kandidat iz naœih kraju. Trieba pa jepoviedati, de vsi bojo imieli malo troœta zaizvolitev, saj bo v novim madatu 10 regio-nalnih konsiljerju manj ku sada. 21. in 22.obrila na bojo samuo volitve za predsed-nika in konsiljerje Furlanije Julijske kraji-ne, pa tudi za vidensko provinco in za ka-mun Fuojda.

Domenis, Shaurliin Sibau ¡elè v Tarst

Sv. Roka u Nabre¡ini, kjer bo miez druz-mi nastopu meœani pevski zbor Tre valli-Tri doline iz Kravarja.

Primorsko poje organizavajo Zvezapevskih zborov Primorske, Zveza sloven-skih kulturnih druœtev, Zveza cerkvenihpevskih zborov Trst, Zveza slovenske ka-toliœke prosvete Gorica an Javni sklad Re-publike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Nuove prospettive turistichenel comune di Savogna

Le abbondanti nevicate di questo inverno hanno dato fiato alle rinnovateambizioni turistiche invernali del Matajur. Il notevole afflusso di perso-ne, in primo luogo di famiglie con bambini, alla ricerca di divertimento

sulla neve, la «Cjaspajur» organizzata il 17 febbraio e lo «Happy snow» delladomenica successiva hanno messo in evidenza le grandi potenzialità dellamontagna. Non si tratta, però, di rispolverare i faraonici progetti degli anniSessanta-Settanta-Ottanta del secolo scorso, bensì di mettere in campo tantepiccole iniziative, ben integrate e ben promosse, che sfruttino le ricchezzenaturalistiche e alcune strutture già esistenti per aumentare l’attrattività, anchein considerazione del fatto che il Matajur è la montagna più vicina ai grossicentri della pianura, ideale, quindi, anche per il turista mordi e fuggi, che ha adisposizione solo una giornata o alcune ore.

«Lo sviluppo del turismo sul Matajur va necessariamente portato avanti incollaborazione con i comuni di Pulfero e Kobarid – sottolinea il sindaco diSavogna, Germano Cendou –. Con i colleghi Piergiorgio Domenis e DarjaHauptman abbiamo già valutato positivamente l’idea del prefetto di Tolmin,Zdravko Likar, di realizzare una pista da fondo circolare transfrontaliera attor-no alla montagna a circa 1500 metri sul livello del mare, utilizzando anche ilsedime della vecchia strada militare antecedente la prima guerra mondiale.L’innevamento a quella quota è garantito per buona parte della stagione inver-nale. Nei restanti mesi sarebbe, invece, un ottimo tracciato per le mountainbike, altra attività sportiva in gran voga per la quale il nostro territorio è moltoadatto».

Nelle nuove prospettive turistiche si inserisce anche la nuova gestione dellocale ex «Orso matto» a Varta@a, sulla strada che porta al Matajur.«L’abbiamo affidata alla cooperativa sociale La Sorgente di Rive d’Arcano,unica partecipante al bando, con la richiesta di tornare allo scopo originario diessere, oltre che punto di ristoro, centro visite naturalistico, per valorizzareanche la vicina Velika Jama, di grande interessante per il ritrovamento dei restidi Ursus Speleus e di numerosi manufatti risalenti al periodo neolitico».

Cendou, sempre a proposito di turismo, spera che possa entrare in funzionegià la prossima primavera l’osservatorio astronomico realizzato in località «Nalazeh», al posto della stazione di partenza del vecchio skilift, e fa sapere che ilCai di Cividale è intenzionato a trasformare in bivacco la costruzione che untempo ospitava il generatore di corrente elettrica per il rifugio «Pelizzo».

calità, cioè quello di un “kazon” delle Val-li e una nuova destinazione d’uso. Ci è ve-nuta l’idea di farne un piccolo locale pergli escursionisti, anche in considerazionedel fatto che il rifugio Pelizzo resta chiusoda novembre ad aprile», fa sapere il presi-dente, Paolo Cariola.

Il progetto è stato redatto dall’archi-tetto Arduino Cargnello. Si andrebberoa spendere 173 mila euro. Dove reperi-re i fondi?

«L’amministratore della Comunitàmontana, Giuseppe Sibau, mi ha mani-

festato disponibilità, a patto che lanostra Pro loco si impegni alla gestionedel locale – prosegue Cariola –. Ne hoparlato anche con il sindaco Cendou,che considera positivamente la nostrainiziativa».

Sulla pagina Facebook della Pro locoMatajur c’è l’informazione dell’appog-gio al progetto da parte del consigliereRoberto Novelli che come GiuseppeSibau correrà alle elezioni regionali difine aprile.

Per vedere le reali possibilità difinanziamento del progetto, allora, èmeglio attendere la fine del periodoelettorale.

Page 7: Giornale Dom

7stran28. februarja 2013 IZ NAŒIH DOLIN

Uparjateljskem vzduœju se je u@etartak 21. febrarja u prestorihFundacije poti miru dar¡u parviod treh Beneœkih kulturnih dni u

programu u Kobaridu. Gre za hvalevriednoiniciativo, ki – je poviedala u sojin pozdra-vu ¡upanja kobariœkega kamuna DDaarrjjaaHHaauuppttmmaann – je usake lieto buj bogata anparjateljska, saj se na nji predstavja bogatokulturno ¡ivljenje v bli¡njih obmejnih kra-jih, od Rezije do Nediœkih dolin.

Protagonisti pogovora, ki usake lieto zaz-namuje parvi vi@er, so bili ¡upan Podbu-nieœkega kamuna Piergiorgio Domenis,¡upan Sauonjskega kamuna GermanoCendou, pod¡upan Dreœkega kamuna Mi-ha Coren an predsednica Planinske dru¡ineBene@ije, Luisa Battistig. Pogovor z njimije povezovau Tolminski prefekt ZZddrraavvkkooLLiikkaarr,,ki je po kratkem an popunemu opiso-vanju teritorija teh treh beneœkih kamunuupraœu, kuo bi œe buj povezali Poso@je anBene@ijo na tistih krajih, kjer se tikajo ka-munski konfini.

Teli trije kamuni, kakor cieu beneœki teri-torij, so po drugi svetouni uiski puno tarpie-li zauoj tega, ki je puno ljudì zapustilo telekraje an œlo po sviete »s trebuham za kru-ham«. Zadost zgovorne so œtevilke, saj – jejau Likar – je podbunieœki kamun lieta 1952œteu 3.735 ljudì donas pa jih je 1.033, u sa-uonjskem kamunu je padec œe ve@ji, saj jeleta 1961 œteu 2.077 ljudì danes jih je paostalo le 482; najhujœa situacija je u ob@iniDreka, drug narbuj majhni kamun u Italiji,saj je od 1.570 prebivalcev leta 1951 donasostalo le 141, od telih je le suto stalnih.

PPiieeggiioorrggiioo DDoommeenniiss, ki od lieta 1999upravlja podbuneœko ob@ino, ki je znana za-uoj nje biseru, (Landarska jama z gotskocerkvico, donas zapuœ@ena vas Predrobacan dolina ki pove¡e teritorij s Poso@jem) jepod@artu, de je sodelovanje s slovenskostran nekaj pousem normalnega, ki pomagautardit doma@e slovenske kornine. Saj u tosmer, je jau Domenis, gre tudi dvojezi@no

� Zanimiu vi@ers œindakiPodbuniescain Sauodnje, tervi@eœindakamDreke

Nediœke doline bojo ¡iviele œe naprejsamuo @e obvarjejo slovensko duœo

NA KULTURNIH DNEVIH V KOBARIDU so zavedni Bene@ani pokazali, kakuo se borijo za svoj jezik in svojo kulturo

LIETOŒNJE KULTURNO SRE#ANJE med rojaki iz obieh strani nekdanjega konfina se je za@elo v Œpietru

� Larissa Borghese

� I. B.

Bene@ija in Poso@je sta adan sam kulturni prestor»B

ene@ija-Poso@je: en sam kultur-ni prestor«, tel je biu naslov par-vega ve@era Beneœkih kulturnih

dnevu v Poso@ju, ki je poteku v sriedo 20.febrarja na slovenskem kulturnem centru vŒpietru.

Œtevilne parsotne so pozdravili pobudni-ki Beneœkih kulturnih dni: Bruna Dorbolò,predsednica Inœtituta za slovensko kulturo,Zdravko Likar, na@elnik upravne enote Tol-min, pod¡upanja ob@ine Kobarid DanicaHrast, predsednica kulturnega druœtva Stol-Breginj Vida Œkvor in predstavnica Javne-ga sklada republike Slovenije za kulturnedejavnosti v Tolminu Klavdija Rot. Pove-zovala je ve@er Marina Cernetig.

Parpravli so liep gasbeni program. Ar-zveselila sta publiko zbor Matajur pod vod-stvam Michela Perroneja, ki za@asno nado-mes@a Davida Clodiga, in zdru¡eni pevskizbor iz Poso@ja pod vodstvom Mateja

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � Formare esperti in monitoraggio dellafauna alpina (grandi carnivori, ungulati,uccelli) e in cattura e manipolazione dellafauna selvatica. È l’obiettivo della terzaedizione della Scuola invernale-Winterschool «Tecniche di monitoraggio dellafauna alpina omeoterma» organizzatadall’Università di Udine in collaborazio-ne con l’Associazione «Il villaggio degliorsi» di Stupizza, il Comune di Luseverae il Parco naturale delle Prealpi Giulie. Ilcorso è iniziato il 25 febbraio e termineràil 1° marzo, per un totale di 47 ore di atti-vità teorico-pratiche. Le attività si svolgo-no nel territorio del Parco naturale dellePrealpi Giulie e del Comune di Luseverae zone limitrofe. Le lezioni si tengono nel-l’auditorium del centro visite di Pian deiciclamini (Lusevera) e nel centro visite «Ilvillaggio degli orsi» di Stupizza. Le lezio-ni pratico-applicative sono costituite daescursioni nelle zone circostanti i montiMia, Vogu, Matajur, Plauris e Cuar eMalga Amula. Sono previste escursioninei parchi regionali e della Slovenia.

� � Mladi umetniki Furlanije Julijske kra-jine in Slovenije imajo prilo¡nost, da bi seudele¡ili @ezmejnega razpisa, ki nosi na-slov »˘ivel strip 13«. Na nate@aj, ki je raz-deljen v dve kategoriji oz. strip in anima-cija, se lahko prijavijo œolarji in dijakiobeh strani meje. Tema razpisa sta: »Ra-dovan s planeta Beta odkriva prebivalceplaneta Zemlja in njihov zna@aj« in»Mimmo Balocco se igra s tvojimiigra@kami. Kaj se zgodi?«. Radovan splaneta Beta je glavni junak stripov slo-venskega slikarja Matja¡a Schmidta(1948-2010), medtem ko je Mimmo Ba-locco lik, ki ga je mladi italijanski umet-nik Roberto La Forgia, prav izmislil zanate@aj ˘ivel strip. U@enci in dijaki, ki selahko prijavijo samostojno ali v skupini,lahko predstavijo stripovske zgodbe nari-sane v poljubni tehniki ali pa animacije iz-vedene v klasi@ni ali ra@unalniœki tehniki.Vsa dela udele¡enci lahko poœiljajo do 14.marca (za Slovence na naslov Stripbur-ger, Forum Ljubljana, Metelkova 6,Si.1000 Ljubljana, Slovenija; za Italijanena Vicacomix, via Roggiuzzole, 16 –33170 Pordenone al pa na Cec, via Villal-ta, 24 – 33100 Udine). irija se bo sestala23. marca in izbrala nagrajence. Nagraje-vanje bo 23. maja v Vidnu, v kulturnemcentru Visionario. Razstava avtorjev bona ogled v Vidnu do 28. februarja in vLjubljani od 8. marca v galeriji Œiv@evahiœa v Radovljici. Razstava stripov ude-le¡encev nate@aja bo pa 29. marca v Tru-barjevi hiœi. Nate@aj, ki je letos ¡e trinajstipo vrsti, razpisujeta zdru¡enje Vivacomixin revija Stripburger iz Ljubljane pod po-kroviteljstvom ob@ine Viden, kina Visio-nario - center za vizualne umetnosti, Mi-nistrstva za izobra¡evanje, znanost, kultu-ro in œport, revij Ciciban, Cicido, Pil inPlus ter Mednarodnega festivala animira-nega filma Animateka iz Ljubljane inTrubarjeva hiœa literature.

» ivel strip 13«bo v Vidnu

Esperti di fauna alpina a Stupizza

gnezdace, ki ga bojo u prestorih podbunieœ-ke œuole, miesca setemberja odparla kupepodbunieœki an kobariœki kamun an, ki ¡eliobogatiet dragoceno ponudbo, ki se jeza@nila lieta nazaj z dvojezi@no œuolo uŒpietru.

»Troœt je, de naœi otroci bojo znal’ guoritslovienski izik, de na pozabejo kaj so an od-kod so parœli,« je jau Domenis an pod@artu,de sodelovanje je pomembno tudi na eko-nomski strani, de bi dar¡al’ ljudi na teritori-ju, posebno te mlade.

Kar se ti@e turizma, je Domenis pod@artu,de tele cajte podbunieœka aministracjon die-la s Kobariœko, de bi napravli kolesarko pot,ki bo povezala teritorij par konfinu.

»Duœa mi trepe@e, sarce poskakuje… na-rod moj umira/ padel je na poti/ zapuœ@ensamoti«. S telimi lepimi verzi, ki jih je napi-su beneœki duhovnik, pisatelj, pesnik in po-litik mons. Ivan Trinko iz Tar@muna, kate-rega letos praznujemo 150 liet rojstva, jeza@eu sauonjski œindik GGeerrmmaannoo CCeennddoouu,ki je jau, de ku œindik »bi ¡eleu napunt sa-muo par kapij punega kozarca, ki ga je na-punu mons. Ivan Trinko«.

Cendou se troœta, de bi veliko mladihostalo u naœih dolinah an de bi se rodilo pu-no otruok. De bi tuole ratalo je sodeovanjezelo pomembno za ekonomsko an kulturnorast, pa œe posebe za ekoloœki turizem. Prù uto smer gledajo skupni projekti na katerih soza@el’ dielat.

Gre za vi@ ku trikilometrsko progo za te-kaœko smu@anje (piœto za fondo), ki jo na-meravajo odpriet 1.500 metru vesoko naMatajurju, najviœji beneœki gori; kolesarskopot, ki naj bi povezala Romeljsko cesto sKolovratom an drugo, ki bi @ez Marsin anMatajur povezala teritorij s Kobaridom.

MMiihhaa CCoorreenn je pod@artu, de so se zadnjaleta tri mlade dru¡ine preselile u Dreko, kar

Kav@[email protected] pobudniki so v svojem pozdravu

pod@rtali, de sta jezik in kultura pomembnipovezavi med Bene@ijo in Poso@je.

Bruna Dorbolò predsednica Inœtituta zaslovensko kulturo v Œpietre se je zahvalilavsiem, ki pomagajo, de bi se beneœka kultu-ra in doma@i slovenski jezik, ki sta parvaskarb Inœtituta, ne zgubila.

Pobuda »Beneœki kulturni dnevi vPoso@ju« se je rodila parbli¡no pred deseti-mi leti, ko so v Breginju z enodnevno prire-ditvijo predstavli Trinkov koledar. Ta ini-ciativa je bla zelo dobro sprejeta in so se ta-koj odlo@ili skupaj s Fundacijo poti miru, debodo pobudo arzœerili vsaj na dva dni.

Arde@a nit telih sre@anj je, de buj pro-drobno predstavijo telo »beneœko vrenje« intelo kulturo, ki je zelo privla@na za ljudi.Hvala teli iniciativi so v Poso@ju takuo izve-deli, de imajo z ljudstvom, ki ¡ivi na drugistrani meje skupne pravce, skupne obi@ajein seviede skupni jezik.

daje upanje za naprej. Sodelovanje s slo-vensko stranjo je usakdanja, zauoj tega ker@ujejo, de ¡ivijo u skupnem prestoru an deje povezava s Poso@jem an Soœko dolino vi-talnega pomena za razvoj.

»#eprù je naœ majhan kamun, je kulturnozelo bogat. Pomislimo samuo na beneœkeduhovnike Laurenciga, Birtiga an Cenciga,ki so par Svetin Œtuoblanku ustanovili @aso-pis “Dom” an so usi trije slu¡bovali u Dreœ-kih farah«.

Dreœki kamun je uklju@en u velikem pro-jektu simboli@ne steze od Tarbi¡a do muor-ja, ki bo pod pokroviteljstvom predsedni-kov Italije an Slovenije @ez tri leta odparta.Leta 2015, pa – je dodau Likar – ob 100-let-nici smrti prvega italijanskega vojaka Ri-karda Di Giusta u parvi svetouni nuiski, setroœtamo, de bo kolesarska dirka “Girod’Italia” œla @ez Kolovrat in s tem dala teri-toriju velik odmeu.

Sodelovanje je donas nekaj povsem nor-malnega, a u@asih ni bilo takuo, saj je Likaromenu zapisnike tolminske ob@inske ko-misije leta 1962, kar je parœlo do parvegastika, po drugi svetouni uiski, med ob@ino

Tolmin an #edad. »Takrat je po dugem caj-tu parvi@ parœla u naœe kraje @edajska dele-gacija z dvanajstimi ¡upani iz Bene@ije anFurlanije«.

LLuuiissaa BBaattttiissttiigg je z diapozitivami iz dvaj-setih let delovanja Planinske dru¡ineBene@ije, omenila nedauno praznovanje za20-letnico, ob keri so publikal’ bukva, aniniciative Planinske dru¡ine ob 150-letnicirojstva mons. Ivana Trinka. Troœta se, de bidruœtvo œe naprej rastlo an utardilo sodelo-vanje s planinci iz Poso@ja, de bi vi@ ljudìjim pomalo vzdr¡evat ko@o na Matajurju,na kero so puno ponosni, an de bi usiBene@ani ohranil’ slovenski izik.

Vi@er so obogatieli s pesmijo otroci œuo-le iz Dre¡nice, ramonikarja Matja¡Rakuœ@ek an Jaka Urœi@.

Beneœki kulturni dnevi u Poso@ju so senadaljevali u petak 22. febrarja u domu An-dreja Manfrede s predstavitvijo letoœnjegaTrinkovega kolendarja, ob 60. letnici njegarojstva, an bukvi »Od Idrije do Nedi¡e –Bene@ija – Slavia Friulana«, ki jo je napisa-la Ada Tomasetig. Vida Œkvor se je pogo-varjala z Lucio Trusgnach, Jole Namor anAdo Tomasetig. Obogateu je vi@er pieuskinastop vokalne skupine Sne¡et iz Tolmina.

Zadnji vi@er je biu u saboto 23. febrarja ukulturnem domu, kjer je nastopilo Beneœkogledaliœ@e z igro »Galanda iz A¡le – veliki¡upan Bene@ije«, ki jo je napisu GiorgioBanchig, re¡ija je pa od Marjana Bevka.

Organizatorjam teh vi@erov (Kulturnodruœtvo Stol Breginj, ob@ina Kobarid, Fun-dacija Poti miru u Poso@ju, Javni sklad zakulturne dejavnosti-izpostava Tolmin, Iœti-tut za slovensko kulturo u Œpietru an kultur-no druœtvo Ivan Trinko u #edadu) se je Ko-bariœka ¡upanja, Darja Hauptman, zahvali-la s troœtan, de u prihodnjem bo »@imve@prijetnih zdru¡enj, ki naj skupni slovenskiprestor œe buj pove¡ejo an obogatijo«.

Z leve Danica Hrast, Klavdija Rot, Bruna Dorbolò in Vida Ækvor.

Z leve: Matjaœ Rakuæåek, Germano Cendou, Piergiorgio Domenis,Zdravko Likar, Michele Coren in Luisa Battistig

Pevski zbor uåencev dreœniæke æole

Page 8: Giornale Dom

8 stran 28. februarja 2013IZ NAŒIH DOLIN

VSEH ŒTUDENTOV JE TRIDESET. Na voljo sta jim profesorja Roberto Dapit in Marija Bidovec ter lektorica Urœka Kerin

VVidnu se lahko œtudentje u@ijoslovenœ@ine ne samo na oddelkuza tuje jezike in knji¡evnosti, am-pak tudi na bivœi fukulteti za izo-

bra¡evalne vede (Corso di studio in Scien-ze della formazione), ki je edina v Italiji, kiima curriculum tudi za slovenistiko in je toprav dobra novica. Katedra za slovenistikona univerzi v Vidnu je najve@ja v Italiji, sajpou@ujeta profesorja Roberto Dapit in Ma-rija Bidovec s pomo@jo lektorice UrœkeKerin ter pogodbeno drugi predavatelji.Œtudentov slovenistike je pribli¡no tridesetin poleg njih so izrazili zanimanje zaslovenœ@ino tudi œtudentje iz drugih œtudij-skih smeri. #eprav ni finan@no stanje uni-verze ro¡nato, so œtudentje slovenistike, kiprihajajo ve@inoma iz Vidna ali okolice,nekateri pa tudi iz ju¡ne Italije, zelo aktiv-ni. Vsako leto na videnski univerzi organi-zirajo razli@ne pobude, kot so na primersre@anja s slovenskimi pisatelji, na katerihpogosto œtudentje aktivno sodelujejo. Ma-ja lani je priœel na obisk tudi slavni tr¡aœkipisatelj Boris Pahor.

Tudi v tem akademskem letu imajo respestri program. »13.in 14. marca bo skup-no s œtudenti iz Trsta in Padove sre@anje natemo Svetovnih dnevov slovenskega do-kumentarnega filma – nam je povedalalektorica Urœka Kerin –. V tem okviru bookrogla miza in ogled enega izmed doku-mentarnih filmov. Obiskali bomo tudi se-de¡ Primorskega dnevnika v Gorici in sedru¡ili s œtudenti. Imamo tudi prilo¡nost,da bi se sre@ali tudi s pesnico Jolko Mili@.«

Aktivno so se udele¡ili tudi projektaSvetovni dnevi slovenskega dokumentar-nega filma. Vsaka univerza je prevajala vitalijanœ@ino podnapise nekaj filmov o

Katedra za slovenistiko na univerziv Vidnu je najve@ja v Italiji

� Ilaria Banchig

Univerza v Vidnu Roberto Dapit

znanih Slovencih in slovenskih znameni-tostih. Naœi œtudentje so prevajali film oIvani Kobilici in o Cerniœkem jezeru. »Vaprilu bo univerzo v Vidnu – nam je œesporo@ila Kerinova – obiskal sodobni slo-venski pesnik Uroœ ˘upan, s katerimna@rtujemo literarni ve@er in dru¡enje.«

Œtudentje imajo tudi na razpolago œti-pendije, ki jih nudi univerza, da bi se ude-le¡ili seminarja slovenskega jezika in kul-ture v Ljubljani ali pa poletne œole v Bov-cu. Poleg tega imajo tudi prilo¡nost, da biœli pol leta ali pa celo leto v Slovenijo hva-la evropskemu projektu Erasmus.

»Na univerzi v Vidnu tesno sodeluje-mo tudi s Slovenijo – nam je povedal Ro-berto Dapit, ki pou@uje slovensko literatu-ro in antropologijo –. Naœ mednarodnicenter za ve@jezi@nost (Centro internazio-nale sul plurilinguismo) sodeluje prievropskem projektu Jezik/Lingua, ki imanamen, da se pove@a raba italijanœ@ine in

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

� � Inœtitut za slovensko kulturo bo imeuv @etartak 28. febrarja ob 6. uri popudan vslovenskim kulturmin centru v Œpietruob@ni zbor, lietno aœembleo. Vebrali bojotudi organe, ki bojo imeli v rokah inœtitutv prihodnjih lietah. Na dnevnem redu sotudi dejavnosti, obra@un 2012 inpredra@un 2013, dolo@itev @lanarin za lie-toœnje lieto in poimenovanje slovenskegakulturnega centra.

Ob@ni zbor Inœtitutaza slovensko kulturo

L’università senza facoltà

� Slovenœ@ino pou@ujejo na oddelku za tuje jezike in knji¡evnosti, pa tudina bivœi fakulteti za izbra¡evalne vede

� Na Zavodu za slovensko izobra¡evanjev Œpietru do 15. marcaAll’Istituto per l’istruzione slovenaa San Pietro entro il 15 marzo

Izvrœni odbor Sveta slovenskih organi-zacij je zasedal v sredo, 20. februarja v#edadu. Predsednik Drago Œtoka je po-

sebno pozornost namenil evroprojektuEnri, ki ga je predstavil SSO in je bil spre-jet ter financiran. Evroprojekt bo obravna-val podro@je obnovljivih virov energije, kije v sedanjem trenutk ena najpomembnej-œih ravojnih panog, œe posebno v gospo-darstvu. Za SSO je to sicer nekaj novega,vendar je krovna organizacija spri@o pri-dobljene izkuœnje pri vodenju evroprojek-tov sprejela pomemben izziv. Okoli SSO-ja se je tako zbrala pomembna skupina ita-lijanskih in slovenskih partnerjev, ki bo vnaslednjih letih sodelovala pri izvajanjuaktivnosti evroprojekta. Sklenjeno je bilo,da bo evroprojekt v celoti predstavljen @la-nicam na poletnem zasedanju De¡elnegasveta.

Izvrœni odbor je na podlagi poro@ilapredsednika Œtoke obravnaval 50. letnicoustanovitve avtonomne de¡ele FJk.Uvodni dogodek se je odvijal v De¡elnemsvetu 31. januarja, ko je bilo natanko 50 letod odobritve de¡elnega statuta. al je bilaprisotnost in pomen Slovencev ter ostalihnarodnih in jezikovnih manjœin ter skup-nosti potisnjena v ozadje in le be¡noomenjena. To je po oceni SSO-ja zgreœenpristop, saj je prav narodna in jezikovnaraznolikost eden izmed klju@nih temeljev,

IZVRŒNI ODBOR je zasedal na sede¡u v #edadu

SSO bo spremenil statutna katerih sloni de¡elna avtonomija. Sicerpa se je v skupnem predstavniœtvu skleni-lo, da bo glede tega pripravljen doku-ment, na katerem bo poudarjena pomem-bnost slovenske narodne manjœine v FJkin zgodovinski okvir, ki sta odlo@ilnegapomena za de¡elno avtonomijo.

Po predsedniœkem poro@ilu so sledilepokrajinske tematike, o katerih soporo@ali trije pokrajinski predsednikiGiorgio Banchig, Walter Bandelj in IgorŒvab.

Pred zaklju@kom seje Izvrœnega odbo-ra je predsednik Œtoka œe dal predlog o ne-katerih spremembah v statutu SSO-ja. Iz-vrœni odbor je predlog soglasno sprejel inpoveril predsedniku nalogo, da sestavipotrebne spremembe, nakar bo spro¡enpostopek za potrditev sprememb, ki moraskozi sklic izrednega ob@nega zbora.

Predsednik Œtoka je izvrœnemu odboruœe podal razmiœljanje glede poro@anja vzamejskih medijih o sre@anjih, ki jih orga-nizirajo mladi v SKGZ in pri tem ob¡alo-val, da se take pobude spremenijo v med-sebojno obto¡evanje, kar slabi odnosemed obema krovnima organizacijama.Izvrœni odbor je predsedniku SSO-ja izre-kel soglasno solidarnost in zahvalo za vseprizadevanje, da bi se v zamejski dru¡bires uresni@ili enakovredni in spoœtljivi od-nosi.

Le facoltà, così come eravamo abituati a pensarle, dall’ottobre 2012 non esisto-no più. La legge 240/10, meglio conosciuta come legge Gelmini, ha portatonelle università italiane questo cambiamento epocale. A sostituire le facoltà ci

sono i dipartimenti, strutture deputate alla promozione e al coordinamento delle at-tività di ricerca scientifica e alla programmazione delle attività didattiche e formati-ve. Altra novità è che il senato accademico è diventato un organo puramente consul-tivo ed è stata creata la nuova figura del manager didattico che si occupa di monito-rare e coordinare le attività e di offrire servizio di tutorato agli studenti.

Nell’università degli studi di Udine dall’abolizione delle facoltà sono nati quattropoli a cui fanno riferimento organizzativo i corsi di laurea delle ex facoltà. Ci sono,quindi, i poli giuridico-economico che accoglie le ex facoltà di Economia e Giuri-sprudenza, medico per Medicina, scientifico per le ex facoltà di Agraria, Ingegneria,Veterinaria, Scienze e umanistico per Lettere, Lingue e Formazione.

Nell’anno accademico 2012-2013 l’università degli studi di Udine è una delle 12università italiane scelte per la valutazione dei laureati, classificandosi con tre facol-tà al primo posto: Lingue, Scienze della formazione e Lettere e filosofia.

Predvpis v otroœke jasliPreiscrizioni all’asilo nido

Na Zavodu za slovensko izo-bra¡evanje v Œpietru preve-rjajo zanimanje za vpis v dvo-

jezi@no in @ezmejno gnezdace (do-vejezi@ne in @ezmejne otroœke jasli),ki jih nameravajo odpreti septembraletos v Podbuniescu. Pobuda je na-menjena mal@kom od 1. do 3. letastarosti. »V kratkem @asu bi radi iz-vedeli, kolikœno je povpraœevanje potej storitvi,« sporo@ajo iz Zavoda.Zainteresirani starœi se lahko javijodo 15. marca v Slovenskem kultur-nem centru, ulica Alpe Adria, 67-

33049 Œpietar-San Pietro al Natisone (UD), tel/fax 0039 0432 727490, mail:[email protected]

L’Istituto per l’istruzione slovena con sede a San Pietro al Natisone sta verifi-cando quanto interesse c’è sul territorio per l’asilo nido bilingue e transfron-taliero, che dovrebbe aprire il prossimo mese di settembre a Pulfero, acco-

gliendo bimbi da 1 a 3 anni di età. «Vorremmo entro breve, poter avere un quadrodei bisogni per poter quindi avviare il progetto dell’asilo nido». I genitori possonomanifestare il proprio interesse entro il 15 marzo presso il Centro culturale sloveno,via Alpe Adria, 67- 33049 San Pietro al Natisone (UD) tel/fax 0039 0432 727490 –mail: [email protected].

� � 21. febrarja je po nagli boliezni, ki gaje bla zadiela na koncu starega lieta, v 85.lietu starosti v @edajskim œpitalu umaruGuido Qualizza. V Nediœkih dolinah jebiu za use Guidac. »Moja mala Bene@ija,tuole je malinkonija. Œe guorit se muoranbat takuo, k’ me je navadla moja mat. Pa@e guore ¡ihar @ineœko, jest jo bom pieu pobeneœko,« je lieta 1988 pieu na Sejmu be-neœke piesmi in udobiu. In zaries se nie an-kul bau guoriti, pisati in pieti po sloven-sko. Puno krat je nastopu na lieœkim festi-valu s smieœnimi piesmi. Skladu in pieujih je kupe s parjateljan Francam Cernotto.Smieœne so ble, parmierne za kabaret, paso imiele tudi glabok pomien. Puno liet jeza tiednik Novi Matajur parpravlju rubri-ko »Guidac jih prave«. V ¡alosti je pustiutri h@ere in drugo ¡lahto. Puno ljudi mu jedalo zadnji pozdrav na pogrebu, ki je biu vsaboto 23. februarja v Kosci, kjer bopo@ivu ve@ni mier in pokoj.

Guidac je zapustiusvojo malo Bene@ijo

� � La Kme@ka zveza-Associazione agri-coltori organizza un corso per i responsa-bili dell'elaborazione, della gestione e del-l'applicazione della procedura di autocon-trollo (haccp) nel settore alimentare. Ilcorso della durata di 9 ore (3 incontri), èdestinato ai titolari, ai legali rappresentan-ti e/o responsabili autocontrollo (haccp)che operano in: agriturismi o aziende conproduzione, trasformazione e sommini-strazione di alimenti o bevande, etc. Il ca-lendario del corso è il seguente: lunedì 4marzo 2013 dalle ore 18.00 alle ore 21.00;martedì 5 marzo 2013 dalle ore 18.00 alleore 21.00; giovedì 7 marzo 2013 dalle ore18.00 alle ore 21.00. I corsi avranno luo-go a San Pietro al Natisone (UD) nei loca-li dell’Istituto per la cultura slovena-Inœti-tut za slovensko kulturo in via Alpe Adrian. 65. Per le iscrizioni è necessario contat-tare gli uffici della Kme@ka zveza-Asso-ciazione Agricoltori di Cividale del Friuliin via Manzoni 31, dal lunedì al sabatodalle ore 8.30 alle ore 12.30 tel./fax 0432703119 e-mail: [email protected].

Corso per gestorisettore alimentare

slovenœ@ine kot ve@inskega oz. manjœin-skega jezika in da se razœiri poznavanjeslovenœ@ine v Italiji in italijanœ@ine v Slo-veniji«.

V tem sklopu je septembra lani prof. Da-pit priredil prav na univerzi v Vidnu sim-pozij s strokovnjaki iz Slovenije in Italije.Prof. Dapit je tudi znanstveni odgovornikprojekta Zborzbirk. »To je bilateralni pro-jekt, ki ga vodi Znanstveno raziskovalnicenter slovenske akademije Znanosti inumetnosti s svojo raziskovalno postajoNova Gorica. Projekt ima namen ovredno-

titi krajevne zbirke kulturne dediœ@ine vobmejnem prostoru med Alpami in Kra-som na slovenski in italijanski strani«.

Pou@evanje slovenœ@ine ima na univerziv Vidnu dolgo in bogato tradicijo. Prvi od-delek za slovanske jezike se je rodil ¡e leta1968. Leta 1971 so za@eli pou@evati slo-venski jezik skupaj s hrvaœ@ino in ruœ@ino.Prvi profesor slovenœ@ine je bil znani jezi-koslovec Jo¡e Toporiœi@. Sledila so mudruga slavna imena kot na primer MartinJevnikar, ki je bil tudi direktor tega oddel-ka, in mladi ruski strokovnjak Nikolai Mi-khailov. Poleg slovenœ@ine, ruœ@ine inhrvaœ@ine so po nekaj let za@eli pou@evatitudi poljœ@ino in @eœ@ino ter leta 1995mad¡arœ@ino. Od takrat se je oddelek ime-noval bolj nasploœno »oddelek za jezikevzhodne Evrope«, ki je bil edini v Italiji sœtudijsko smerjo mednarodne medijacije.

Danaœnji dan situacija pou@evanja slo-vanskih jezikov ni ro¡nata. Zaradi hudegospodarske krize, ki na primer ne dovoli,da se kupijo potrebne knjige za knji¡nicoin zaradi t. i. reforme Gelmini, ki zahteva,da na enem oddelku mora pou@evati naj-manj 35 profesorjev, oddelek za jezike inkulture srednje-vzhodne Evrope, s katerimse je univerza v Vidnu ponaœala v celi Ita-liji, ne obstaja ve@. Zdaj spada k oddelku zatuje jezike in knji¡evnosti. To pomeni, daje œe mogo@e se ukvarjati s temi jeziki, am-pak v œirœem okviru.

Page 9: Giornale Dom

9stran28. februarja 2013 TERSKE DOLINE

Una teleferica per consentire allesquadre di soccorso di interve-nire in tempi celeri e con la mas-sima efficacia in uno dei punti

della montagna di Tipana/Taipana piùbelli ma anche più isolati: l’area del GranMonte. È il progetto su cui stanno puntan-do il gruppo delle penne nere di Viœko-rœa/Monteaperta e il Comune, con il fon-damentale supporto della Protezione civi-le del Friuli Venezia Giulia.

Dell’installazione di una teleferica «de-dicata» si parla da qualche anno, ma ades-so i finanziamenti per dare avvio al cantie-re vero e proprio stanno per arrivare. Inquesti ultimi giorni diversi sono stati gliincontri tra il capogruppo Ana, Ivano Car-loni, il sindaco Elio Berra e i referenti del-la Pc per definire la questione.

Il piano prevede la messa in funzione diun tratto di teleferica lunga 1.700 metri.Punto di partenza della rete, nel territoriodi Taipana, al confine con quello di Luse-vera, lo spazio della ex-polveriera, lo stes-so dove si stacca, oggi, il sentiero da per-correre a piedi per raggiungere l’ex-ospe-

� In primavera sarà fissata la datadell’inaugurazione della fontanae del posteggio per chi parte a piedi

IL PROGETTO DELL’ANA DI MONTEAPERTA e del Comune di Taipana attende il contributo della Protezione civile del FVG

� Paola Treppo

� P. T.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dale militare del Gran Monte, adibito a ri-fugio. La teleferica non sarà impattantepoiché il tracciato si snoderà sottochioma,a circa 4, 5 metri dal livello terra. Conside-rata, tuttavia, l’area oggetto di intervento,di grande bellezza e importanza sotto ilprofilo della natura, sarà necessario, pre-ventivamente, avere il via libera sul fron-te della valutazione di impatto ambienta-le.

Una volta messa in funzione, la teleferi-ca consentirà di portare in quota e in tem-pi molto veloci il materiale necessario pereseguire le operazioni di soccorso senzadover trasportare tutto con l’elicottero. Laspesa prevista in passato per l’interventoera di circa 90mila euro, ma è possibileche oggi siano necessari altri 30 o 40milaeuro in più per concretizzare il progetto inogni sua parte.

«Attendiamo con fiducia la decisionedella Protezione civile – dice Carloni –;siamo stati rassicurati circa la disponibili-tà e ringraziamo la Regione per la sensibi-lità dimostrata. L’area del Gran Monte,che ha il suo cuore nel rifugio e che arrivaa toccare i 1.460 metri di altitudine, va tu-telata anche sul fronte sicurezza, dagli in-

L’amministrazione comunale di Bar-do/Lusevera sta cercando di miglio-rare il più possibile l’area del campo

sportivo di Njivica/Vedronza, spazio ludi-co che sorge a fianco della statale di Uccea.

«Di recente – spiega il consigliere co-munale Renato Spaggiari – abbiamo ter-minato i lavori di messa in opera di un nuo-vo impianto a gas, con relativa centrale ter-mica. Si tratta di un intervento che mira arendere più fruibile non solo il campo dagioco ma soprattutto l’area dei chioschi».

Il campo sportivo viene utilizzato dallaAsd «Alta Val Torre» che partecipa alcampionato amatoriale del Friuli Collina-re. Ma viene concesso dal Comune anchead altre realtà associative, a gruppi e a com-pagnie di giovani: «Cerchiamo di essere ilpiù aperti possibile nei confronti di chi vuo-le utilizzare le strutture per piccoli raduni,festeggiamenti ed eventi. È sufficiente fareuna semplice richiesta agli uffici. In questomodo, negli anni, il campo sportivo è di-ventato un punto di riferimento non soloper gli amanti dello sport, ma anche per chicrea momenti di aggregazione diversi».

Non a caso l’area viene scelta pure da as-sociazioni di altri comuni per l’organizza-zione di varie iniziative, nel corso di tuttol’anno e in particolare nella bella stagione,da maggio a ottobre. «Per rendere ancora

NUOVO IMPIANTO A GAS e migliorie all’area ludica

A Vedronza si lavora sul camposportivo e sui vicini chioschi

La teleferica per il rifugio alpinodel Gran Monte verso l’approvazione

dom

più attraente il polo –spiega Spaggiari –stiamo cercando di creare una nuova strut-tura. L’idea è di recuperare le pareti in ce-mento di un immobile post terremoto e dimontarle a fianco dell’attuale chiosco. Sitratta del prefabbricato utilizzato dopo il1976 come chiesa a Pradielis, poi smonta-to con l’inaugurazione del nuovo luogo sa-cro e messo da parte perché ancora in buo-ne condizioni».

Ma c’è un problema. «La superficie af-ferente il campo da gioco è in parte comu-nale e in parte del demanio. Su quest’ulti-ma porzione, che offre lo spazio sufficien-te a rimontare il prefabbricato, non possia-mo intervenire direttamente come munici-pio. È da tempo che stiamo cercando di su-perare l’ostacolo burocratico, ma senzasuccesso. Nel frattempo c’è il rischio che lepareti in cemento da impiegare si degradi-no, con perdita di un bene che è di tutti e chepoteva essere molto utile».

L’alternativa, se passerà ancora del tem-po, è quella della discarica, con ulteriori co-sti da sostenere . «Per il chiosco esistente,invece, l’idea è di creare, in qualche modo,un sistema di protezione per la parte aperta,da montare e togliere velocemente, così dapoter usare la struttura anche nei giorni dibrutto tempo».

Riaperto «al Panorama»e ora a Villanova delle Grotte

ci sono quattro esercizi pubblici

Zavarh/Villanova delle Grotte in festa per la riapertura dello storico loca-le in centro paese, «al Panorama», pubblico esercizio la cui insegna fariferimento alla splendida vista che si gode dai tavolini all’aperto sulla

Terska dolina/Alta Val del Torre. Di proprietà del Comune, il bar, attraversouna convenzione, è stato dato in gestione al Gelgv.

Dopo mesi di chiusura, il «Gruppo esploratori e lavoratori delle Grotte diVillanova» ha individuato un nuovo responsabile che ha reinaugurato il loca-le a metà gennaio. Si tratta di Leonardo Vigant, 65 anni, originario di Vigant,borgo di Nimis noto per la sua cavità-abisso. «Dopo tanto tempo – sottolinea– sono tornato a lavorare ad appena due chilometri dal paesino dove sono

nato».Vigant opera con passione

dal 1981 in questo settore.Per 18 anni ha gestito, aTarcento, in via Dante, lalocanda «da Tomasin» cheadesso è chiusa. «Appenaarrivato a Villanova sonostato subito accolto con gran-de cordialità ed entusiasmodalla gente del posto. Sonostati tutti felici di veder ria-perta la porta de”alPanorama”. L’aver riattivatoil fogolar, poi, ha creatogrande gioia». Tanto che

molte persone, spontaneamente, hanno portato al bar la legna da ardere.«È stato un gesto molto bello e mi ha dato subito l’idea della dimensione, a

misura d’uomo, che caratterizza la comunità di Villanova. Siamo solo all’ini-zio e bisogna ingranare pian piano, ma la volontà di offrire il migliore servi-zio c’è tutta. Con il motoraduno del Bernadia ho registrato la prima giornatadi lavoro a pieno ritmo e adesso aspetto la bella stagione. Nel frattempo stosistemando la cucina: non farò piatti elaborati, ma proporrò un menù sempli-ce, ispirandomi alla tradizione culinaria locale. Con il fogolar, inoltre, c’è lapossibilità di preparare carne alla griglia».

Grande soddisfazione c’è da parte del Gelgv che vede in Leonardo una per-sona sensibile, responsabile e vicina al territorio.

In questi giorni, dopo la pausa invernale, riapre anche «al Terminal», loca-le di ristoro di Villanova che sorge a pochi passi dalla stradina che conducealle famose cavità ipogee. Il locale si è specializzato in cucina thailandese, unesotismo che richiama sempre più amanti dei piatti orientali in Alta Val delTorre. Con la storica osteria-trattoria «La zucule» e il più recente ristorante«Ai templari», adesso questa splendida frazione di Lusevera conta ben quattropubblici esercizi e ognuno di loro, a dispetto della crisi, con bacini di cliente-la diversi, lavora con successo. (p. t.)

cendi in particolare».Un piccolo impianto di risalita, realiz-

zato in passato solo per il turismo della ne-ve, è ancora visibile, in parte, nella zonadella vecchia polveriera: si tratta di unoskilift, da tempo dismesso. Dalla stessaarea dovrebbe staccarsi la teleferica di si-curezza, sistema che consentirebbe algruppo delle penne nere di trasportare fi-no al rifugio anche altri mezzi, fondamen-tali per consentire la manutenzione ordi-naria dell’ex-ospedale. Tra questi l’acquain particolare.

«La teleferica, è bene sottolinearlo, nonsarà utilizzabile per le persone», fa notareCarloni che, insieme ai soci Ana di Mon-

teaperta, sta lavorando per la nuova sta-gione del rifugio. «L’apertura ufficiale èprevista per il 25 aprile. Adesso l’area ècoperta da un metro e 40 centimetri di ne-ve ma, non appena il meteo volgerà al me-glio, interverremo per ritinteggiare gli in-terni, sistemare l’area di accoglienza not-te e quella della cucina. Saremo pronti, in-somma, per dare anche in questo 2013 ilmigliore benvenuto agli escursionisti e aisempre più numerosi pellegrini che per-corrono il Celeste cammino aquileiese».In primavera sarà fissata anche la data diinaugurazione della nuova fontana e delnuovo posteggio per chi parte a piedi daMonteaperta alla volta del rifugio.

�� Guardia medica: cambio di sede di ser-vizio per la comunità di Prosnid/Prosse-nicco. Dal primo febbraio scorso, a segui-to del nuovo assetto degli ambiti territoria-li del servizio di continuità assistenzialedell’Azienda sanitaria 4 “Medio Friuli”,gli abitanti della frazione montana saran-no seguiti dal medico dell’ambulatorio diPovoletto, anziché da quello di Tarcento.Il servizio resta lo stesso sul fronte orari: laguardia medica è operativa il sabato po-meriggio, la domenica e nelle ore nottur-ne. In caso di bisogno, quindi, il numeroda chiamare per essere assistiti a domicilioè lo 0432.679593. Se ci si muove autono-mamente, invece, l’ambulatorio da rag-giungere, a Povoletto, si trova al civico 9di via Dante. Anche tutta la comunità diNimis, compresi i borghi montani, passada Tarcento a Povoletto.

�� Ancora tanta neve a Pian dei ciclamini,a Lusevera: grazie a un manto bianco di 80centimetri depositatosi in meno di 48 ore,la pista di sci da fondo gestita da GiadaMolaro e dalle sue sorelle ha aperto al pub-blico venerdì, sabato e domenica. Fino al-l’arrivo della bella stagione l’impianto èattivo (si paga 4 euro), con possibilità dinoleggiare slitte e sci. Vengono anche or-ganizzati corsi di sci da fondo con un mae-stro, su prenotazione, chiamando il nume-ro 0432.787916. Il 22 e il 23 febbraio scor-si, inoltre, sono state organizzate la primasciata notturna con ristoro al Pian dei ci-clamini e la prima ciaspolata al chiaro diluna. La pista di sci da fondo è gratuita pergli over 65 e gli under 7; il noleggio è sem-pre a pagamento.

� � La Provincia ha confermato ufficial-mente il ripristino della corsa pomeridia-na della corriera per Bardo/Lusevera del-le 17.30, in servizio tutti i giorni, e quelladelle 18.35 nelle giornate di martedì,mercoledì e venerdì che coincidono coni rientri pomeridiani dei ragazzi in arrivoda Udine e Cividale. Il lunedì e il giove-dì, inoltre, giorni in cui il servizio di auto-bus non viene effettuato, la Saf garanti-sce la disponibilità di un mezzo in sosta aTarcento, pronto a partire per trasportarei passeggeri a Lusevera. Il ripristino del-le corse, la cui sospensione aveva fatto“insorgere” le famiglie del paese, è statocomunicato a margine di un incontro te-nutosi Palazzo Belgrado tra l’assessoreprovinciale Mattiussi, l’ad di Saf, Zottis,e il sindaco di Lusevera, Marchiol.

Prossenicco, guardiamedica a Povoletto

Pian dei ciclaminia tutto sci e ciaspole

A Lusevera tornanole corriere soppresse

L’ex polveriera di Monteaperta e Ivano Carloni

Page 10: Giornale Dom

10 stran 28. februarja 2013REZIJA

A 15 MINUTI DI CAMMINO DA STOLVIZZA un antico edificio è diventato luogo di ospitalità per gruppi di ragazzi e adulti

Anche in momenti di crisi, comequelli che stiamo vivendo, e chenon avvantaggiano chi vogliamettersi in gioco in prima perso-

na con nuove idee imprenditoriali, c'è chi aResia ha creato dal nulla delle piccole real-tà imprenditoriali legate al cosidetto «turi-smo verde» nel pieno rispetto della naturae contribuendo così di fatto ad aumentarel'offerta turistica della vallata.

Grazie ad un'idea del faunista Marco Fa-valli, già conosciuto da molti anni anche inVal Resia per aver collaborato come esper-to nei progetti di reintroduzione di alcuniungulati realizzati dal Parco Naturale dellePrealpi Giulie, un'antica casa resiana im-mersa nel verde dei boschi della vallata èdiventata un luogo di ospitalità per gruppidi ragazzi e di adulti.

Il nuovo centro didattico naturalistico

Turismo verde con il centro didatticonaturalistico «La casa resiana»

� Sandro Quaglia

Rozajanska hiæa Solbica

«La casa resiana» dista soli 15 minuti cir-ca a piedi dal paese di Stolvizza, sul sentie-ro «ta Lipa Pot» dal quale si accede alla lo-calità «tu-w Hostjë» dove un bel pianoro,con una vista che spazia dalla catena deimonti Musi al massiccio del Canin, edun'antica casa resiana accolgono chiunquevoglia vivere e scoprire la natura e la cul-tura delle nostre montagne e in particolaredella Val Resia.

«È qui che abbiamo pensato di fermar-ci, anzi di partire con un progetto per tuttigli amanti della natura!», dice orgogliosoFavalli che, con la sua famiglia ed un sac-co di amici, ha attrezzato in poco meno didue anni un luogo incantato, raggiungibilesolo a piedi, e dove il tempo sembra esser-si fermato a qualche secolo addietro.

dom

In realtà il centro didattico naturalistico«La casa resiana», seppur non raggiungibi-le da vetture, è dotato di tutto ciò che preve-de la normativa in materia di accoglienza.

Per tutto il 2013 è già in programma,consultando il sito www.naturaforyou.it,una serie di interessantissime iniziative co-me le settimane verdi, le passeggiate e leescursioni, alcuni interventi didattici, i sog-giorni natura e molte attività quali: foto-trekking, workshop e seminari.

Quest'anno, tra le iniziative proposte dalcentro didattico naturalistico «La casa re-siana», vi sono alcuni interessanti appunta-menti finalizzati alla conoscenza, alla rac-colta e all'utilizzo delle piante officinali checrescono spontanee in Val Resia.

Queste attività verranno gestite da Ceci-

lia Loits di San Giorgio di Resia che da po-co ha aperto la sua azienda agricola per lacoltivazione delle piante officinali proprioa Resia.

«La nostra valle è un luogo stupendo,un'ambiente incontaminato, dove i ritmimillenari della natura si sposano con i valo-ri della saggezza della sua gente», ha sotto-lineato Cecilia Loits nella fase iniziale del-la costituzione della sua azienda.

Il lavoro dell'agricoltore è al servizio ditutti: egli produce il cibo della nostra tavo-la, le piante e le erbe sono le amiche dei no-stri piatti tradizionali e della nostra salute.

In Val Resia è possibile riscoprire e co-noscere centinaia di varietà di erbe sponta-nee aromatiche, alimentari, medicinali edornamentali inoltre gli abitanti del postoconoscono le località in cui queste cresco-no e le sanno utilizzare in cucina o come ri-medi fitoterapici. Questi saperi oggi ven-gono culturalmente e scientificamente ri-valutati e trasmessi, fortunatamente, allegiovani generazioni.

Nel verde della montagna si può cono-scere questo mondo nuovo e dimenticato,nello stesso tempo. Queste iniziative cifanno capire come anche in assenza del«posto fisso» ci sono delle strade alternati-ve per lavorare e produrre un reddito. Il va-lore aggiunto di questa scelta sta nel fattoche queste realtà imprenditoriali, seppurpiccole, creano indotto economico nel luo-go in cui vengono svolte ed in questo casoproprio in Val Resia.

� Per tutto il 2013sono stateprogrammatesettimane verdi,passeggiate,escursioni e altre attività

Zbolët ta zïmi, ko to mres ano ko tobalano, to ni itako teœko ano wsak

@lovëk an mörë kada, ko bul to ni tamöæna, som se pomoet za oœæapet.Tu-w Reziji wsak vi da rastajo somepa trave za zdrawjëst.

Tu-w wsakamo trawniko, ko sosi@ë trawo wsako lëto, rastajo te lipero¡e ano te boate trave. Skorë wsakatrawa na ma no jïmë pa po nes ano

noœï jü-di n iz n o j olöpo ki-ro bretano ka-ko joœ ü œ i ta l ibö jjo küetza nare-dit dend o b a r

@aj. Ko so narea @aj, so ma löpo cidit,tu-w wodi nïmajo ostet trave. Zizmyrve od traw so mörë naredit zlaw-jë ano isaa ja dërzet blïzo sabe za dïetko so re spat.

Nur naa tïmpa jë bila nawada, vïli-jo Sveta ⁄wona, raredit pa mek. Jë sebralo trave ki so pomolale ano ziz njï-min se jë narealo mek. Isi mek an jëbil œon na nuæ ano so mëlo a wzet pridki se naredil din. So ma vëdët da ra-stajo tu nu zdë pa te nöre trave tej@imirïka ano, ni so rüdi pravili gjali,da jë trëbë koj na balica (sad) @imirï-ke za wbuot naa otroka. Wsjat traveza zdrawjëst tu-w wortaco to pa po-moa dyr¡et dalë@ od wortaca wüœiano drüi braw@iæi. (s. q.)

Te rozajonsketrave za zdrawjëst

Page 11: Giornale Dom

11stran28. februarja 2013 KANALSKA DOLINA

Vprostorih bivœe mlekarne v Uk-vah se je v petek 22. februarjazve@er odvijal letoœnji Dan slo-venske kulture, ki so ga tokrat

skupno organizirali Slovensko kulturnosrediœ@e Planika in Zdru¡enje Don MarioCernet – sicer pod pokroviteljstvomOb@ine Naborjet-Ov@ja vas in Gorskeskupnosti za Guminsko, ¡elezno in Kanal-sko dolino.

Ve@erno prireditev so odprli u@enciosnovne œole iz Ukev, ki so pod vodstvomu@iteljice Alme Hlede zapeli slovensko initalijansko himno. Povezovalka ve@era inkrajevna kulturna delavka Anna Wedamje na za@etku dogodka pod@rtala pomen,ki ga ima materni jezik z ene strani zaohranjanje identitete in kulturo posamez-nika in z druge kot povezovalni elementene skupnosti. Po za@etnem uvodu so bilina vrsti nastopi otrok, ki so jih glasbenopovezovali harmonikarja in pianisti gla-sbene œole Toma¡ Holmar. Prvi so nasto-pili otroci, ki obiskujejo izvenœolske te@ajeslovenœ@ine na sede¡u kulturnega srediœ@aPlanika: najprej sta mala Matteo in Jessicaob@instvu predstavila slovensko abecedo;potem so Anna, Francesca, Mojca, Chri-stian in Janko povzro@ili smehljaje medprisotnimi preko branja z naslovom»Smeh je pol zdravlja«.

Nato so nastopili otroci ukovske osnov-ne œole, ki so pripravili dve igrici. Prva jebila koroœka ljudska »Mojca pokrajculja«,

Pripadniki manjœin so z znanjemve@ jezikov danes v veliki prednosti

OB PREŒERNOVI PROSLAVI V UKVAH je Kanalsko dolino obiskala ministrica za Slovence v zamejstvu Ljudmila Novak

L'Euroregione c'è. Il presidente dellaRegione, Renzo Tondo, ha parteci-pato il 19 febbraio a Klagenfurt, as-

sieme ai presidenti della Carinzia, Ger-hard Dörfler, e a quello del Veneto, LucaZaia, alla seduta di insediamento dell'As-semblea dell'Euregio «Senza confini».Siamo di fronte, come hanno sottolineato itre presidenti, ad un evento di fondamen-tale importanza, al passaggio dalla fase del«contenitore» a quella del «contenuto».La costituzione formale del 27 novembrescorso, a palazzo Balbi a Venezia, ha chiu-so la lunga stagione preparatoria dell'Eu-roregione, condizionata dai tempi di ap-provazione e di recepimento del regola-mento comunitario sul GECT (Gruppoeuropeo di cooperazione territoriale).

A Klagenfurt si è aperta una fase nuova,quella dell'avvio operativo e concreto di«Senza confini». Il presidente Tondo, che

A KLAGENFURT i presidenti di Friuli Venezia Giulia, Veneto e Carinzia hanno insediato il Gruppo europeo di collaborazione territoriale

L’euroregione «Senza confini» verso la piena operatività

ki so jo pripravili u@enci 1. in 2. razreda;potem so bili na vrsti u@enci 3., 4., in 5. ra-zreda z igrico z naslovom »Repa velikan-ka«. Œe posebej je vsekakor prisotne raz-vedrila in zanimala igrica v nare@ju z na-slovom »Mestni godci«, ki jo je podre¡ijo Anne Wedam in Hane Kanduthprirejala skupina otrok in odraslih iz Ka-nalske doline. Kljub temu, da je za gla-sbene nastope ¡e poskrbela glasbena œolaToma¡ Holmar, je proti koncu prireditvez glasbenega vidika postalo œe pestreje:po skupini »Mun Gard Quartett« iz ˘ab-nic so namre@ nastopili flavtistki Nadia inTheresia in Cerkveni pevski zbor Ukve-˘abnice. Slednji je pod vodstvom Osval-da Erratha zapel pomenljivo pesem »#ejso tiste stezice« – v spominu na @ase, v ka-terih je bilo bolj obi@ajno sliœati doma@obesedo po cestah krajevnih vasi.

Dneva slovenske kulture se je udele¡ilatudi podpredsednica slovenske vlade inministrica za Slovence v zamejstvu in posvetu Ljudmila Novak, ki je na povabiloZdru¡enja Cernet 22. februarja bila naprvem uradnem obisku med Slovenci vKanalski dolini.

Ministrica je pohvalila sodelovanje natromeji ter dejala, da ima to izjemno pozi-tiven vpliv na sobivanje ve@ narodov v re-giji. »˘al v preteklosti ni bilo tako, saj sobili pripadniki manjœin ve@inoma zatiraniin zani@evani. Zdaj so se razmere spreme-nile in so pripadniki manjœin z dvema alive@ kulturama ter znanjem ve@ jezikov vveliki prednosti,« je poudarila.

era affiancato dall'assessore per le Rela-zioni internazionali Elio De Anna, ha os-servato che con l'assemblea l'Euroregio-ne ha un presidente, un direttore, una se-de, una struttura operativa. In un momen-to difficile per l'Europa e per gli Stati na-zionali, in un'Europa che stenta a decolla-re, l'Euroregione diventa quindi, è stato ri-levato, un'opportunità di crescita, una«marcia in più» per i cittadini delle tre Re-gioni coinvolte: Friuli Venezia Giulia,Carinzia e Veneto.

Da Klagenfurt è stato lanciato, secondoil presidente, un messaggio rivolto a tutti icittadini e in particolare ai giovani: in que-sta parte dell'Europa ci sono tre Regioniche cominciano a lavorare assieme, attor-no a temi concreti. Un risultato comune èstato già ottenuto: il riconoscimento delCorridoio Baltico-Adriatico da parte del-l'Unione europea. Adesso l'Euroregione,

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� Luciano Lister

dom

�� Dopo l’incidente avvenuto verso la fi-ne del mese scorso, che ha visto distaccar-si e cadere al suolo due cabine (fortunata-mente vuote), ancora niente di nuovo perla sempre ferma cabinovia del Canin, nelcontermine comune di Bovec. Il com-prensorio sciistico transfrontaliero fraSlovenia ed Italia di Canin-Sella Nevearesta così mutilato al solo versante italia-no di Sella Nevea. E la società che si occu-pa della gestione degli impianti sloveni, laATC Kanin, potrebbe a breve andare infallimento: l’incidente verificatosi non faaltro che aggravare in modo pesante la si-tuazione della società, che già da alcunianni versa in difficoltà finanziare. Per ri-solvere la situazione ATC Kanin avrebbebisogno di notevoli fondi, che non riesceperò a rimediare, né per via bancaria népresso i suoi proprietari. A seguito dell’in-cidente e della chiusura del lato slovenodel comprensorio sciistico, sono statiprontamente organizzati servizi di tra-sporto gratuito che portassero gli sciatoria Sella Nevea, ma ciò non ha impedito uncrollo delle presenze turistiche. Lo stessosindaco di Bovec, Siniœa Germovœek, haammesso che «la stagione di quest’anno èandata perduta». Ma anche per i prossimianni lo scenario è cupo. Sono a rischio300 posti di lavoro.

� � V okviru svojih prizadevanj za pro-mocijo krajevnih manjœinskih jezikov jeZdravstvena ustanova œt. 3 pred kratkimizdala novo publikacijo v italijanskem,furlanskem, slovenskem in nemœkem je-ziku – tokrat sicer z naslovom »Kako pre-pre@iti padce doma«. S to pobudo name-rava ZU3 spodbuditi zavedanje morebit-nih virov nevarnosti v doma@em okolju,ki lahko nastanejo tudi nenamerno. Pisa-na in mikavna broœura je namenjenavsem (œe posebej pa starejœim osebam, kiso bolj izpostavljene tveganju padcev do-ma) in vsebuje prakti@ne nasvete za var-nejœo hiœo in kontrolni seznam za ocenje-vanje trenutne ravni varnosti. Publikacijaje ZU3 izdala s prispevki, ki jih predvide-va zakon za slovensko manjœino(38/2001) za promocijo slovenskega jezi-ka v javni upravi.

Kanin, mutilatoil polo sciistico

Prepre@iti padcedoma v œtirih jezikih

come soggetto giuridico di diritto euro-peo, potrà diventare un punto di riferimen-to per acquisire finanziamenti comunitariper progetti congiunti, diventare insomma

� V Ukvah so doma@i Slovenci pokazali,kako skrbno gojijo svojo kulturno podobo

Un impegno forteper il multiculturalismo

Accettando l’invito dell'Associazione/Zdru¡enje Don Mario Cernet, il 22febbraio è giunta in Valcanale per la sua prima visita ufficiale Ljudmila No-vak. I vertici dell'associazione presieduta da Alessandro Oman (anche sin-

daco di Malborghetto-Valbruna/Naborjet-Ov@ja vas) hanno accolto in mattinata ilvicepremier e ministro per gli Sloveni nel mondo nei pressi dell'ex valico diRate@e, per poi accompagnarlo ad un incontro col sindaco Renato Carlantoni almunicipio di Tarvisio/Trbi¡.

Assieme all'assessore alla Cultura, Nadia Campana, in questa sede Carlantoniha ricordato le varie iniziative portate avanti dall'amministrazione comunale nelcorso degli anni in un’ottica transfrontaliera, soffermandosi poi sull'apertura deglisportelli rivolti alle tre minoranze linguistiche storiche della Valcanale (friulana,slovena e tedesca) e sull'inserimento delle rispettive lingue nel sistema scolasticodel posto. Ljudmila Novak ha rimarcato il valore del multiculturalismo della zona.«Purtroppo non è stato sempre così – ha sottolineato –, infatti gli esponenti delleminoranze sono stati il più delle volte oppressi e disprezzati. Ora le cose sono cam-biate e chi conosce due o più lingue è in una situazione di vantaggio». Lasciato ilmunicipio di Tarvisio, la delegazione si è fermata per una breve sosta al cimiterodi Valbruna/Ov@ja vas – dov’è sepolto il parroco del paese Jurij Preœeren (1800-1849), fratello del celebre poeta sloveno France – per poi visitare le scuole dell'in-fanzia e primaria di Ugovizza/Ukve: qui ha potuto sia constatare l’entusiasmo del-le docenti Alma Hlede e Lea Jesterle nella trasmissione dello sloveno, sia conosce-re meglio le sperimentazioni intraprese.

Nel pomeriggio è seguita una breve visita all'esposizione etnografica del Palaz-zo Veneziano di Malborghetto/Naborjet, per poi dare spazio alla discussione diquestioni di maggiore concretezza per la comunità slovena locale (progetti intra-presi, aspettative future). Nei locali del circolo culturale Stella Alpina/Planika ilministro ed il suo staff hanno avuto due distinti colloqui a carattere tecnico: il pri-mo col rappresentante del circolo Stella Alpina, Rudi Bartaloth; il secondo coi ver-tici dell'Associazione Cernet. Questi hanno motivato il rilancio dell’associazionestessa con la volontà di dare nuovo slancio alle iniziative culturali mirate al mante-nimento della lingua e delle tradizioni locali anche attraverso un maggiore coin-volgimento della popolazione e delle istituzioni. Hanno sottolineato, inoltre, la ne-cessità di allargare la loro attività anche ad altri paesi della Valcanale dove è pre-sente la minoranza slovena e la volontà di collaborare con le associazioni impe-gnate sul fronte della valorizzazione delle ricchezze linguistiche del territorio.

Ljudmila Novak ha, quindi, concluso la propria visita partecipando alla Giorna-ta della cultura slovena in programma per la serata.(l. l.)

un «motore di sviluppo».L'assemblea ha deciso un criterio di ro-

tazione della presidenza ogni tre anni: pri-mo presidente è stato nominato Luca Zaia,

L. Novak, A. Oman, A. Sivec in R. Merljak na sreåanju s Cernetom

seguiranno i presidenti di Carinzia e FriuliVenezia Giulia. Nell'accettare la nomina,il presidente del Veneto ha indicato, comeimpegno principale del suo mandato, l'al-largamento dell'Euroregione alla Sloveniae alle due Contee dell'Istria croata. Comedirettore ad interim, in attesa di poter defi-nire e pubblicare un bando per una figurastabile, è stato scelto il direttore generaledella Carinzia, Dieter Platzer. Una scelta,questa, dettata dalla volontà di far partireda subito la fase operativa dell'Euregio«Senza confini'».

La sede principale di «Senza confini»sarà a Trieste, in alcuni locali dell'INCE,con una sede secondaria in Carinzia. L'Eu-roregione si avvarrà, come supporto tecni-co, delle competenze di Informest. Sonostati nominati anche i componenti delGruppo tecnico di lavoro, che affianche-ranno il direttore. (ARC/PF)

Publika na Preæernovi proslavi v Ukvah

Luca Zaia, Gerard Dörfler in Renzo Tondo

Page 12: Giornale Dom

Vzadnjih 10-15 letih je bil narejenvelik razvojni premik v turizmutudi ob reki Nadi¡i - v Bregin-jskem kotu. Prve razvojne aktiv-

nosti so v tem obmo@ju opravila druœtva,ki so kot predhodnica utirala pot danaœn-jim nosilcem turisti@ne ponudbe. S po-mo@jo druœtev so v Breginjskem kotu do-bili osnovno turisti@no infrastrukturo. Sle-dili so zasebni investitorji, ki so ob podpo-ri dr¡avnih razpisov pridno investirali.Danes se lahko pohvalijo z uveljavljenimkampom v Podbeli (ki je v 2013 realiziral28.000 no@itev), po vaseh pa ¡e s 65 turi-sti@nimi posteljami (sobe, apartmaji, do-ma@ije in turisti@na kmetija..). Ob Nadi¡iso urejena tudi tri œotoriœ@a, ki nudijo pu-stolovska do¡ivetja mladini v organizira-nih taborih.

Breginjski kot je œirœe prepoznavenpredvsem po kopalni reki Nadi¡i. Julija inavgusta je Nadi¡a oblegana s œtevilnimiljubitelji kopanja, a kopalna sezona je po-

Turizem ob reki Nadi¡i je razvojnaprilo¡nost v rokah doma@inov

TURISTI#NI PONUDNIKI so si postavili cilj povezati posami@ne ponudbe med seboj in se navzven skupaj promovirati

� Pavel Tonkli

� Karla Kofol

� � V @etrtek, 14. februarja 2013, je v Do-mu Andreja Manfrede v Kobaridu pote-kalo predavanje gospoda Jo¡eta Majesa,ki se ukvarja z nabiranjem in gojenjemzdravilnih rastlin ter izdelovanjemrazli@nih zdravilnih pripravkov. Z njimipomaga œtevilnim, pomo@i potrebnim lju-dem in ljudi u@i uporabne botanike. V tanamen prireja razli@na œolanja, predavan-ja in seminarje. Gospoda Majesa so v Ko-barid povabili na pobudo ob@anov, ki sopredavanju v Kobaridu tudi prisluhnili ingospodu Majesu zastavili veliko konkret-nih vpraœanj. Vsi, ki so ¡eleli individualennasvet pa jim je bil gospod Majes na vol-jo v petek dopoldan. Velika udele¡ba ta-ko na predavanju kot na individualnemsvetovanju je pokazatelj, da se tudi v Po-so@ju ukvarjajo z zdravilnimi rastlinami inveseli so pobude, da se v poletnem mese-cu @etrtkovo predavanje nadgradi z spoz-navanjem zdravilnih rastlin v naravi inu@enjem v praksi.

� � V Zgornjem Poso@ju se pospeœenopripravljajo na osrednjo slovesnost pro-slavitve spomina na veliko puntarsko leto1713, ki bo 24. marca v dvorani tolmin-skega œolskega centra. Drugi odmevnejœidogodek praznovanja zgodovinskegaupora bodo jeseni pripravili simfonikiRTV Slovenija. Na tolminskem Me-stnem trgu bodo sodelovali zbori in soli-sti. Tudi v vmesnem @asu so napovedanemanjœe pa ni@ manj zanimive prireditve.Za enega od vidnejœih obele¡ij se je potru-dila Banka Slovenije, ki jo je 25. februar-ja izdala zbirateljske kovance za 3, 30 in100 evrov. Prav tako marca pa bo PoœtaSlovenije zbiralce znamk razveselila sprilo¡nostno znamko te vsebine. Celo napustno nedeljo je po ulicah uTolminu, podolgem @asu, zopet o¡ivela povorka»puntarskega«, kar je o¡ivilo Turisti@nodruœtvo Tolmin. Poskrbeli so, da so pu-stne maske dobesedno »okupirale« pun-tarske pustne maske in tako uporniœki duhiz daljnega leta 1713 o¡ivile tudi v dana-œnjih dneh vsaj v maskah. Tako so skupi-ne pustnih puntarjev od Bovca do Cer-knega pripravile zares mogo@en pustnisprevod, ki pa ni krenil proti Gorici, saj somnogi menili, da morajo vre@i dol najprejdoma@ega grofa. (m. m.)

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke brevibrevi kratke(

Osrednja slovesnostob 300-letnici punta

Jo¡e Majespredaval o rastlinah

12 stran 28. februarja 2013POSO@JE dom

Z USTAVITVIJO KANINSKE I#NICE grozi ste@aj petim bovœkim hotelom, gostilnam, supermarketu in ve@jim sobodajalcem

Letos in drugo leto do 300 ljudi brez dela v BovcuPo okvari, je 40 let stara »nona« -

kaninska ¡i@nica na bovœki strani»oble¡ala« in ni@ ne ka¡e, da bo œe

kdaj vstala. Te¡ava je v tem, da ne more vste@aj, s katerim bi se reœila dolgov, ker biizgubila koncesijo, ki jo morajo nujnoprenesti na »mlado nevesto« - novo ¡i@ni-co, ki naj bi jo zgradili za zimsko sezono2014/ 2015 ali vsaj 2015/2016. Ker zau-stavljena ¡i@nica ne »zaslu¡i« niti zapla@e zaposlenih, kaj œele za popravilo inzagon do izgradnje nove, je nujna doka-pitalizacija s strani novega partnerja ali pamorajo dati ¡i@nico v poslovno »komo«,zaposlene pa poslati za@asno na zavod zazaposlovanje. #ude¡ne palice dr¡ave nepri@akujejo, pa@ pa pomo@ pri ustvarjanjupogojev, ki bi bili vabljivi za strateœkegapartnerja.

Glavni lastniki dru¡be ATC Kanin Bo-vec (Euroinvest, Ob@ina Bovec in HIT)so na sestanku, katerega je 18. februarjasklical bovœki ¡upan Siniœa Germovœek

Na sejmu Turizem in prosti åas v Ljubljani

Smuåanje skozi Krnico

Vorganizaciji Javnega sklada za kul-turne dejavnosti, Obmo@na izposta-

va Tolmin in ob pomo@i vseh treh posoœ-kih Ob@in – Tolmin, Kobarid in Bovec,je potekala tradicionalna Revija pevskihzborov Zgornjega Poso@ja, najboljmno¡i@na zborovska prireditev vPoso@ju. Na odrih œolskega centra Tol-min, Kulturnega doma Bovec in Osnov-ne œole Kobarid se je v treh dneh zvrstilo

kar 25 pevskih sestavov, kar je skoraj500 pevcev (na fotografijah zgoraj levo˘ePz Znamenje Vol@e in desno MePZMusica viva Tolmin).

Zbori so se na reviji, katere namen nitekmovanje, temve@ pregled programa,ki so ga pevci skupaj z zborovodji pripra-vili v zadnji sezoni, predstavili z zelo raz-nolikim izborom pesmi, od ljudskih doumetnih, tako doma@ih kot tujih avtor-

jev.Koncertom so sledili pogovori s stro-

kovnim spremljevalcem revije gospo-dom Matejem Penkom, ki skuœa z nasve-ti in izkuœnjami zborom pomagati pri na-daljnjem delu.

Za@etek marca pa pripravljajo pre-gledno sre@anje tudi za folklorne skupinein ljudske pevce in godce, ki delujejo nasevernem Primorskem. Tokrat se bodo

skupinam Poso@ja - Buœke @e@e, Folklor-na skupina iz Bovca, Folklorna skupinaRazor iz Tolmina, skupina ljudskih pevkKorenine iz Tolmina, Folklorna skupinaKal nad Kanalom pridru¡ili tudi Nediœkipuobi iz Bene@ije.

Skupine bodo zaplesale in zapele vKulturnem domu v Bovcu, v soboto, 9.marca, ob 19. uri. (Silva Seljak, JSKD OITolmin)

Po reviji pevskih zborov tudi sre@anje za folklorne skupine in ljudske pevce

ugotovili, da nimajo sve¡ega denarja, skaterim bi pomagali zagnati ¡i@nico v na-daljevanju zime, niti za poletno sezono,nikakor pa ne za naprej. Nekateri se @udi-jo, da dokapitalizacijo zavra@a tudi HIT (vBovcu ima svoj prenovljeni hotel Kanin,ki bi, z izpadom zime, œel zanesljivo vste@aj), ki mese@no obra@a desetine mili-jonov, investira pa vse povsod po œirœi re-giji. V Hitovem in œe petih bovœkih hote-lih, lastniki ve@jega œtevila apartmajev,gostiln, supermarketa… bi morali preitibrez zime le na sezonsko obratovanje. Topa pomeni odpust do 300 delavcev (krajima manj kot 1500 prebivalcev), ki bi jihnajeli le za potrebe poletne sezone. Pozna-valci pravijo, da lastniki ve@jih podjetijsploh niso doma@ini; niso niti pravi hote-lirji itd. in zato se na posel ne razumejo to-l iko kot konkurenca v sosednjihturisti@nih centrih. Iz tega razloga naj nebi zmogli razviti niti spomladanske in je-senske sezone, @eprav je tukaj okolje pri-

gosto prekratka. Z zaklju@kom kopalnesezone se bolj ali manj zaklju@uje tudi tu-risti@na sezona na obmo@ju ob reki Nadi¡i.S tem se nosilci turisti@ne ponudbe ne mo-rejo sprijazniti. Potrebno je zavihati roka-ve in stopiti skupaj. K sodelovanju morajopristopiti slovenski in @ezmejni turisti@niponudniki iz povodja Nadi¡e - od njenegaizvira vse do Podbuniesca, Œpietra...

Da bi v prihodnosti uspeœno razvijaliob-nadiœki turizem, je v decembru 2012»Razvojno druœtvo Breginjski kot« pova-bilo na posvet in k sodelovanju vse turi-sti@ne ponudnike ob Nadi¡i. Postavili sosi skupni cilj - povezati posami@ne ponud-be med seboj, jih nadgraditi z zanimivimiaran¡maji ter se navzven promovirati podskupnim klobukom - doline ob rekiNadi¡i.

Da si postopno izgradijo ve@jo prepoz-navnost bodo pristopili k oblikovanju no-ve turisti@ne destinacije. Destinacije ob re-ki Nadi¡i, kjer bodo poudarili predalpskeposebnosti (v naravi, kulturi, navadah inobi@ajih, hrani… ) in jih vklju@ili v skupno

� Oblikovali bodo novo destinacijo,kjer bodo poudarili predalpskeposebnosti v naravi, kulturi in hrani

merno vsaj toliko kot v drugih krajih v re-giji, kjer pa so to uspeli, niti niso bili spo-sobni pridobiti poslovnih partnerjev za so-vlaganje v posodobitev obstoje@ih, dodat-nih programov...

Pravzaprav je pred leti dru¡ba HIT izNove Gorice vstopila v dru¡bo ATC Ka-

nin, ob nakupu hotela Kanin, z namenomdodatnega razvijanja tega hotela in splohponudbe v Bovcu, razvoja golf igriœ@a insmu@iœ@a na Kaninu. Nato so v Hitu, ki jeprete¡no dr¡avna dru¡ba, zamenjali vod-stvo in menjali strategijo tudi do razvojasvoje turisti@ne dejavnosti na Bovœkem.Odpovedane so bile nameravane nalo¡bev prizidek bovœkega hotela Kanin, doka-pitalizacija dru¡be ATC Kanin Bovec ingolf igriœ@a. V vseh teh je HIT pomembensolastnik.

Z dokapitalizacijo dru¡be ATC Bovecbi HIT reœil svoj hotel in golf, obenem patudi ves bovœki turizem, ki je edina gospo-darska panoga, ki lahko reœi delovna me-sta oz. gospodarstvo v tej ob@ini pred do-kon@nim potopom. Seveda pa razvoj tu-rizma v tem edinstveno privla@nem okol-ju ne more pomeniti neke negospodarne»politike«. Treba je le kredibilne strokov-ne pristope, brez fige v ¡epu.

turisti@no ponudbo. Z obogateno in pre-pleteno ponudbo, bodo novo destinacijoob reki Nadi¡i la¡je in bolj u@inkovitotr¡ili tako v Sloveniji kot v sosednjih regi-jah Furlanije-J.k., Veneto, na Koroœkem,avstrijskem œtajerskem in zahodni Hrvaœ-ki z Istro. Skupaj in organizirani bodoustvarjali nove podjetniœke prilo¡nosti zatiste , ki o novih dejavnostih v turizmu obNadi¡i œele razmiœljajo. Delovnih mest podolini bo ve@, raznovrstna turisti@na po-nudba bo vse bolj pestra, turisti bodo z ve-seljem prihajali tudi v mesecih izven glav-ne turisti@ne sezone. To so glavni cilji, ki

so si jih zastavili. Prepri@ani so, da bodopri aktivnostih z veseljem pomagaleob@ine ter njihove strokovne slu¡be z obehstrani meje.

Turisti@ni ponudniki vlagajo velika fi-nan@na sredstva v zagon turizma (npr, tu-risti@ne nastanitvene kapacitete). Prav za-to morajo biti prav oni pobudniki spre-memb tam, kjer je nujno narediti nov ko-rak. Le tako bodo popeljali razvoj krajevob reki Nadi¡i navzgor, dru¡ine bodo tudiv doma@em okolju poslovno aktivne in¡ivele ekonomsko varno, nalo¡be pa bododele¡ne vsaj minimalnih donosov.

Page 13: Giornale Dom

13stran28. februarja 2013 ŒPORT

Troppo tardi per la riscossadegli Juniores regionali Valnatisone

LA FORMAZIONE GIOVANILE di San Pietro sta inanellando vittorie. Ma a questo punto è impossibile coltivare ambizioni

� Bepo Qualizza

Protagonista di questo scorcio deicampionati di calcio dilettantisti-ci e amatoriali è stato il maltem-po.

Anche la gara Valnatisone-Pro Ro-mans in programma a San Pietro è statarinviata, causa il terreno di gioco imprati-cabile dopo le precipitazioni dei giorniscorsi. Per il recupero la data è mercoledì6 marzo alle 19.30, a Manzano o Prema-riacco, in quanto il campo di San Pietronon è omologato per partite in notturna.

Continua la serie positiva per la forma-zione degli JJuunniioorreess RReeggiioonnaallii che sulcampo di Tricesimo si sono imposti per 2-1. A questo punto, ovviamente, non sihanno pretese di agguantare le prime posi-zioni. Fatale è stato l’inizio del campiona-to decisamente negativo, con un avvio di-verso le ambizioni potevano essere diver-se.

Ancora una sconfitta registarta, invece,per gli Allievi. Sono stati battuti 2-1 sul

sintetico di Lignano, ma un risultato di pa-rità sarebbe stato più equo, poiché la retedel successo dei padroni di casa è giuntosolo nel finale in seguito ad uno sfortuna-to svarione della difesa valligiana.

Continuano le goleade dei Giovanissi-mi, che hanno messo a segno una cinqui-na – la partita è finita, infatti, 5-0 – a Civi-dale conto la Forum Julii. In vista delleconvocazioni per i tornei tra le rappresen-tative è auspicabile che i vertici del comi-tato di Udine diano un’occhiata alla classi-fica ed al rendimento della Valnatisoneancora imbattuta. Elementi questi da tene-re nella dovuta considerazione, poiché cisono diversi nostri giocatori che potrebbe-ro dare un concreto contributo nell’ambi-to di quelle manifestazioni.

Un piccolo passo in avanti ha compiuto

Stefano Tavaglione(Giovanissimi Valnatisone)

Veliko ljudi se je na Matajur podalo s kremplji

M. Gosgnach, G. Iussig. M. Medves, œupan G. Cendou in F. Zufferli

il Real Pulfero nel campionato AmatoriFIGC. Ma il pareggio 1-1 con il Deportivoè un risultato che aiuta poco nella corsa diavvicinamento alla zona play-off. Si spera-va nel risultato pieno dopo le due vittorieprecedenti, ma ovviamente a questo puntoqualsiasi passo falso pregiudicherebbe ilraggiungimento di quell’obiettivo.

Classifiche tutte da definire nel campio-nato del «Collinare» dove nelle ultime set-

dom

Con la «Cjaspajur» torna l’entusiasmo per la neve sul MatajurDDAA MMOONNTTEEMMAAGGGGIIOORREE AALLLLAA CCIIMMAA EE RRIITTOORRNNOO CCOONN LLEE CCIIAASSPPOOLLEE GGRRAAZZIIEE AALLLLAA PPOOLLIISSPPOORRTTIIVVAA MMAATTAAJJUURR EE AALLLLAA SSAAVVOOGGNNEESSEE

� � Positivo inizio dei tornei post-campio-nato per i sestetti della Polisportiva SanLeonardo. Nel doppio confronto con Ar-tegna la formazione maschile ha superatoquella collinare 3-2, mentre le ragazze sisono imposte 3-1. Con lo stesso punteggionella prima gara di questa competizionehanno superato il Muzzana. (b. q.)

� � Kobariœki Oplast se v polfinaludr¡avnega prvenstva v Futsalu bori z ak-tualnim prvakom Litijo. Igra se na trizmage po dveh tekmah pa Litija v zma-gah vodi ¡e z rezultatom 2:0. Prva tekmase je odigrala v torek 19. febrtuarja v Li-tiji, kjer so gostitelji prepri@ljivo zmagaliz rezultatom 8:0. Druga tekma se je v pe-tek 23. februarja ravno tako odigrala vLitiji in se kon@ala 7:3 v korist [email protected] je bil tokrat Oplast bolj u@in-kovit, ker je spremenil taktiko in pristopdo igre. Nadaljevanje se seli v petek 8.marca v Kobariœko œportno dvorano.Oplast bo na krilih doma@ih navija@evposkuœal rezultat v zmagah izena@iti intako v zadnji odlo@ilni tekmi dose@i pre-boj v finale. Pred vrati je tudi zaklju@niturnir @etverice pokalnega tekmovanjaSlovenije. Turnir se bo odvijal 2. in 3.marca v Pod@etrtku. Oplast se bo v sobo-to za napredovanje v finale sre@al z ekipoBronx iz œkofij. Glede na to, da so Koba-ridci prav omenjeno ekipo brez te¡avizlo@il v @etrtfinalu dr¡avnega prvenstvanedvomno tudi tokrat veljajo za favorita.

Oplast Kobaridse spopada z Litijo

Volley, PolisportivaS. Leonardo ok

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� La primasquadraè stata fermata,invece,dal maltempo.Così purela Savognese.Drenchia/Grimacco con 2due gare indietro

Si è conclusa la prima fase del calcio a cinque UISP con la sconfitta del Paradi-so dei Golosi 3-2 ad opera del Santamaria. Questo risultato lascia inalterata la

classifica e consente al quintetto di San Pietro di disputare le finali regionali cheprenderanno il via la prima settimana di marzo. I Merenderos, relegati agli ultimiposti del girone, nulla hanno da chiedere al campionato dopo aver subito un pesan-te 16-4 dai Diavoli Volanti. Gli esiti delle gare da recuperare, che siano positivi onegativi, non potranno incidere sulla classifica finale. (b. q.)

Paradiso dei golosi alle finali FVG

� Larissa Borghese

Sono una cinquantina i partecipanti,provenienti dalle valli del Natiso-ne e in buona parte da diverse loca-

lità del Friuli, che domenica 17 febbraiohanno preso parte alla «Ciaspajur»,l’escursione sulla neve con le ciaspole,con partenza dal paese di Montemaggio-re fino alla chiesetta del Redentore, in ci-ma al monte Matajur, e ritorno.

I partecipanti sono stati accompagnatidal presidente della Polisportiva MonteMatajur, Marino Gosgnach, dal sindacodi Savogna, Germano Cendou, e dallosportivo Gianni Scubla, lungo un percor-so impegnativo prestabilito dalla guidaalpina professionale Massimo Laurencig.

Complici le abbondanti nevicate del-l’ultimo periodo e il bel tempo, i parteci-panti hanno potuto vivere un’esperienza«indimenticabile», come l’hanno definitain molti di loro. Dopo un breve ristoropresso il rifugio «Dom na Matajure», ge-stito dal circolo alpinistico «Planinskadru¡ina Bene@ije», si sono inerpicati acolpi di racchette fino alla chiesetta, aquota 1643 metri, per poi scendere versoil paese di Montemaggiore, dove nellapiazza antistante l’ex latteria (ora sededella Pro loco Matajur) gli organizzatoriavevano predisposto tavoli e panche per ilpranzo a base di pasta, con i dolci prepa-rati da Giulia Iussig.

È seguita la lotteria con ricchi premi,offerti dai negozi Vidussi e Bk bike di Ci-vidale, Experia di San Pietro, dalla pastic-ceria Dall’Ava Bakery «Maria Vittoria»di Ponte San Quirino, e con le magliettedelle Vallimpiadi.

In chiusura hanno portato un saluto isindaci di Savogna, Germano Cendou, edi San Pietro al Natisone, Tiziano Manzi-ni, che hanno rivolto un plauso all’inizia-tiva, sottolineando come questa contri-buisca a valorizzare l’area montana delComune.

Una considerazione questa ripresa daMarino Gosgnach, che a questo proposi-

to ha auspicato per il futuro una maggiorecollaborazione tra le associazioni sporti-ve che operano sul territorio comunale diSavogna.

Il presidente della Polisportiva MonteMatajur, ha ringraziato, quindi, gli orga-nizzatori (Polisportiva Matajur in colla-borazione con Asd Savognese) e quantihanno contribuito alla riuscita della Cia-

timane, causa maltempo, si sono registratinumerosi rinvii. In Prima categoria la Sa-vognese deve recuperare due incontri.

In Seconda categoria il Drenchia/Gri-macco pizzeria «al Cardinale», sottoun’intensa nevicata, è riuscito sì a portare atermine e vincere 2-0 la gara con l’AxoBuja, ma alla nostra formazione mancanoall’appello due partite da disputare che so-no state rinviate nelle scorse settimane.

spajur (in primis Massimo Medves, prin-cipale promotore della ciaspolata, poi lasegretaria della Polisportiva, Giulia Ius-sig, che ne ha curato la promozione su Fa-cebook, e ancora Massimo Medves e laSavognese che hanno gestito la lotteria e

preparato la pasta) nonché Fabio Sala-mant del negozio Experia di San Pietro alNatisone e la Pro loco Matajur per avermesso a disposizione le ciaspole.

Page 14: Giornale Dom

Pravlo se je, de so ble naœe vasi ucajtu uojski an po njih dost kratzapuœ@ene samin sebe, ku de bine bluo normalnih pravic, takuo

de so se judje sami branil’ pruot drugin, ta-kuo k’ so mogli. An je lahko ratalo, de seje kajœan poseban @lovek obnaœu brezmiere. Rad se je tuku, zakuru kreganje anbarufe, magar samuo za se pokazat, de bijudje po vaseh o njin guoril’ an njega œtor-je pravli po oœtarijah an hiœah.

Tud’ u moji vasi so se taki judje parka-zal’, saj kajœan œele puobne junaœke zgod-bice od Tama¡a an Lazarja, ki sta se pogo-stu an zvestuo kregala an uojskovala, po-sebno tu oœtariji, potle ki sta se vinca na-pojila.

Tisti dan pa jin nie bluo zadost se kregatan zanemarjat u oœtariji. Damu sta se po-brala nomalo buj jezno an razka@eno kupo navadi. Zdielo se je, de sta se pomerila,pa sta se buj pozno nazaj parjela z gardmibesiedami, uekala an arjula ta z okni, ki stable kakih pedeset metru na uriedi@ dele@dne od drugih. Zad za uekanjan, œele pija-na ku skiere, sta parœla na oro¡je an sta seza@ela strejat, adan z jagarsko puœo te drugs sudaœkin moœketan. Bruozar njin, de stabla takuo obiuno opita, de sta slavo cejalatakuo, de za sre@o se niesta ranla al’ pa ubi-la.

Kàr je Lazar ustrielu suoj ¡lah, so treskeodletiele od œpange na pajuole an je zaue-ku te drugemu: »A san te?« Tama¡ pa muje zare¡u na vas glas: »Ne pa, me nies’!«an je ustreliu tu niega okno.

Takuo je œlo malo napri. Lazar, ki jeimeu œkuret od okna vàs preœtakan od de-belih svin@enih balinu, je le naprej ueku:»Me nies’. Me nies’, zak’ niemaœ miere.«Dobro je ratalo, de so parœli nazaj na kre-ganje an je kon@alo strejanje. Dan potlè stase zdobrila, ku de bi na ni@ bluo med njin,pa sta za@ela nazaj kreganje zvi@er.

Pravli so, de koder je Lazar hodu po oœ-tarijah an po sejmah, se je parœlo pogostu

14 stran 28. februarja 2013DOMA@A KULTURA

� Jur Zad tih

do prepierjanja an do rok takuo, de so sega usi bal’ an so usi puobje gledal’ stat de-le@ od njega. Pa usedno je tel razburjen@lovek uœafu kajœnega, ki je ostu obutanan polomjen, zak’ mu je teu stat pruot.Kàr je u malo lietah umaru, nie nobedanjoku za njin.

Tama¡a pa lepuo puobnen tudi ist, zak’smo u tistih lietih pod njega strieho na so-larju naœ sierak suœil’. Moji o@a an mamasta usako lieto dol z Laœkega paruozila¡akje sierka potlè, ki sta zamenila doma@ikostanj. Burje za sierak. Doma nie bluoparmiernega suhega prestora, de bi se zar-ne sierka suœile brez, de bi plesnjovile. Za-tuo smo uso tisto blaguo po@itulal’ gor nanjega solar an smo gor hodil’ obra@at anmeœat sierak, œujat panogle an napravjat¡akjac, za nest u malin u Zamier, de biimiela mama za usakdanjo pulento.

Za iti na solar nie bluo œtengi (stopnic).U podu nad kambarco, kjer je spau Ta-ma¡, je biu ‘an ¡lempar an so pod njin nastieni stale parparte luojtarca, po katerihse spliezt na solar. Pastiejo je imeuparlo¡eno h zidu an blizu je biu ‘an arma-ri@ s bukalan za no@ne potriebe. Za uratehje biu obeœaj za jope an klobuke. Na ziduje bla zatu@ena majhana civila, za kateroje bla obieœena njega jagarska puœa. Kàr

san biu œiguran, de me na nobedan vide,san jo poskriuœ sneu taz telega obeœala anse z njo igru, ku de bi zaries strieju pruotkaki ¡vini al’ sovra¡niku. #e me je biu ka-jœan zamerku u teli potencialno naobarniigri, œigurno niesmo bli vi@ sierka suœil’ naTama¡ovin solarju. Ovadli bi me mojmuo@i an bi za me bekovac pieu po rit’.

Ratalo je kajœan krat, de nie bluo kju@aod kambre, zak’ ga je gaspodar nesu zasabo. Pa za nas majhane razbuojnike ganie korlo. Spliezli smo se gor po œpangjiku vieverce, dosegli pajoli@ an po njin so-lar. Atu smo napunli naœ ¡akjac sierka, gaspustil’ po @ituli na dor an ga veseli neslidamu.

Tama¡ je hitro ostareu. Biu je pun na-dluog an bole@in. Malo se ga je videlo uonz njega kambarce. Pa sta zanj skarbiele,ku za kraja, doma@e ¡ene Sabina an Nela.Pa z uso njih skarbjo mu niesta mogle uar-nit mladuost an zdravje. ‘No nediejo staœle h maœ u Kravar, kàr je ‘an vasnjan par-leteu klicat Sabino z novico, de se je domazgodila nasre@a, sa’ so vasnjani @ul’ ustre-lit ‘an ¡lah uon z nje duoma. Nie bluote¡kuo zastopit, kaj se je hudega zgodilo.Buogi mo¡ je pruot sebe za zadnjo nucusojo puœo an se ustreliu.

(37. – gre napri)

JJeeœœiiœœkkee zzggooddbbiiccee

LLjjuuddjjee vv PPoossoo@@jjuu

Tama¡ an Lazarsta se strejalaiz adne u drugo hiœo

Bencinajo D¡id¡i in obljubljeni kozarci

dom

Vœestdesetih letih, ko so po odprtjumeje pri@eli na Kobariœko vse pogo-steje prihajati tudi motorizirani so-

sedje, je prodaja bencina na mali zastareli@rpalki v Kobaridu skokovito narasla. S po-ve@anjem prodaje bencina se je pove@al tu-di sloves kobariœkega bencinaja D¡id¡ija.Poleg blagajne in nekaj malega prodajnerobe je imel D¡id¡i na @rpalki tudi prostor zdivanom za popoldanski po@itek. Stalnikupci iz sosednje de¡ele so postali dobriprijatelji naœega bencinaja. Vse pogostejeso mu za darila prinaœali vinske buteljke.Ker pa D¡id¡i ni bil ljubitelj sladkega fur-lanskega vina, je buteljke shranjeval karpod divan. #e ga je naklju@ni obiskovalecvpraœal, zakaj steklenic ne izprazni ali po-dari, je odgovoril: »Lepo mi je, da le¡im napija@i.«

Med delom ni imel navade pretiravati spitjem. V bar bli¡njega hotela se je obi@ajnoodpravil œele po kon@anem delu, kjer so mudnevni gostje po napolnitvi bencina pla@alikozar@ek vina. D¡id¡i je posumil, da muv@asih to@ajka ali kelnar za pultom pozabinapolniti vse pla@ane napitke. Odlo@il se jereœiti problem. Vsakemu gostu, ki mu jeobljubil kozar@ek pija@e, je naro@il, da mo-ra natakar pla@ano vino nato@iti, napolnjen � PaÅ

kozarec pa varno hraniti, vse dokler ne za-pre @rpalke. Skrbno je bele¡il obljubljenekozarce. Ob zaklju@ku dela, se je s sodelav-cem ali dobrim znancem napotil v to@ilnicohotela. Ob prihodu je ¡e pri vratih glasnozaklical: »Dva metra, eden zraven druge-

ga!«Natakarica je razstavila po to@ilnem pul-

tu napolnjene kozarce v dol¡ini dveh me-trov, kolikor je po bencinajovem izra@unuznaœala napitnina tistega dne. Seveda nistapila le on in sodelavec. Pili so vsi; Slovenci,Bene@ani in Furlani, znanci in prijatelji, kiso bili tistega ve@era v baru hotela Zvezda.Ne le tistega dne, tudi obi@ajno jedobrosr@ni mo¡ pla@ane napitke delil s pri-jatelji in znanci.

Leta 1967 so nasproti stare, zgradili novomoderno bencinsko @rpalko. Prostor, kjerje na buteljkah po@ival hudomuœni @rpalkarv plavi halji ter kjer je œtel dragocene lire indinarje, so preuredili v sodoben bufet, ki œedanes slu¡i svojemu namenu.

D¡id¡i je le kratek @as s kan@kom tesno-be opazoval mlade in gib@ne bencinaje vmodro rumenih oblekah, ki so uslu¡no stre-gli stotinam klientov. Nekega dne se jeumaknil. Odœel je k staremu znancu vKrmin, kjer je polnil steklenice. Ne z benci-nom, ampak z vinom! Ob delu z velikimisodi ¡lahtne pija@e, se je vinu skoraj popol-noma odpovedal. K mladim bencinajem naPetrol v Kobarid je prihajal le œe ob sobotah,na kozar@ek pija@e in prijateljski klepet.

MIESAC MAR# U NAŒIH DRU INAH

Patroni pomo@niki: sv. Nje¡aU saboto 2. marca je praznik sv. Nje¡e @eœke. Rodila se je oku lieta

1207 u Pragi ku hci @eœkega kraja Premysla Otokarja I. an kraljiceKostance. Kàr je imiela samuo tri lieta, za sojo u@enje je skarbiela œlez-ka dukeœa, œleska vojvodinja, buj pozno poznana ku sveta Edvige, ki joje spariela u konvent u Trzebnici an ji je storla spoznat parve kristjanskeu@ila. Tri lieta potle, Nje¡a se je varnila u Prago, kjer munje konventa ukraju Doksany so ji dale parmierno kristjansko [email protected] ki se je die-lalo tekrat, @e ne za druzega za politi@ne spekulacije an dinasti@nenamiene, Nje¡a je bla œele zlo mlada, kàr je bla ¡e obljubljena plemenit-nemu Boleslavu iz Œlezije, pa zauoj politi@nih razmier tala obljuba jepadla u ni@. Natuo je bla obljubljena snuovan imperatorja FederikaBarbarossa an je muorla iti na Dunaj, kjer je ostala malomanj pet liet, kàrtud tala obljuba je bla zavarnjena. Nje¡a, ki se je bla posvetila krœ@anske-mu an asketskemu ¡ivljenju, se je takuo varnila u rojstno Prago.

U tistih lietih so parhajuval’ u Prago pridgari »Manjœih manihu« skuo-ze katere je spoznala ¡ivljenje Chiare iz Assisija, an tuole jo je zariespretreslo. Kàr, malo potlè o@e, kraj Otokar I. jo je spet potisku, de naj bise poro@ila z angleœkin krajan Henrikan III., Nje¡a se je odlo@ila zapu-stit krono. Ponucala je use nje premo¡enje an tu malo liet je storla zgra-dit œpitau sv. Franciœka an fran@iœkanski konvent »Buozih sestri«. U lietu1234, glih na dan Majnce, je nardila obljuble ku klarisa an ustopnila utel franciskanski konvent. ˘iviela je brez ankul pozabit te¡ke regole kon-venta. Umarla je 2. marca lieta 1282 u konvente, ki je storla ona zgradit.Po smarti naj bi se oku nje gajalo puno @ude¡u. Puno ruomarju je parha-jalo na nje grob, pa Cierku nie tiela œe spoznat tele @ude¡e. Samuo 28.novemberja lieta 1874 pape¡ Pij IX. se je prepri@u an je podpisu dekret,s kerin je spoznu @ude¡e sv. Nje¡e. Pape¡ Janez Pavel II. jo je pa 12.novemberja 1989 u Vatikanski baziliki razglasiu za svetnico.

Ime Nje¡a pride iz garœkega izika an prave o @isti ¡eni.

Kajœna ura boParvi dnevi telega miesca bojo jasni an marzli. Zadnji kuart lune

pandiejka 4. marca parnese magle an manj marzle dneve.Nova luna pandiejka 11. parnese son@ne an ¡e pomladne dneve.

RadoviednostMerin je buojœ ku mede¡ina. Zbuojœa varnosti organizma, ga zmo@nieje

pruot infetivnih boliezni an je zlo dobar, posebno @e smo nardil kajœnokuro z antibiotiki. Ima vitamino A, B, E, D, PP an je mo@an antiosidant.Pomaga ozdravit boliezni ko¡e, ku ekzeme, pa tud rane, zmo@nieje kosti,ozdrave infiamacjone ust, garla, je parporo@en tud’ za dobro dielo plju@an da to pravo miero kolesterolu. Tisti, ki nucajo puno ur na dan komputer,tv al kjek takega, je dobro, de jedo pogostu merne, zak zmo@niejejo o@i,ki takuo se utrude manj. Tud’ tisti, ki puno kade an ki takuo ponucajo hitrouso vitamino A, za se varvat bi muorli jest pogostu merin.

Brez pozabit, de poliete pomaga obdar¡at tisto lepo tintarelo, ki takuorade mi ¡ene lovmo.

Predarsin je te narbuj arœirjeno an nucano zeje, ki ne smie manjkat uhiœi. U sebe ima antiosidante, vitamino A, C pa tud puno ¡elieza. Kalcijaima pa dvakrat vi@ ku kravje mlieko. Olajœa dielo ¡elodcu po kosile an zatuo je parporo@eno ga potrosit po varh saruovega. Da pomuo@ organizmu,kàr ¡uot pardar¡a uodo, kàr smo anemik, kàr smo nimar trudni, kàr imamoajar u trebuhu an za dobro @irkolacjon karve. Zatuo je pametno ga nucatfreœkega, @e je suh, zgubi aromo an tud zdravilne mo@i.

Stari Grki s predarsinan so dielal’ vence, krone, s kerimi so kronali anveselil’ œportne zmagovalce, sa je predarsin simbol srecje.

RICETA

➔ Mernova ¡upa#e nas je na 4, nucamo pu kila mernu, 1 @ebulo, 1 stablo œelna, 1 kor-

nino,1 taco kisele pane, soli, bieu popar, moœkatni oreh, predarsin, lom-ber, an litro an pu kokoœje ¡upe, malo masla, olivno olje, kako fletokruha.

Parvo rie@ ostargamo merne an jih denemo kuhat u ¡e osoljeni uodi.Ostargamo an zribamo kornino, tankuo stacamo stablo œelna an @ebulo.

U lonac denemo malo masla an olivnega olja an pustmo na nizkinognju. Kàr maslo je arstajeno, dolo¡emo stacano @ebulo an zribano sta-blo œelna. Pustmo kajœan minut, natuo dolo¡emo zribano kornino, pre-mieœamo an pustmo, naj se pokuha.

Tentega ocedmo kuhane merne, jih zrie¡emo na koœ@icje an dolo¡emou lonac, kjer dolijemo kokoœjo ¡upo, @e je trieba malo soli an œe peròlomberja. Natuo pustmo, naj se kuha parbli¡no 20 minut.

Uzamemo flete kruha, jih zrie¡emo u majhane kvadrate an denemopec u gorak foran pod gril, za kajœan minut.

Snememo lonac z ognja an lepuo zamliejemo ¡upo z mikserjan, popo-pramo, umieœamo malo zribanega moœkatnega orieha an kiselo pano.

Arzlo¡emo u tonte an po varh potrosemo na usak tont ¡upe tankuozrie¡en predarsin.

Nesemo na mizo kupe z pe@enin koœ@icjan kruha, ki usak naj se ga posoji ¡elji dolo¡e u ¡upo.

� Loretta Primosig

Page 15: Giornale Dom

15stran28. februarja 2013 KAPLAN MARTIN @EDERMAC 47.risbe: MORENO TOMASETIG

besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIGLETA 1933 - »ZMIERAM DARŒAJMO SE KUPE!«

RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il fascismo vietò l’uso dello slo-veno. In questa puntata: tornato al paese il cappellano Åedermac viene a sapere che cos’era successo la sera prima quando, avvertito da Birtiå che delle persone erano venute a prenderlo, era scappato edera andato a Udine a parlare con l’Arcivescovo. Gli uomini del paese si erano ribellati ed erano diventati minacciosi nei confronti delle forze dell’ordine. Queste alla fine riuscirono a portare la calma con lapromessa che il cappellano sarebbe tornato presto. A sentire questo racconto Åedermac rabbrividisce per le conseguenze che il fatto avrebbe potuto avere e ringrazia gli uomini per la loro solidarietà.

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji poprepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæa-vat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabi-nierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudiposluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vier-niku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je kaplan Skubin. Tudi v njega fari je biu æpijon: nieki Klinjon, ki je snubu kaplanovo sestro Katino. Po smarti matere je kaplanhuduo zboleu. Ozdravu je poåaso … En dan je v Lipah sreåu zdravnika, ki mu se je parporoåiu, de naj ahta, kier hudobneœi mu åejo slavo. In ries! Nieko nuoå ga je zbudu vasnjan Birtiå in ga prosu,naj uteåe, kier je vidu, de so paræli puonj. Nie bluo druge izbiere ku uteå. Drug dan zjutra je biu œe v Vidnu pred ækofijo in prosu, de ga nadækof sprejme. Nadækof je Åedermacu poviedu, de prepuove-di slovenskega jezika in preganjanju duhovniku ne on ne papeœ se niesta mogla uprieti. Åedermac pa je izrazu prepriåanje, de nadækof nie nardiu vsega, de bi ustavu prepoved. Bla je œe tamà, kàr jeÅedermac paræu z vlakam v Åedad in se par nogah napotiu pruot Vrsniku. Kàr se je parbliœu vasi, je vidu de so ble po hiæah luåi parœgane in na Gorici ga je åakala skupina moœ.

dom

47 - GRE NAPREJ

OD ZBRANIH MOŒ JE ÅEDERMAC ZVIEDU, KA’ SE JE BLUO ZGODILO PREJÆNJO NUOÅ, KÀR SOBLI PARÆLI PUONJ. KOVAÅ VANC JE SKLICU VSE MOŒJE IN PUOBE, BIRTIÅ JE PA TARDIU,

DE NIKDAR NE BOJO PUSTIL’ SVOJGA KAPLANA ODPELJAT. KÀR GA NIESO UÆAFAL’ V FARUŒU,SO ZASTOPIL’, DE SO GA PO SKRIVÆ ODPELJAL’ PO STAZI, KI JE ÆLA MIMO FARUŒA

SREÅALI SO TISTE, KI SO PARÆLI PO NJIH KAPLANA, IN SO JIM ZAPARLI POT. KRI JIM JE GORIELA IN SOPREDSTAVNIKAM OBLASTI STRUPENO TRUCALI. TARDILI SO, DE NE BOJO DALI NJIH GOSPUODA, KIER NEÅEJO, DE BI

OSTALI OTROCI IN STARÆI, KI NE ZNAJO ITALIJANSKEGA JEZIKA, BREZ BOŒJE BESIEDE KOT ŒVINE V GOZDU

V FARUŒU GA NIE!

USTAVITE SE!MOREBIT SO GA ŒE PELJAL’

PO TELI STAZI KAPLANA MARTINA PUSTITE PAR MIERU!

KAM STE PELJAL’NAÆEGA KAPLANA?

VARNITE SE DOL,ODKODERSTE PARÆLI

NAZAJ!

PREDSTAVNIKI OBLASTI SO STALI KOT OKAMENIELI, DUÆILA JIH JE JEZA. TEGA NIESO PARÅAKOVAL’. NE SAMUO, DE JEBIU KAPLAN OBVEÆÅEN IN JIM JE UTEKU. SADA ÆE OÅITNI UPOR! STRAÆIL’ SO JIH, JIM TRUCAL’, A MOŒJE SE NIESO

POTEGNIL’ NAZAJ. LE ADAN NEPREMIÆLJEN KORAK, JE BLA TEKLA KRI …

PREDSTAVNIKI OBLASTI SO SE ZBAL’, JIM MIERNO GOVORIL’ IN OBLJUBIL’,DE KAPLANU NE BOJO STORLI NIÅ SLAVEGA. SAMUO TEKRAT SO JIM MOŒJE ODPARLI POT,

DE SO ODÆLI PO KLANCU

PUSTITE NAM ITI NAPREJ, ÅE NEBOTE DRAGUO PLAÅAL’ TELE UPOR BODITE MIERNI, IMATE NAÆO BESIEDO,

DE SE BO VAÆ KAPLAN VARNÙ

PRED TELIM PREPOVEDOVANJAM JE KAPLAN OSTÙ ZLO ZAÅUDEN. ÆEZMIERAM NIE POZNU DO KONCA SVOJIH LJUDI. MOREBIT SO ONINARVIÅ PARPOMAL’ K NJEGA REÆITVI. BIU JIM JE HVALEŒAN. OBMISLI PA, KAJ BI SE V TISTI PARLOÆNOSTI LAHKO ZGODILO, GA JE

PARJELA GROZA

TAKUO JE BLUO BUOJÆ, DESAM UTEKU, ÅE NE BI SE

ZGODILA VELIKA NASREÅA

ÆE TAKUO NIE GOTOVO, DE NEPRIDE KAJ NA NAS

NE VIERJEM. BOJIJO SEOÅITKA OD VIÆJIH OBLASTI,

DE NIESO DOST POZNAL’MISLI IN OBNAÆANJE LJUDI

GOSPUOD, PA KAKUOSTE IZVIEDU, DE GREJO

PO VAS?

ÅEDERMAC JE POGLEDU PO OBRAZIH MOŒ, OÅI SO SE MU USTAVILENA BIRTIÅU, KI PA GA JE S POGLEDAM PROSU, NAJ MOLÅI.

BAU SE JE …

NEKDUO IZMED VAS MI JE PARÆU PRAVIT. NE SMIEM GAIMENOVAT. A TLE PRED VSIEM GA POHVALIM IN SE MU

ZAHVALJUJEM. IN TUDI VAM SE ZAHVALJUJEM. ÅE SE BOMOZMIERAM TAKUO DARŒAL’, SE NAM NIÅ NE MORE ZGODIT

Page 16: Giornale Dom

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00,13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.

Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskegatiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.

Oddaje za vidensko provinco.Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »»TTaa rroozzaajjaannsskkii ggllaass««.Vsako saboto ob 14.10 NNeeddiiœœkkii zzvvoonn iz ¡ivljenja Beneœkih judi.Vsako zadnjo saboto v miescu ob 12.30 iz Kanalske doline »»TTaamm,,kkjjeerr ttee@@ee bbiissttrraa BBeellaa««.

16 stran 28. febrarja 2013ZADNJA STRAN

KAJ KJE KAM KADÀ KUO DDOOMMAA##AA MMOODDRRUUOOSSTT

KKààrr ssee @@uukk ssppoommllaaddiivvii@@kkrraatt ooggllaassii,,ddoobbrroo lliieettoo ssee zzggllaassii

NEDIÆKEDOLINE•• PPLLAANNIINNSSKKAA DDRRUU¡¡IINNAA BBEENNEE@@IIJJEE vvaabbee::-- uu ssaabboottoo 22.. mmaarr@@aa,, oobb 2200..0000v slovenskin kulturnin centru bo drugpart 21. ob@nega zbora (assembleagenerale), med kerim se bo guorilo ofinan@nem stanju an se bo muorloobnovit @lanarino za lieto 2013;-- uu nneeddiieejjoo 33.. mmaarr@@aa na Tar@mune bopohod u spomin na mons. IvanaTrinka, ob 150-letnici njega rojstva.Program: ob 9. uri se uœafate u#epleœiœ@ah an za@neta hodit. Ob13.30 z matajurskin famuœtram Bo¡oZuanella se boste zbrali predTrinkovim grobom, tam boste o¡iviel’spomin na njega diela an se mupoklonil’. Info: Luisa, 0432709942

•• MMAATTAAJJUURR-- uu nneeddiieejjoo 33.. mmaarr@@aa,, oodd 1122.. uurree nnaapprriipar stari mlekarnici bo posebnaveselica “Happy snow”, ki joorganizata kupe Pro loco Matajur analpini iz Sauodnje. Pivo, wurstel anpuno veseja pa œe kuhano vino.

•• ŒŒPPIIEETTAARR-- uu ppeettaakk 88.. mmaarr@@aa,, oobb 2200..0000»Mednarodni dan ¡ena«U ve@namenski dvorani (salapolifunzonale) bo Beneœko gledaliœ@eigralo komedijo »Starost nas nastraœe«, igrajo: Bruna Chiuch, AnnaIussa, Graziella Tomasetig, MaurizioTrusgnach, Teresa Trusgnach, LidiaZabrieszach, œepetalka: Maria TeresaTrusgnach, re¡ija: Marjan Bevk.Organizata Zveza Beneœkih ¡en anBeneœko gledaliœ@e.

•• ŒŒPPIIEETTAARR-- oobb ppaannddiieejjkkiihh 1111..,, 1188.. aann 2255.. mmaarr@@aaoodd 1188..0000 ddoo 2200..3300u Slovenskin kulturnin centru bo»Za@etna folklorna delavnica«. U@il’bojo plese Bene@ije, ZgornjegaPoso@ja an Breginjskega kota, mentorBoris Laharnar. Za se upisat je cajt do5. mar@a. Info: 0432 [email protected].

•• GGRREEMMOO NNAA MMUUOORRJJEE UU BBIIBBIIOONNEE

-- oodd 2255.. mmaajjaa ddoo 88.. jjuunnjjaaTuole je za parlietne ljudì Nediœkihdolin, ki imajo vi@ ku 65 liet.Za se upisat imate cajt do 15. obrila.Organiza œpietarski kamun, pokli@ita

na tel. 0432 727272, interno 2.

•• PPOODDBBUUNNIIEESSAACC-- uu ppeettaakk 11.. mmaarr@@aa,, oobb 1188..0000u sali konsiliar bojo predstavil’ bukva»Od Idrije do Nedi¡e – Dal Judrio alNatisone. Bene@ija - Slavia friulana«,kjer je Ada Tomasetig zbrala skor600 pravc. Bukva bojo predstavil’Roberto Dapit, ˘iva Gruden an AdaTomasetig. Pozdravili bojopredsednica Inœtituta za slovenskokulturo, Bruna Dorbolò, predsednikInœtituta »Achille Tellini«, LuigiGeromet, an oblasti. Bukva, ki sonapisane po slovensko an poitalijansko, je publiku furlanskiinœtitut A. Tellini.

•• LLIIEESSAA

Lieœka fara vabe:na »Kri¡ovo pot«. Usak petak ob 20.uri se farani sre@avajo pred kapelco poraznih vaseh, po telin kolendarju: upetak 1. mar@a u Seucah; u @etartak 7.mar@a u Zverincu; u petak 15. mar@a uPlatcu an u petak 22. mar@a parPetarnielu.-- uu nneeddiieejjoo 1177.. mmaarr@@aana »Postno Ruomanje na StaroGoro«. Se gre par nogah ob 14. uri odmuosta na #emurje. (#e bo slava ura,ruomanje bojo prelo¡il’ na nediejo24. mar@a).-- uu nneeddiieejjoo 1177.. mmaarr@@aana Liesah na »Senjan Sv. Jo¡ufa«.Ob 11. uri sveta maœa u cierkvi, potlèpa precesija s podobo Sv. Jo¡ufa anveselica.

ÅEDAD-- ddoo 1177.. mmaarr@@aa nnaa oogglleeddu cierkvi Santa Maria dei Battuti razstava «HEY!», kjer so parkazanadiela nareta iz zlata. Na ogled usakpetak od 16.30 do 19. ure, ob sabo-tah an nediejah od 15. do 19. ure.

TERSKEDOLINE-- kkoorrœœ sslloovviieennsskkeeggaa iizziikkaaBarœki kamun organiza korœ slo-vienskega izika, ki je brezpla@en anodpart usiem. Korœ bi ga za@el’ umar@u, more bit ob sriedah od

18.00 do 20.00. Te k’je interesan,naj se upiœe na sito kamuna.-- oodd 3300.. jjuunnjjaa ddoo 55.. lluujjaa 22001133barœki kamun kupe z zavodomFeniks, Triglavskim narodnim par-kom an parkom Julijskih Predalp,organiza polenti @ezmejni kampus“Terska dolina” za mlade od 11. do14. lieta. Sparjel’ bojo parvih dvaj-set upisanih, deset iz Slovenije andeset iz Italije.Info: www.comune.lusevera.ud.ite-mail: [email protected]

KANALSKADOLINA•• UUKKVVEE-- uu nneeddiieejjoo 1177.. mmaarr@@aa,, oobb 1144..3300u Kulturnem centru bo koncert»Koroœka an Primorska pojeta«. Pielibojo: VoS Œumljak, ¡epz Ro¡ iz Œt.Jakoba v Ro¡u, mepz Duri Col, mopzKralj Matja¡ iz Lubi@, mepz Cantoergo sum, komorni zbor Borovlje.

POSOÅJE•• KKOOBBAARRIIDD

-- uu ppeettaakk 88.. mmaarr@@aa,, oobb 1199..0000u Kobariœkem muzeju bojopredstavil’ bukva francoskega

autorja Jacquesa Tardija »Vojna vjarkih 1914-1918«. Bukva bopredstavila dr. Petra Svoljœak,predstojnica zgodovinskegaInœtituta Milka Kosa pri Zrc Sazu.

•• DDRREE˘NNIICCAA-- uu nneeddiieejjoo 33.. mmaarr@@aa,, oobb 1133..0000»Smu@arski skoki«, to bo 1,5 kmpred Dre¡nico. Organiza Œportnodruœtvo Dre¡nica.

•• BBOOVVEECC-- uu ssaabboottoo 99.. mmaarr@@aa,, oobb 1199.. uurriiu Kulturnem domu bojo pieli anzaplesali: mopz Nediœki puobi(Œ@igla), Buœke @e@e, folklorneskupine iz Bovca, Razor iz Tolminaan Kal nad Kanalom, skupina

ljudskih pevk Korenine iz Tolmina.

•• KKNNEE˘AA-- uu nneeddiieejjoo 1100.. mmaarr@@aa,, oobb 1177..0000

u Kulturnem domu bojo pieli: mepzRe@an (Liesa), mopz Lipa Ravnica,mopz Sv. Œtefan Vipava, Idrijskioktet, mepz Rde@a zvezda, mepzPostojna.

UU PPRRIIHHOODDNNJJII ŒŒTTEEVVIILLKKII BBOOMMOO OOBBJJAAVVIILL’’ PPRRII--RREEDDIITTVVEE DDOO KKOONNCCAA MMAARR@@AA.. PPOOŒŒJJAAJJTTEE OOBBVVEE--SSTTIILLAA DDOO 2255.. MMAARR@@AA NNAA NNAASSLLOOVV

[email protected] TTEELL..--FFAAXX 00443322 770011445555

SSUULL PPRROOSSSSIIMMOO NNUUMMEERROO PPUUBBBBLLIICCHHEERREEMMOO GGLLII

AAPPPPUUNNTTAAMMEENNTTII FFIINNOO AA FFIINNEE MMAARRZZOO..IINNVVIIAATTEELLII EENNTTRROO IILL 2255 MMAARRZZOO AA

[email protected] TTEELL..--FFAAXX 00443322 770011445555

domKULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIKPERIODICO QUINDICINALE

ODGOVORNI UREDNIK

DIRETTORE RESPONSABILE

MARINO QUALIZZA

ZALO¡BA - EDITRICE

MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L.

UREDNIŒTVO - REDAZIONE

UPRAVA - AMMINISTRAZIONE

33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULIBORGO SAN DOMENICO, 78

TEL. - FAX 0432 701455e mail: [email protected]

www.dom.itIscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001

STAMPA: CENTRO STAMPADELLE VENEZIE SOC. COOP.

VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA

REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINEN. 8 - 8. 4. 2003

VVssaakk ddaann oobb 2200..3300TTvv ddnneevvnniikk ppoo sslloovveennsskkoo

VVSSAAKKOO NNEEDDIIEEJJOO OOBB 1144..3300OOOOKKNNOOKKNNOO VVVV BB BB EENNEEEENNEE @@@@IIJJOOIIJJOO

TTUUDDII NNAA IINNTTEERRNNEETTUU:: wwwwww..rraaddiioossppaazziioo110033..iitt

Postani naœ prijateljDiventa nostro amico

dom

Naro@nineNaro@nineAbbonamentiAbbonamenti

Najbolj brano na naœi spletni straniNajbolj brano na naœi spletni straniI più letti sul nostro sito internetI più letti sul nostro sito internet

LLEETTNNAA//AANNNNUUAALLEE €€ 1166

PPOODDPPOORRNNAA//SSOOSSTTEENNIITTOORREE €€ 3300

SSLLOOVVEENNIIJJAA//SSLLOOVVEENNIIAA €€ 2200

EEVVRROOPPAA//EEUURROOPPAA €€ 2255

SSVVEETT//EEXXTTRRAA EEUURROOPPAA €€ 3355

PPooœœttnnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreenntteeppoossttaallee nn.. 1122116699333300 iinntteessttaattoo aa MMoosstt ssccaarrll,, bboorrggoo SSaann DDoommeenniiccoo 7788,, 3333004433 CCiivviiddaallee ddeell FFrriiuullii//##eeddaaddBBaann@@nnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee bbaannccaarriioo IIbbaann:: IITT8855 PP008866 33116633 7744000000001100 00881155 009955 BBIICC//SSWWIIFFTT:: RRUUAAMMIITT2211CCIIVV

NNaa sspplleettnnii ssttrraannii wwwwww..ddoomm..iitt vvssaakk ddaann nnoovviiccee iinn pprriirreeddiittvvee

PPrreeddssttaavvaa oo rruuddnniikkuu vv RRaabblljjuuIInn sscceennaa llaa pprriimmaa ddii »»MMiinniieerree««

SSvv.. VVaalleennttiinn vv AA¡¡llii iinn nnaa LLiieessaahhSSaann VVaalleennttiinnoo aadd AAzzzziiddaa ee aa LLiieessssaa

SSlloovveennsskkaa RRaaii pprreemmaalloo oo vviiddeennsskkii pprroovviinncciiLLaa RRaaii iinn sslloovveennoo ttrraassccuurraa llaa pprroovviinncciiaa ddii UUddiinnee

ZZaa@@eeuu jjee PPoosstt,, ccaajjtt ppookkuuoorree iinn mmoolliittvveeÈÈ iinniizziiaattaa llaa QQuuaarreessiimmaa,, tteemmppoo ddii ppeenniitteennzzaa

PPrreeddvvppiiss vv ddvvoojjeezzii@@nnee jjaassllii ddoo 1155..mmaarrccaaPPrreeiissccrriizziioonnii aall nniiddoo bbiilliinngguuee eennttrroo iill 1155 mmaarrzzoo

1

2

3

4

5

AAPPEERRTTEE LLEE IISSCCRRIIZZIIOONNII AAII CCOORRSSII DDEELLLL’’AAUUSSEERR

Sono stati attivati a gennaio i corsi di ricamo, cucito pratico, chiacchierino,merletti, acquerello, cittadini e banche, lingua inglese, italiano per stranieri,tedesco, ginnastica dolce e di ballo autogestito. Le iscrizioni a questi corsi e adaltri in via di definizione (creare con le mani e pittura su seta, cura del bonsai,fotografia, nozioni di informatica, essere cittadini europei, religiosità nelle vallidel Natisone, dolci tradizioni, la cucina della nostra nonna) sono aperte pressola Biblioteca comunale a San Pietro al Natisone, tel. 0432 717004.L’Auser - Università dell’età libera, presieduto dalla neoeletta Patrizia Cijan, hain programma per il 2013, tra l’altro, il progetto itinerante di integrazione degliimmigrati nelle comunità locali «Il diverso non è per caso-IntegraMi» e «Nonniin internet», al quale sta lavorando attualmente in collaborazione con gli stu-denti del Liceo di Scienze umane di San Pietro al Natisone.