BOBNIČ LA CRIDAizola.si/wp-content/uploads/2019/07/Bobnic43-KON.pdfBOBNIČ LA CRIDA št./N 43...

BOBNIČLA CRIDA

št./N°

43

Danilo Markočič: »Če vsi veslamo v isto smer, bodo cilji uresničeni!«»Se remiamo tutti nella stessa direzione, i nostri obiettivi saranno realizzati!«

Aprila se je zaključil čezmejni projekt Mala barka 2

Medgeneracijski center Izola je praznoval prvo obletnico delovanja

3

22

44

JULIJ / LUGLIO 2019Glasilo Občine IzolaBollettino del Comune di Isola

Foto

: Luk

a Ka

še R

iiba

po krajšem premoru je v vaše nabiralnike zno-va prispel Bobnič. Tokrat v prenovljeni obliki in poln informacij o tem, kaj se je zgodilo v prvih šestih mesecih županovanja Danila Mar-kočiča. Z njim smo se pogovarjali v glavnem intervjuju, v katerem nam je predstavil ključne aktivnosti v tem letu. Spregovoril je tudi o ob-čutkih in izkušnjah v vlogi župana.

Prioritetne naloge župana in občinske uprave, katerih izvedba je v sodelovanju z občinskimi svetniki načrtovana v letošnjem letu, poteka-jo po načrtih. Med Izolo in Šaredom se gradi kanalizacijsko omrežje, ki je ključno za nadalj-nji razvoj vasi, v Kortah pa poteka izgradnja prizidka podružnični osnovni šoli, ki bo letos praznovala prav poseben jubilej – 200-letnico delovanja prve slovenske šole v Istri. Ureja se Cona mestne industrije na vzhodu; z izgradnjo komunalne infrastrukture za potrebe indu-strijske cone se bo na območju Izole povečala ponudba prometno dostopnih in komunalno opremljenih zemljišč, ki bodo na razpolago za opravljanje proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti. S tem bo občina pospešila gospo-darski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest ter izboljšala zaposlitvene možnosti. Do konca leta bo izvedena dokončna ekološka ureditev izolske deponije v delu, kjer so se odlagali preostanki komunalnih odpadkov do leta 2013. Med prioritetne naloge sodi tudi ure-ditev stanovanj za mlade družine. Kupnine od stanovanj, prodanih na javnih dražbah, bodo namensko uporabljene za obnovo ostalih stanovanj. Do konca leta naj bi tako pridobili najmanj deset stanovanj za mlade družine, na-črtuje pa se tudi novogradnja.

Občinske svetnike smo povprašali, kako oce-njujejo delo občinskega sveta v prvih šestih mesecih. Njihove odgovore smo strnili v sre-diščni temi.

Bliža se občinski praznik, ki ga bomo ob dobri glasbi lokalnih izvajalcev obeležili 12. julija na Manziolijevem trgu. Kot vsako leto, bodo ob tej priložnosti podeljena priznanja in občinske nagrade.

Poletne mesece popestrijo raznovrstni dogod-ki, od tradicionalnih, kot so Ribiški praznik, Šalšijada, Bazilikijada, Čiliada, večeri Pri špi-ni, Izola pod volti, pa do koncertov, razstav in poletnega kina. Več o tem lahko preberete na zadnji platnici Bobniča.

Julij in avgust pa sta tudi čas dopustov, poto-vanj, trenutkov v družbi prijateljev ali dobre knjige. Oddih nas regenerira in napolni z ener-gijo, ki jo bomo potrebovali za nov zagon.

Naslednja številka Bobniča bo izšla decembra.

Želimo vam prijetne poletne dni.

dopo una breve pausa, arriva di nuovo nella vo-stra cassetta postale La Crida. Con una nuova immagine e pieno di informazioni sugli avveni-menti dei primi dei mesi di attività del sindaco Danilo Markočič. Ci abbiamo parlato nell'inter-vista principale e ci ha presentato le principali attività di quest'anno. Ha parlato anche delle sue sensazioni ed esperienze nel ruolo di sin-daco. I compiti prioritari del sindaco e dell'ammini-strazione comunale, cui attuazione in collabo-razione con i consiglieri comunali si prevede per quest'anno, sono in corso. Tra Isola e Šared è in corso la costruzione della rete fognaria, pro-getto chiave per l'ulteriore sviluppo di Šared, a Korte è in corso la costruzione aggiuntiva alla sede della scuola, che festeggia quest'anno il 200º anniversario di attività della prima scuo-la slovena in Istria. Si sta sistemando la Zona dell'industria cittadina a est. Con la nuova in-frastruttura comunale aumenterà a Isola l'of-ferta di terreni accessibili e urbanizzati, a dispo-sizione per attività di produzione, artigianato e servizi terziari. Così il Comune incentiverà lo sviluppo economico, l'apertura di nuovi posti di lavoro e migliori possibilità di impiego. Entro la fine dell'anno verrà terminato l'assetto ecolo-gico della discarica nella parte, dove venivano depositati i resti dei rifiuti urbani sin dal 2013. Tra i compiti prioritari c'è anche la sistemazione di appartamenti per giovani famiglie. I prezzi d'acquisto degli appartamenti, cui rinnovo non sarebbe sensato, venduti alle aste pubbliche verranno utilizzati per il rinnovo di altri appar-tamenti. Entro la fine dell'anno si dovrebbe così acquisire dieci appartamenti per le giovani fa-miglie, si prevede anche costruzioni ex novo.Ci sono tanti progetti importanti, abbiamo chiesto ai consiglieri comunali come valutano l'operato del Consiglio comunale nei primi sei mesi. Abbiamo riassunto le loro risposte nel tema centrale.Si sta avvicinando la festa comunale, che cele-breremo con buona musica il 12 luglio in Piazza Manzioli. Come ogni anno verranno conferiti i riconoscimenti e il premio comunale.I mesi estivi sono pieni di vari eventi, da quelli tradizionali, quali la Festa dei Pescatori, la Fe-sta della salsa di pomodoro e del basilico, del peperoncino, le serate alla Spina, Isola sotto le Volte e vari concerti, mostre e cinema estivo. Per ulteriori informazioni leggere l'ultima pagina de La Crida.Luglio e agosto sono anche il periodo delle fe-rie, dei viaggi, dei momenti in compagnia di amici o di un buon libro. Le vacanze ci rigene-rano e riempiono di energia che ci serve per il nuovo inizio.Il secondo e prossimo numero de La Crida uscirà a dicembre.

Vi auguriamo una buona estate.

Spoštovani občani, dragi bralci Bobniča,

Gentili lettori del bollettino municipale La Crida,

Kazalo3 Intervju z županom

6 Občinski svet

7 Občinski svetniki in svetnice si bodo prizadevali za …

10 Zgodilo se je

11 V Kortah prvi Festival od His-trov do Rimljanov na Kaštelirju

12 Izola ima županovo oljčno olje in vino

20 Turizem in prireditve

21 Slovenska Istra tudi letos aktiv-na pri promociji destinacije

22 Aprila se je zaključil čezmejni projekt Mala barka 2

23 Na Largu pri špini se dogaja!

24 Ob občinskem prazniku bodo podeljena priznanja in nagrade občine Izola

36 Uredili smo, uredili bomo

36 Izolani ponovno med rokometno elito

37 Tretji zaporedni naslov držav-nih prvakinj v namiznem tenisu

38 Kultura, šport, umetnost

39 Marjan Tomšič Istri in njenim ljudem predan že več kot petdeset let

42 Šole in vrtci

43 Društva in zavodi

43 Skrbimo za demenci prijazno mesto

44 Medgeneracijski center Izola je praznoval prvo obletnico delovanja

45 Center za krepitev zdravja ZD Izola vabi na različne brezplačne dejavnosti

46 Vlasta Mramor - Jovanović je nova predsednica RKS OZ Izola

47 Dobro je vedeti

48 Brezplačni prevozi za starostnike – Prostofer Izola

49 Izola srcu prijazno mesto s skupaj 13 defibrilatorji

50 Prijetno druženje obalne podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije

51 Bakala oz. po domače štokviž na brodet

BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019 3

Od prevzema županske funkcije je minilo pol leta. Če bi čas lahko zavrteli nazaj, ali bi se ponovno odločili za kandidaturo?

Sem zelo socialen tip in želim pomagati. Zato sem bil vedno zelo aktiven – recimo v društvih. Verjamem v

družbo in ljudi, ki želijo dobro. Zame je bila odločitev, da kan-didiram, težka. Brez podpore občanov in družine v tako kandi-daturo ne bi šel … Ja, ponovno bi se odločil za kandidaturo.

Tekoči projekti so …Sklopa sta dva: prvi je, kar smo obljubljali na volitvah, drugi pa, kar smo dobili ob prevzemu. Obljubljali smo

reševanje vprašanja mladih v Arrigoniju, nov kulturni dom, dnevnovarstveni center, stanovanja za mlade, programe za mlade in razvoj gospodarstva, podedoval pa sem izgradnjo kolektorja na Šared, nadaljevanje reševanja cone mestne in-dustrije in vprašanje, povezano z ribiči. Šest mesecev sem tu, pa me kolegi župani že hecajo, da sem župan, ki je v pol leta sprejel največ ministrov in vladnih veljakov: štiri ministre, di-rektorico Sklada kmetijskih zemljišč, direktorja policije in več poslovnežev, direktorjev velikih podjetij. Tu smo, ker želimo sodelovati in nekaj narediti za občane. Z Butan plinom smo se domenili za ureditev kotlovnice v Livadah in Kraški ulici, s predsednikom uprave skupine Atlantik - Droga Kolinska Emi-lom Tedeschijem bomo pripravili vse potrebno za širitev grad-nje podjetja, kar bo zagotovilo novih sto osemdeset do dvesto delovnih mest. Ministrstvo za obrambo bo občini preneslo v brezplačno uporabo objekt za policijsko postajo, ki ga bomo preuredili v dnevnovarstveni center za starejše občane, ki niso v institucionaliziranem varstvu in živijo doma, a potrebujejo varstvo v času, ko svojci delajo. Tam načrtujemo tudi center za dementne in še nekaj drugih programov.

Pred kratkim ste uspešno prodali nekaj občinskih stanovanj, kupnino pa namenjate za nova stanovanja za mlade.

Za prodajo teh stanovanj v starem mestnem jedru smo se odločili po tehtnem premisleku, saj bi bil vložek v ob-

novo previsok. Kupnino vlagamo v obnovo drugih stanovanj, namenjenih mladim družinam. Do konca leta nameravamo prodati še tri podobna stanovanja in na ta račun naj bi skupno

V svoji karieri se lahko po-hvalite z raznolikimi delov-nimi izkušnjami in izzivi, povezanimi z zelo dobrim ra-zumevanjem delovanja ob-čine in občinske uprave, kar vam v vlogi župana zagotovo koristi.

Naredim lahko tri pre-seke, in sicer imam

izkušnje iz obdobja, ko sem bil sam delavec v občinski upravi, ko sem deloval kot opozicijski občinski svetnik in se že takrat srečeval z večino sodelavcev, in iz trenutnega obdobja, ko sem v občinski hiši kot župan. Še vedno je v njej nekaj starih sodelavcev, večina pa je novih. Prepričan sem, da so ljudje v osnovi dobri. Pomembno je le, da poznajo cilje in pot do njih. Če vsi veslamo v isto smer, bodo cilji uresničeni. Boljša rešitev kot menjava akterjev so jasna navodila, usmeritve in cilji, potem pa naj se vsak sam odloči, ali bo delal ali ne. Z ljudmi se je treba pogovar-jati, iskati rešitve in skupaj de-lovati za dobrobit Izolank in Izolanov. Kadrovska menjava je bila po mojem prihodu le

ena, zamenjal se je direktor občinske uprave.

Ko sem se v poznih devetde-setih zaposlil na občini, je bilo razumevanje vodje kabineta in piarovske službe povsem drugačno, kot je danes, saj je bilo tovrstno delo šele v povojih. Izkušnje imam pri oranju ledine – bil sem v prvi generaciji Slovencev, ki smo obiskovali šolo za odnose z javnostmi v Ljubljani. Po služ-bovanju v občinski upravi, ki sem ga zaključil leta 2008, sem se zaposlil v gospodar-stvu in tam spoznal drugo plat družbenega življenja, veliko spoznanj in izkušenj pa sem pridobil tudi v vlogi vodje kabineta na ministrstvu za kulturo. Če temu dodam še izkušnje v krajevni skupnosti, ko sem začenjal svojo pot in bil neposredni člen med ob-čani in občino, se je zdaj vse sestavilo v celoto, ki mi lajša moje sedanje delo vodenja lokalne skupnosti. Vseh teh izkušenj se ne da naučiti, moraš jih doživeti. Zdaj želim s svojo življenjsko zrelostjo stvari predvsem reševati.

Danilo Markočič: »Če vsi veslamo v isto smer, bodo cilji uresničeni!«

Župan, ki je v pol leta sprejel največ ministrov, vladnih predstavnikov in poslovnežev, optimistično zre v pri-hodnost, verjame v človeško dobroto in brez lepore-čenja razgrinja načrte.

4 BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019

Kakšna je pot do župana, če se želi občan obrniti na vas?

Najavi se v kabinetu in napove temo pogo-

vora. Na ta način se že pred njegovim prihodom, ki mu ga določijo v kabinetu, ustrezno pripravimo na temo. Veliko ljudi me kar na ulici pocuka za rokav in seveda pomagam, če se da. Res pa je tudi, da bi marsikatero zadevo, ki jih žuli, občani lahko rešili že pri vodji urada. A najbrž je zavest taka, da je pač najbolje oditi do župana. Vsekakor lahko vsak dobi termin, da poklepetamo. Kaj bi kot župan svetovali tistim, ki niso nikoli z ničimer zadovoljni?

Dobro vprašanje! Svetoval bi jim, naj se najprej zazrejo vase in se vprašajo, kaj lahko sami sto-rijo za državo, in ne, kaj lahko država stori zanje, kot je svoj čas dejal ameriški predsednik John F. Kennedy. Če bi se tak meščan vprašal, kaj lahko stori za svoje mesto, bi hitro ugotovil, da živi v urejenem okolju. Opazil bi, da so ulice pometene, da se lahko var-no sprehaja po mestu, gre na kapučin s prijateljem, da se lahko zastonj kopa v morju, da ima javni zdravstveni dom, da je urejeno otroško varstvo, javno šolstvo, da je mesto pri-jazno, da sem prihaja veliko obiskovalcev, da imamo bo-gato kulturno in športno živ-ljenje … Ko bi si vse našteto ogledal, bi težko našel vzrok za nezadovoljstvo, ali pač.

Za zaključek pa še vaša mi-sel, povezana z Izolo.

Vsak kraj je lep, najlep-ši pa je tisti, v katerem

živijo dobromisleči ljudje, ki imajo za seboj občino, ki jim želi in jim je pripravljena pomagati, skrbeti zanje in za mesto ter iz njega naredi-ti unikatni biser v svetu. Vse možnosti imamo, da nam to uspe. Kot je pred časom zapi-sal znani novinar, smo resnič-no gazela med jadranskimi mesti. In to predvsem zaradi ljudi, ki živijo v njem.

pridobili deset do petnajst obnovljenih stanovanj. S stanovanj-skim skladom se dogovarjamo o gradnji stolpiča z dvaindvaj-setimi stanovanji za mlade družine in neprofitne najemnine, razmišljamo pa tudi o enakem številu stanovanj s stroškovno najemnino. Vse našteto načrtujemo v dveh do treh letih.

Fond občinskih stanovanj in poslovnih prostorov je za obči-no breme.

Odkar smo stanovanja in poslovne prostore skupaj z za-poslenimi predali v upravljanje Javnemu podjetju Komu-

nala Izola, ta z njimi ravna kot dober gospodar. So zelo odzivni. Če je treba, najemnikom priskočijo na pomoč, se pogovarjajo z njimi, iščejo rešitve. Vendar stroški upravljanja vseeno niso majhni, zato razmišljamo tudi o posodobitvi sistema upravlja-nja z občinskimi stanovanji. Gre za kompleksno vprašanje, ki ga je treba temeljito preučiti. V danem trenutku sem zadovoljen z upravljanjem, ki ga zagotavlja JP Komunala Izola.

Kaj pa ostali projekti?Načrte smo bili prisiljeni zamikati predvsem zaradi po-dedovanega dolga v višini dveh milijonov, ki smo ga sicer

že izplačali, a nam še vedno otežuje izvajanje investicijskega načrta. Nov kulturni dom bomo leta 2025 imeli; delovna skupi-na se že intenzivno ukvarja s projektom. Trenutno je v obdelavi vsebina, sicer pa to nalogo prepuščam stroki. Tu je tudi vpraša-nje gasilcev v Kortah, kjer je treba zgraditi garaže za gasilska vo-zila. To investicijo smo premaknili na jesen, ko bosta odprti tudi dve učilnici v sklopu novega prizidka podružnične šole v Kortah, kar bo skromno darilo ob njeni 200. obletnici. Gradnja kanalizacije iz Jagodja na Šared poteka, zelo hitro smo rešili vprašanje sema-forja pri izolski bolnišnici, OPN bo sprejet predvidoma decembra, presekali smo gordijski vozel križ-išča Belvedere, ki je zdaj krožišče, sicer začasno, po poletni sezoni pa ga bomo dokončno uredili. Z lastniki degradiranih območij se dogovarjamo glede možnosti sprememb namembnosti, a v bli-žini morja je pač treba imeti pro-grame, povezane z morjem.

Kaj pa nadaljevanje urejanja ribiške infrastrukture?Z ministrstvom za kmetijstvo smo se dogovorili glede dokončanja ribiške infrastrukture. Ob ribiškem pomolu

je treba postaviti plavajoči pomol, na omrežju ribiškega po-mola pa hidrante ter obnoviti mandrač. Občinski svet Občine Izola je na zadnji seji potrdil spremenjeni odlok o občinskem pristanišču in tam je natančneje razmejena namembnost po-sameznega dela pristanišča. S tem bo omogočena prijava na različne vire iz evropskih nepovratnih sredstev. Pripravljajo se programi prenove, in ko bo gradbeno dovoljenje pridobljeno, bomo začeli z deli. Za subvencioniranje stroškov ribiških prive-zov smo v letošnjem proračunu namenili 16.000 evrov, razpis je odprt do konca avgusta in objavljen na spletni strani Obči-ne Izola. Občinski svet je na junijski seji obravnaval in potrdil Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju kmetijstva in podeželja v občini Izola za programsko obdobje 2019 in 2020. Sprejetju

pravilnika bo sledila objava javnega razpisa za dodelitev državne pomoči v kmetijstvu.

Obeta se nam novost na po-dročju obračunavanja sme-tarine. Mešani komunalni odpadki se dražijo in Javne-mu podjetju Komunala Izola prinašajo primanjkljaj.

O tem bo občinski svet odločal na julijski seji.

Na račun mešanih komunal-nih odpadkov nastaja več kot dva milijona evrov stroškov na letni ravni in od tega je oko-li 170.000 evrov izgube. Poleg tega je ljubljanski regijski cen-ter za ravnanje z odpadki, ka-mor vozimo mešane odpadke tudi mi, lani močno podražil svoje storitve s 118 na skoraj 160 evrov za tono odpadkov. Po vse pregledih notranjih re-zerv in iskanju različnih mož-nosti, tudi racionalizacije, a ne na račun zmanjševanja

dosedanjih standardov, raz-mišljamo o uvedbi plačeva-nja smetarine po osebi. Naj-bolj pošteno bi bilo, da vsak plača toliko, kolikor odpad-kov ustvari. Torej, če ustvarim kilogram odpadkov, jih toliko tudi plačam. A prehod na če-piranje bi bil previsok strošek. Zato je bil pripravljen predlog sprememb, s katerim bo v podlago za obračun smeta-rine vključeno število članov gospodinjstva, upoštevala pa se bo tudi velikost stanovanj-ske enote.

INTERVJU

V komaj pol leta smo Izolani prvi …

• Prve nas je doletelo, da smo morali tožečemu podjetju plačati dva milijona evrov visok

odškodninski zahtevek zaradi izgubljene priložnosti.

• Prvi med obalnimi občinami bomo sprejeli Občinski prostorski načrt (OPN).

• Prvi smo pred leti organizirali in zdaj ponovno oživili medobčinsko sodelovanje županov.

• Prvi smo gostili Klub istrskih poslancev.

• Prvi smo tudi v športu: naši rokometaši so v 1. ligi, igralke namiznega tenisa so že tretjič državne prvakinje, prav tako sabljači …

• In prvi smo, ki smo začeli delo v občinskem svetu z vsemi 23 svetniki kot koalicija.


Nella sua carriera si può van-tare di diverse esperienze e sfide lavorative, legate ad una buona comprensione dell'attività del comune e dell'amministrazione comu-nale; sicuramente le vengono utili nel suo ruolo di Sindaco.

Posso stabilire tre pie-tre miliari, e cioè quan-

do ero impiegato dell'am-ministrazione comunale, quando ero attivo come con-sigliere comunale dell'op-posizione e incontravo già allora gran parte dei colleghi di lavoro, e adesso, quando sono entrato nel municipio nel ruolo di sindaco. Ci sono ancora alcuni colleghi di prima, ma la maggior parte sono nuovi. Sono sicuro che la gente in fondo sia buona. Bisogna farle conoscere gli obiettivi e la via che porta alla loro realizzazione. Se tutti re-miamo nella stessa direzione, gli obiettivi saranno realiz-zati. Istruzioni, orientamenti e obiettivi chiari sono molto meglio di cambi radicali nel personale; poi ognuno deci-da se vuole lavorare o meno. Con la gente bisogna parlare, cercare soluzioni e operare insieme per il benessere delle isolane e degli isolani.

I progetti attuali sono …

I gruppi di progetti sono due – il primo è

quello che abbiamo promes-so alle elezioni, e il secondo è quello che abbiamo ricevuto. Abbiamo promesso di risol-vere la questione dei giovani presso Arrigoni, la nuova casa di cultura, il centro diurno, gli appartamenti per i giova-ni, i programmi per i giovani e lo sviluppo dell'economia, ma ho ereditato la costru-zione del collettore a Šared,

la continuazione della solu-zione della zona industriale cittadina e la questione dei pescatori. Sono qui da sei mesi e i colleghi sindaci mi prendono in giro che sono il sindaco che ha accolto più ministri e rappresentanti del Governo: quattro ministri, la direttrice del Fondo dei ter-reni agricoli, il direttore del-la polizia e diversi deputati, direttori di grandi aziende. Siamo qui perché vogliamo collaborare e creare qualcosa per i nostri cittadini. Abbiamo accordato con Butan plin la sistemazione del locale della caldaia a Livade e in Via del Carso, abbiamo accordato con il presidente del consiglio dell'amministrazione Atlan-tik – Droga Kolinska, il Sig. Emil Tedeschi, di preparare il necessario per ampliare la costruzione dell'azienda, cosa che aprirà nuovi cento ottanta, due cento posti di la-voro. Abbiamo accordato con il ministro per la difesa di tra-sferire lo stabile della polizia, da trasformare in centro diur-no per gli anziani che vivono a casa, ma hanno comunque bisogno di tutela e cure quan-do i loro famigliari lavorano. Qui si prevede anche il centro per le persone dementi e al-cuni altri programmi.

Recentemente il Comune ha venduto con successo alcuni appartamenti; dedicherete il prezzo d'acquisto a nuovi ap-partamenti per i giovani.

Dopo averci pensato bene abbiamo deciso

di vendere detti appartamen-ti nel centro storico, l'investi-mento per il rinnovo sarebbe infatti troppo grande. Investi-remo il ricavato nel rinnovo di altri appartamenti per le famiglie giovani. Entro la fine

dell'anno si prevede di vendere altri tre appartamenti simili e ricavare così da dieci a quindici nuovi appartamenti rinnova-ti. Ci stiamo accordando con il fondo abitativo di costruire un condominio con ventidue appartamenti per le famiglie giovani e a canone non profit, stiamo pensando anche allo stesso nu-mero di appartamenti a canone di affitto di mercato. Tutto ciò si prevede in due o tre anni.

E gli altri progetti?

Siamo stati costretti a posticipare i progetti soprattutto a causa del debito ereditato nella somma di due milio-

ni, che abbiamo già pagato, ma che compromette l'attuazione del piano di investimento. Nel 2025 avremo una nuova casa di cultura, il gruppo d'azione sta già lavorando sodo e sta elabo-rando i contenuti, ma lascio il progetto agli esperti. Si presenta anche la questione dei pompieri di Korte, dove bisogna costru-ire i garage per i veicoli specializzati. Questo investimento ver-rà posticipato all'autunno, quando apriremo anche due nuove aule nella costruzione aggiuntiva della scuola di Korte; piccolo regalo in occasione del 200º anniversario. La costruzione della rete fognaria da Jagodje a Šared è già in attuazione, abbiamo risolto molto velocemente la questione del semaforo presso l'ospedale di Isola, il PTC verrà approvato presumibilmente in dicembre, abbiamo risolto il problema dell'incrocio a Belve-dere, provvisoriamente, ma lo termineremo dopo la stagione estiva. Stiamo accordando con o proprietari delle aree degra-date la possibilità di modificare la destinazione d'uso, ma nelle vicinanze del mare bisogna avere programmi legati al mare.

Come arrivare al sindaco, se il cittadino ne avesse bisogno?

Bisogna prenotarsi all'Ufficio del Sindaco e specificare il motivo della visita. Così riesco a prepararmi già prima

dell'orario, stabilito dall'ufficio, sul tema in questione. Ci sono tante persone che mi fermano per strada e sono felice di aiuta-re se posso. Ma è anche vero che i cittadini possono risolvere molti problemi con il capo dell'ufficio competente in materia. Probabilmente però è parere generale che è meglio andare dal sindaco. Comunque ognuno può accordare una visita per di-scutere qualsiasi problema.

Danilo Markočič: »Se remiamo tutti nella stessa direzione, i nostri obiettivi saranno realizzati!«

INTERVISTA

Il Sindaco che ha accolto in sei mesi il maggior nume-ro di ministri, rappresentanti del Governo e deputati, guarda con ottimismo al futuro, crede nella bontà umana e mostra i progetti senza peli sulla lingua.


v tem, da bo v prihodnje tre-ba več pozornosti posvečati investicijam v infrastrukturo, namenjeno tako športu kot kulturi, zato so se zavezali, da bodo pripravili nabor načrto-vanih investicij tega mandata ter s pripravo proračuna za leto 2020 pričeli že septembra 2019.

Sprejeti proračun je realen in vključuje pomembne naložbeIzolski občinski svet je na 1. izredni seji 28. marca soglasno sprejel proračun za leto 2019. Pri njegovi pripravi so z občinsko upravo sodelovale vse svetniške skupine, kar se je odražalo v tem, da je bil proračun sprejet soglasno in brez razprav (za je glasovalo 22 svetnikov od 22 prisotnih). Proračun predvideva 24,59 milijona evrov prihodkov in 24,64 milijona evrov odhod-kov ter vključuje pomembne naložbe.

»Pri pripravi proračuna za leto

2019 smo sledili dvema ključnima ciljema. Prvi je bil ta, da mora biti tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani realen in uravnotežen, drugi pa, da nam omo-goči izvedbo ključnih projektov v občini,« je na seji poudaril župan.

Zaradi številnih investicij, ki so načrtovane v letošnjem letu, lahko proračun Občine Izola za leto 2019 označimo kot investicijsko obarvan proračun in ne le kot tehnični proračun, s čimer so se stri-njali tudi občinski svetniki pri samem sprejemanju. Občin-ski svetniki so soglašali tudi

OBČINSKI SVET

Občinski svet Občine Izola je na 5. redni seji junija potrdil rebalans proračuna, sprejel pravilnik s področja kmetijstva in razvoja podeželja ter spremenjen odlok o občinskem pristanišču, kjer je natančneje razmejena namembnost posameznega dela pristanišča. To bo omogočilo prijavo na različne vire iz evropskih nepo-vratnih sredstev. Potrdili so tudi predloge Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za podeli-tev priznanja in občinske nagrade za letošnje leto.

Občina Izola se je s podporo Javnega zavoda za podjetništvo Izola aprila letos prijavila na razpis Ministrstva za zdravje in bila uspešna. Prejela je del sredstev za nabavo nujnega reševal-nega vozila za Zdravstveni dom Izola v višini 38.558 evrov, kar predstavlja tudi podlago za umestitev projekta v načrt razvoj-nih programov proračuna ter posledično rebalans proračuna. V njem se predvidijo sredstva v višini 95.160 evrov, ki predsta-vljajo prihodek občine s strani države, in Zdravstvenega doma Izola, ki krije plačilo razlike med namenskimi sredstvi in de-jansko vrednostjo vozila, kot tudi odhodek občine za plačilo dobavljenega reševalnega vozila.

V prvi obravnavi in po skrajšanem postopku so svetniki potrdili predloga sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prista-

Nove možnosti za razvoj občinskega pristanišča v Izoli

nišču Izola, ki je bil spreme-njen tako, da je natančneje razmejena namembnost po-sameznega dela pristanišča, kar bo omogočilo prijavo na različne vire iz evropskih ne-povratnih sredstev in pomeni nove možnosti za razvoj ob-činskega pristanišča v Izoli.

V nadaljevanju je občinski svet sprejel Pravilnik o ohra-njanju in spodbujanju razvo-ja kmetijstva in podeželja v občini Izola za programsko obdobje 2019–2020. Pravilnik predstavlja pravno podlago za shemo državne pomoči, ki jo bo po potrditvi pristojnega ministrstva občina Izola izva-jala v navedenem program-skem obdobju.

Več na spletni strani Občine Izo-la, pod zavihkoma Seje občin-skega sveta in Novice.

Seje občinskega sveta so v letošnjem letu začasno potekale v prostorih Hotela Delfin, saj so v prostorih občinskega sveta na Kristanovem trgu 1 potekala grad-

beno-vzdrževalna dela za prilagoditev dostopa gibalno oviranim osebam, in sicer v skupni vrednosti skoraj 40.000 proračunskih sredstev. Dela je izvedla Komunala Izola. V objekt je bilo vgrajeno dvigalo, prav tako je bila urejena klančina takoj na vhodu v pritličju. Dela so zaključena, zato je 5. redna seja občinskega sveta že potekala v pro-storih občinskega sveta na Kristanovem trgu 1.

Proračun Občine Izola za leto 2019 predvideva 24,59 milijona evrov prihodkov in 24,64 milijona evrov

odhodkov. Investicijam je namenjenih 7,5 milijona evrov, največ sredstev pa bo dodeljenih komunalnemu opre-mljanju Cone mestne industrije (CMI vzhod) ter izgradnji kanalizacijskega omrežja med Izolo in Šaredom. V letoš-njem letu bo zgrajen tudi prizidek podružnični šoli Vojke Šmuc v Kortah, investiralo se bo v sanacijo cest ter v ob-novo občinskih stanovanj, ki bodo dodeljena z razpisom.

Foto

: Jak

a Iv

anči

č

Foto

: Jak

a Iv

anči

č


Mojca FerleTri četrtine starih političnih mačkov je »pravilno« uravnavalo tempo na sejah občinskega sveta. Kar zadeva mene, je bil tem-po zelo lahkoten oz. prelahkoten. Moja prioriteta bodo vedno mladi in vse, kar je z njimi povezano, pa tudi na prireditve ne smem pozabiti. Želim si več manjših in Izoli primernih dogod-kov. Izola je majhno turistično mestece. Lahko bi postalo bu-tično usmerjeno.

Aleksej SkokTrudimo se delati dobro, a prepričan sem, da smo lahko še bolj konstruktivni. Resno se moramo začeti ukvarjati s projektom za nov kulturni center, prav tako moramo urediti vse pogoje za gradnjo novega gasilskega doma v Izoli. Moja vizija je, da ohranimo Izolo majhno, človeku prijazno in zeleno mesto. Že-lim si razvoj kvalitetnega turizma na degradiranih območjih, a nasprotujem pretiranim pozidavam. Želim si tudi, da bi Izola pridobila velik mestni park.

Valdi MoratoTokratni občinski svet je vsekakor zanimiva nova izkušnja, spe-cifična morda tudi zaradi trenutne občinske finančne situacije. Smo šele na začetku, verjamem, da smo lahko v nadaljevanju še bolj učinkoviti. Med drugimi pomembnimi projekti se bom osebno še posebej zavzel za obširno sanacijo občinskih cest na podeželju, ki so marsikje v klavrnem stanju, in menim, da je čas, da Izola končno dobi novo javno razsvetljavo.

Romina KraljDelo občinskega sveta v prvih šestih mesecih ocenjujem kot dobro. Žal člani občinskega sveta nismo vključeni v proces oblikovanja odločitev in zato včasih pride do manjših težav. V mandatu, ki je pred nami, se bom zavzemala za skladen razvoj,

OBČINSKI SVET

Vlado Marič Čeprav smo občinski svetniki različno misleči, ocenjujem, da je naše delo dobro in kon-struktivno. V tem mandatu si bom prizadeval za izgradnjo neprofitnega bloka in za iz-gradnjo najemnih stanovanj s stroškovno najemnino za mlade. Zelo pomembna je tudi vzpostavitev dnevne-ga centra za starejše, saj se prebivalstvo v našem mestu stara. Tudi na podeželje ne smemo pozabiti, zato je zelo pomembno dokončno ko-munalno opremiti Šared in zaključiti s postopki, da vas postane samostojna krajevna skupnost.

Katica GuzičPred šestimi meseci sem bila s strani občanov Izole izvoljena v občinski svet, ki predstavlja veliko težo v sami občinski strukturi. Doseda-nje delo občinskega sveta bi ocenila pozitivno in prepriča-na sem, da bo občinski svet še naprej deloval v dobrobit občanov Izole. V prihodnosti si bom prizadevala delova-ti v dobrobit vseh občanov občine Izola. Prioriteta, ki bi jo izpostavila, je dokončanje postopka za ustanovitev Kra-jevne skupnosti Šared, za kar si krajani Šareda prizadevajo že vrsto let.

Liljana LaganisDelo občinskega sveta oce-njujem kot zelo dobro, kon-struktivno in usmerjeno k lju-dem v naši Izoli.

Prizadevala si bom, da se uresničujejo cilji, ki bodo vpli-vali na povečanje blagostanja in zadovoljstva Izolanov ter nas povezovali v mesto, na

katerega smo in bomo po-nosni tudi v prihodnje.

Vasilij ŽbogarDelo občinskega sveta je zame nekaj novega. Vajen sem načina od besed k deja-njem, sedaj pa spoznavam, da je v trenutni politiki neko-liko drugače. Kot pa sem videl v prvem polletju, predvsem veliko govorimo o Izoli, malo pa o Izolanih in problemih posameznega občana. Sam bom navedeno po svojih močeh poskušal spreminjati, svojo energijo pa bom usme-ril tja, kjer imam največ zna-nja: šport, športne objekte, turizem in delo z mladimi. To je pomembno za vse nas in tu bom poskušal besede spre-minjati v dejanja.

Evgenij KomljanecDelo v občinskem svetu zame ni nič novega. Tu sem že se-del, bil sem tudi podžupan, zato poznam dobre in žal tudi slabe plati delovanja lokal-ne samouprave. Predvsem po volitvah stvari potekajo nekoliko bolj skrito in pož-re se nekaj več besed, kot bi pričakovali. Tako je in s tem moramo delati, predvsem pa v takem okolju vedno iskati to, kar je po volji čim večjemu številu Izolanov. Sam se bom posvetil vsem temam, ki jih bo obravnaval svet, posebno pa tistim, ki so povezane z zdravjem in oskrbo šibkejših. To so pomembne teme, ki se dotikajo slehernega od nas, zato jih moramo obravnavati z ustreznim znanjem, pred-vsem pa resno. Prav je, da uskladimo interese in čimprej pomagamo urediti odprta področja.

Občinski svetniki in svetnice si bodo prizadevali za …Občinski svet v novi sestavi deluje pol leta. Veliko pomembnih projektov že poteka, občinske svetnike in svetnice pa smo povprašali, kako ocenjujejo delo občinskega sveta v prvih šestih mesecih in kaj je tisto, kar Izolani potrebujejo in za kar si bodo prizadevali do konca mandata.

Foto

: Dan

ko P

etro

nije

vić


moja pričakovanja ob vsem obljubljenem takrat večja. Pričakoval in upal sem, da se bodo z novoizvoljenim ob-činskim svetom zgodile dolo-čene spremembe predvsem, kar zadeva občinsko upravo in vodilne pozicije. Priznam, da sem pričakoval, da bo no-voizvoljeni župan »pripeljal« nove obraze, nove kadre, ki bi bili bolj zagnani za delo in bolj motivirani, kot so sedanji. To pa predvsem zato, ker se mi sedanji odgovorni zdijo že utrujeni in izčrpani. Na obči-ni pa potrebujemo nov veter, nove zagnane obraze, ki bodo na koncu mandata vedeli, da so od sebe dali vse in s tem pomembno prispevali k bolj-šemu jutri občine Izola.

Skratka, da bom kratek, žu-pan se je usedel v lokomotivo nekdanjega župana in vlak vozi po istih tirih naprej brez večjih sprememb. Tistih spre-memb, ki smo jih vsi pričako-vali, kot kaže tudi naslednja štiri leta v Izoli ne bo.

Leopold ŽolgarDelo občinskega sveta oce-njujem kot zadovoljivo.

Na volitvah je bilo izvolje-nih 23 svetnikov iz različnih strank in list, ki zastopajo vse Izolane. Vse stranke in liste so

pri katerem bo Izolan vedno na prvem mestu. Torej bom pod-prla vsak projekt, za katerega bom ocenila, da prinaša dodano vrednost tako nam, ki tukaj živimo danes, kot prihodnjim ro-dovom.

Katja FlegoMenim, da je bilo delovanje občinskega sveta do sedaj učin-kovito in da smo bili z ostalimi svetniki pri odločitvah precej usklajeni. Prizadevala si bom za čimprejšnjo sanacijo športne dvorane na Kraški ulici in preplastitev pomožnih nogometnih igrišč.

Enzo Scotto Di MinicoL'incarico del Consigliere Comunale è per me un esperienza nuova. Infatti non conoscevo tutte le procedure, regolamenti e varie commisioni che sono neccesari per lo svolgimento della seduta del Consiglio Comunale.

Considero che In questi 6 mesi il Consiglio Comunale è stato molto attivo ed ha svolto un lavoro lodevole per il bene comu-ne dei cittadini.

Come rappresentate della Comunità nazionale Italiana in primo luogo mi impegnerò per l'attuazione effettiva del bilin-guismo nel nostro Comune e l'attuazione della toponomasti-ca con l'affissione delle tabelle originali. Naturalmente come cittadino Isolano mi impegnerò senz'altro per lo sviluppo del nostro Comune e per il bene di tutti i cittadini.

Agnese Babič Partire come consigliere comunale, in una situazione che pre-senta problematiche del passato ancora non risolte, sicura-mente non è facile. La composizione del consiglio è comunque molto varia, caratteristica questa che spero dimostrerà il suo aspetto positivo, ossia portare quanto più all'ordine del giorno questioni legate a tutti i cittadini isolani.

Mi adopererò per la tutela del nostro ricco patrimonio storico e per lo sviluppo di una strategia culturale volta all'integrazione e alla partecipazione attiva della Comunità Nazionale Italiana nella vita cittadina.

Nataša ČerinPo novembrskih volitvah ima novoizvoljeni občinski svet za seboj prvih šest mesecev de-lovanja. Kaj naj povem o tem? Iskreno. Z delovanjem občin-skega sveta v tem obdobju nikakor ne morem biti zado-voljna. Naj pojasnim. Razlog za to vsekakor ni v nedelova-nju občinskega sveta, temveč v počasnosti in ostajanju na starih poteh občinske uprave. Dozdeva se mi, da ne znamo misliti s svojo glavo in rinemo v nekaj, kar smo v preteklosti že videli, da ne vodi nikamor.

Kot občinska svetnica si bom še naprej prizadevala za transparentno in korektno delovanje naše občine. Tudi v prihodnje bom opozarjala na zadeve, ki po mojem mne-nju in videnju niso v skladu z zakonodajo oz. z že videnimi dobrimi praksami. In prepri-čani ste lahko, da se nikakor ne bom ozirala, ali bo občin-ski upravi to všeč ali ne.

Marko TreskavicaPred osmimi meseci se je pri-čel boj za župansko mesto v občini Izola in za mesta v ob-činskem svetu. V času volilne kampanje je bilo s strani vseh veliko izrečenega in seveda na podlagi tega so bila tudi

OBČINSKI SVET


imele v marsičem podobne programe. Menim, da bi mo-rali občinski svetniki delovati enotno in podpirati župana, saj nam bo »vladal« prihod-nja štiri leta, in mu pomagati uresničiti njegov volilni pro-gram, ki je v veliki večini skla-den z našimi. Med volitvami je bila vsem skupna skrb za dobrobit občanov in na to ne smemo pozabiti. Delovati bi morali enotno, da skupaj do-sežemo, da bo Izola prijetno in prijazno mesto do vsakega občana.

Manca VadnjalDelo župana so otežili nepred-vidljivi dogodki v občini. Mne-nja sem, da župan kljub temu ostaja na pravi poti. Pozdrav-ljam prizadevanja za dialog, v prvi vrsti z občani in ne nazad-nje s svetniki.

S stranko IJN na prvo mesto postavljam posamezne toč-ke, ki bodo z nekaj dobre volje in minimalnimi stroški prido-bitev za občane. V tej smeri bom nadaljevala.

Bogdan GerkZa konkretno oceno je še ne-koliko prezgodaj, prepričan sem, da bo županovo delo v njegovem mandatu zgledno in uspešno.

V stranki IJN se bomo tudi v prihodnje potegovali za pro-jekte, ki bodo našim obča-nom izboljšali kakovost živ-ljenja. Eden od takih je tudi brezplačni prevoz starostni-kov, projekt Prostofer Izola.

Sara RutarV Izoli imamo še veliko izzi-vov. Nekaterih smo se lotili pogumno, nekatere zadeve se prepočasi odvijajo, po dru-gi strani pa se določene stvari sprejemajo prehitro in nag-lo. V tej vlogi sem prvič in se tudi sama šele seznanjam s celotnim sistemom in delom občinske svetnice.

Kot najmlajša svetnica se bom zavzemala predvsem za dobrobit mladih v Izoli – bom torej glas mladih. Pomembno se mi zdi tudi, da rešimo te-žave glede javne razsvetljave.

Izzivov in odprtih stvari pa je res veliko, tako da nam dela ne bo zmanjkalo.

Dario MadžarevićDelo občinskega sveta oce-njujem pozitivno. Res je, da nismo vsi vedno istega mne-nja, a to je nekaj običajnega. Prepričan sem, da vsak izmed nas poskuša delati za dobro-bit občanov.

Sam si bom prizadeval za izboljšave predvsem na po-dročju športa, tako kar zade-va financiranje športnih dru-štev kot tudi z investicijami v športno infrastrukturo. Izolski športniki dosegajo na marsi-katerem področju vrhunske rezultate in prav je, da jim za-gotovimo primerne prostore.

Gašper Čehovin in Jasna IsteničUgotavljava, da tako občinski svetniki kot tudi člani komisij in odborov v tem mandatu delujejo zelo proaktivno, že-lijo biti seznanjeni z gradivi in poučeni o podrobnostih, preden sprejmejo odločitve. Sama se kot svetnika poču-tiva bolj vključena, kar naju veseli, saj občinski svet potre-buje ljudi, ki se znajo odločati sami in niso zgolj strankarski vojaki.

Predvsem želiva ostati kon-struktivna z željo, da se na občinskem svetu sprejemajo odločitve, ki prinašajo dobro vsem Izolanom, kot so ohrani-tev obrti (lokalov z vsebino in primerno najemnino) v starem mestnem jedru, občanom pri-jazni javni prevoz in ureditev prometa v mestnem jedru.

Dušan AmbrožDejstvo je, da je g. Danilo Mar-kočič v vlogi župana kratko obdobje, zato se bom ognil oceni njegovega dela. Prema-lo namreč poznam vse okoliš-čine, v katerih deluje. Dejstvo pa je, da je župan kot oseba dostopnejši in priljudnejši od svojega predhodnika.

V svojem mandatu kot član občinskega sveta pa bom še naprej nasprotoval razproda-

ji stanovanjskega fonda in poslovnih prostorov, zavzemal se bom za omejitev prometa z motornimi vozili po Sončnem nab-režju in na Velikem trgu med poletno sezono ter za vzpostavi-tev internega javnega prevoza na čim širšem območju občine z manjšimi, okolju prijaznimi in vsem uporabnikom dostopnimi vozili.

Leonid Danilović Kljub zvenečemu imenu – velika koalicija, žal še ne delujemo kot taka. Pričakoval sem več učinkovitosti, odgovornosti in transparentnosti. Mnenja sem, da je mogoče tudi to, kar se je še pred kratkim zdelo nemogoče, ko se zbere dovolj spo-sobnih, pozitivnih in dobro mislečih. Sam nimam izkušenj iz prejšnjih mandatov, vendar mi nekateri kolegi svetniki pravijo, da se stvari res premikajo na bolje in da je čutiti veter optimiz-ma. To pa zato, ker odločitve sprejemamo drugače, ker smo bolj kritični, bolj zahtevni. Sicer pa se mi zdi, da se veliko ukvar-

jamo s številnimi okostnjaki, ki padajo iz omar. Strinjam se, da je treba ugotoviti in tudi ovaditi osebo, ki je namerno ali iz ma-lomarnosti povzročila škodo občinskemu proračunu in s tem vsem nam Izolanom znižala kvaliteto življenja. Na odgovornih mestih na občini in v javnih zavodih je treba imeti strokovne, sposobne in odgovorne ljudi, žal pa se ta cilj v preteklosti ni vedno zasledoval in so imenovanja potekala izključno po po-litični liniji.

Izpostaviti samo en projekt, medtem ko vemo, da je v Izoli tre-ba storiti veliko in še več, ne bi bilo prav. Predlagal in podpiral bom vse dobre projekte, ki bodo pomenili premik na bolje in dodano vrednost za Izolo in Izolane, ne glede na to, iz katere strani pridejo in kdo je njihov pobudnik.

Il Consiglio comunale nella sua nuova composizione opera da sei mesi. Sono in corso molti progetti impor-tanti, abbiamo chiesto ai Consiglieri comunale come valutano l'attività del Consiglio comunale nei primi sei mesi, di cosa hanno bisogno gli isolani e per cui si impegneranno fino alla fine del mandato.

I Consiglieri comunali si impegneranno a…

OBČINSKI SVET


tudi OMV polmaratona. 400 tekačev pa se je preizkusilo na najdaljši, 42-kilometrski progi, na Luka Koper marato-nu. Letos je bilo glavno prizo-rišče dogajanja v Portorožu, vendar so tekači ponovno tekli tudi skozi Izolo.

Maratona ne bi bilo brez pokroviteljev,

ki podpirajo prireditev, s tem pa tudi zdrav način preživljanja prostega časa. Brez prostovoljcev, ki so duša in srce Istrske-ga maratona, tako velike dvodnevne prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati.

V soboto so se že tradicional-no odvili Kapkovi otroški teki, ki so jih spodbujale kar tri ma-skote: Boškarin Žvelto, Kapko in izolski ribič Bepi.

Društvo Istrski maraton

Od 5. do 9. junija je v Izoli potekal že 15. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema.

Izolo je ob praznični 15. izdaji obiskalo več kot šestdeset film-skih gostov, med njimi mnogi stari prijatelji festivala, ki so prišli od blizu in daleč, iz Avstrije, Belgije, Danske, Gruzije, Hrvaške, Indije, Italije, Srbije, Velike Britanije in Slovenije. Odvrtelo se je več kot stodvajset kratkih, srednjemetražnih in celovečernih filmov, v katere je v kinih in pod zvezdnim nebom pogled us-merjalo na tisoče gledalcev. Pet filmoljubnih dni je pripravila

Praznični filmski festival Kino Otok

Istrski maraton brez dvoma velja za največji rekreativni špor-tni dogodek v slovenski Istri, saj se ga je letos udeležilo skupaj kar 20.000 tekačev, navijačev, prostovoljcev, organizatorjev, soorganizatorjev, mimoidočih in vseh ostalih, ki so kljub burji uživali v fenomenalnem vzdušju. Rekordna je bila tudi številka tekačev: skupaj jih je teklo skoraj 5.000; poleg Slovenije so prišli še iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Belgije, Poljske, Češke, Argentine, Japonske, Avstralije in drugih držav. Na Hofer rekreativnem teku je teklo okoli 2.300 tekačev, prav toliko se jih je udeležilo

Luka Koper 6. Istrski maraton ponovno povezal srca tekačev, prostovoljcev, organizatorjev in obiskovalcev

več kot stoglava festivalska ekipa. Direktorica Kina Otok Tanja Hladnik je ob festival-skem zaključku povedala, da »je praznovanje 15. Kina Otok docela uspelo, saj se je v Izoli znova ustvarila skupnost film-skih ustvarjalcev in gledalcev, katere odmev bo nedvomno segel daleč prek uradnih festi-valskih dni, vse do naslednje izdaje in naprej. Poglobljeno, a obenem sproščeno druže-nje brez pregrad med filmarji, obiskovalci, novinarji, ekipo in vsemi drugimi, ki so nas obiskali, namreč brez izjeme ustvari trajne povezave, ki se bodo v prihodnosti razcvetele na najrazličnejše načine«.

S projekcijami in spremlje-valnim programom so ekipa, gostje in obiskovalci soustva-rili ne le filmski program, am-pak tudi program za filmske

profesionalce PRO Otok in filmskovzgojni program Pod-mornica – Otok za mularijo. Program za mlado občinstvo je potekal v kulturnem domu, poleg tega pa je Podmornica sidro vrgla v novo prizorišče,

Sončno dvorano JSKD, kjer je z dejavnostmi za predšol-ske in šolske otroke, mlade ter njihove pedagoge združi-la različne elemente filmske vzgoje. Podmornično dogaja-nje se bo nadaljevalo po več krajih na Primorskem in širše še vse leto.

ZGODILO SE JE


Vodeni pohod, ki ga večina opravi v dobrih petih urah, je po-leg čudovite in neokrnjene narave poln doživetij. Tako je bilo tudi letos. Pohodnike je od izvira Frata v Cedljah pot vodila do vodnjaka ob vaški cerkvi, obzidanega puča blizu vasi, izvira Fra-ta v Medoših in znamenitega Kroga, kjer je obiskovalce pohoda pričakala domača rižota – okusna jed, ki so jo pripravili Aneli-ja Babič, Anka Sirotić ter Rozana in Marjan Prešern. Lea Grbec in Sara Bembič pa sta v Frati ob Cedljah predstavili, kako so nekoč vaščanke z golido na glavi in desko za pranje odšle do izvira, oprale perilo in ga posušile na vejah dreves. Ob povrat-ku v Korte so v gostilni Korte ponudili bobiče in fritule, ki jih je spekla 84-letna Marija Panger. »Se že veselimo naslednjega pohoda in upamo, da bo tudi prihodnje leto tako lep sončen dan kot letos,« je z navdušenjem povedala Rozana Prešeren, predsednica društva Šparžin.

ZGODILO SE JE

V Kortah prvi Festival od Histrov do Rimljanov na Kaštelirju Letos se je v Kortah prvič odvil Festival od Histrov do Rimlja-nov na Kaštelirju. Obiskovalci dogodka so lahko obiskali istrsko tržnico in okušali lo-kalna vina, olja, zeliščarske izdelke, različne namaze, do-mača sladka in slana peciva ter druge izdelke in prisluh-nili pritrkovalcem Kulturnega društva Korte v zvoniku sv. Antona Puščavnika. Odvila se je tudi delavnica izdelovanja starih glasbil in prikaz prazgo-dovinske obrti, kot je tkanje na statvah, ter delavnica za otro-ke. Organiziran je bil vodeni ogled po gradišču Kaštelir, za zaključek pa so nastopili itali-janska folklorna skupina Città dei Trulli iz mesteca Albero-bello, Ženski pevski zbor Kul-turnega društva Korte, otroci podružnične osnovne šole Vojke Šmuc iz Kort ter etno skupina Vruja. Ob spremljavi orkestra Kulturnega društva

Pohod po vodnih virih v Kortah je poln doživetij

harmonikarjev Izola je sledil še pohod z baklami.

V okviru projekta pa bodo na Kaštelirju organizirali tudi druge aktivnosti. Da bi zago-tovili trajnostno upravljanje, bo pripravljen upravljavski načrt območja, očistila se bo vegetacija na stoječih arheo-loških kamnitih strukturah in sanirale obstoječe poti, suhi zid in kažeta. V bližini Kaštelir-ja bosta urejeni dve botanični poti, nameščena pa bo tudi nova urbana oprema. V sklo-pu urejanja območja se bodo dodale nove informativne ta-ble in prenovile obstoječe.

Občina Izola kot partner sodeluje v projektu KAŠTELIR – Prazgodovinska gradi-šča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa preko

Brkinov, Čičarije in Istre, ki je sofinanciran iz Programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija - Hrvaška 2014–2020. S projektom želi obuditi starodavno povezanost življenja ljudi z rastlinami in jo predstaviti na sodoben način, da bo služila trajnostnemu čez-mejnemu turizmu, razvoju podeželja in sonaravnemu ravnanju z okoljem. Glavni cilj projekta je aktivno ohranjanje dediščine gradišč od Krasa do Kvarnerja z razvojem inovativne in trajnostno naravnane čezmejne turistične ponudbe.

Tradicionalni pohod po vodnih virih, ki ga vsako leto organizira društvo Šparžin, je iz leta v leto bolj obi-skan in prepoznan. V društvu si prizadevajo za trajno-stni in odgovorni razvoj turizma v Kortah. Organizirajo in izvajajo razne kulturne in športno-rekreacijske prireditve, sodelujejo s sorodnimi organizacijami in skrbijo za izgled kraja.

Foto

: Dav

id H

rvat

in

Foto

: Dav

id H

rvat

in

12 BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019ZGODILO SE JE

Čestitke vsem sodelujočim tako na izboru za županovo vino kot oljčno olje, še pose-bej pa vinarjem in oljkarjem, ki so si prislužili priznanja.

Med izolskimi oljkarji je komi-sija največ točk dodelila izbo-ru sort Oljkarstva Marancin, zato si je prislužil naziv župa-novo oljčno olje, prvi spre-mljevalec je Leccino oljkarja Zdenka Hrvatina, drugi spre-mljevalec pa Kazanova – iz-bor sort oljkarja Stelja Božiča.

Izola ima županovo oljčno olje in vinoV sklopu tradicionalnega Praznika oljk, vina in rib je 1. junija na Manziolijevem trgu potekala razglasi-tev županovega vina in letos prvič tudi županovega oljčnega olja. Komisijo je med vini najbolj prepričala malvazija iz vinske kleti Robi & Dorjano Korenika, med olji pa izbor sort Oljkarstva Marancin. Na javni natečaj za letošnje županovo vino se je prijavilo kar 10 izolskih vinarjev z 22 vzorci belih in rdečih vin, kar dokazuje, da imamo v naši občini res veliko odličnih vinarjev. Na nate-čaju so sodelovali: Vinska klet Trunkl, Vinska klet Robi & Dorja-no Korenika, Vinarstvo in oljkarstvo Slavec, Vinska klet Franko Markovič, Vinska klet Aleš Gregorič, Vina Zaro, Vina Steras, Vina Markovič, Kmetija Istriana in Vina Božič.

Strokovno ocenjevalno komisijo so poleg predsednice Majde Brdnik sestavljali še Iztok Klenar, Andreja Škvarč, Darko Cerkve-nik in Igor Sepič. Med vsemi vzorci vin je komisijo najbolj prep-ričala malvazija iz vinske kleti Robi & Dorjano Korenika, prvi spremljevalec je sladki muškat iz iste vinske kleti, drugi spre-

mljevalec pa refoška 2015 in 2017 iz vinske kleti Slavec. »Vsa nagrajena vina so si bila po ocenah zelo tesno skupaj, odločale so desetinke točk,« je povedala predsednica komisije in česti-tala vsem vinarjem.

Letos prvič izbor županovega oljčnega oljaIzbor županovega oljčnega olja in dveh spremljevalnih je izbi-rala ocenjevalna komisija v okviru Festivala zlata oljčna vejica, ki ga je organiziralo Društvo oljkarjev slovenske Istre. Na tem mednarodnem festivalu oljčnega olja je sodelovalo 15 izolskih oljkarjev. To so Gracijela Božič, Steljo Božič, Kmetija Barut, Zdenko Hrvatin, Družinska kmetija Olea, Kmetija Laganis, Olj-karstvo Marancin, Alela Markočič - Vesel, Dušan Moljk, Kmetija Kazanova, Damjan Prešeren, Slavec s Kocine, Ivan Zadel, Jože Zadnik in Vanja Zajko. Milena Bučar Miklavčič, predsednica ocenjevalne komisije, je ob razglasitvi povedala: »V okusu naj-boljšega oljčnega olja se čuti harmonija in ravno ta je bila od-ločilna pri izboru komisije.«

V galeriji Alga so se člani Kulturnega društva likovnih umetnikov LIK Izola Milen-ka Arsenov, Dragana - Dada Čurin, Zorko Dežjot, Ingrid Fikfak, Jožica Kleva, Judita Miško, Ljubica Pirih in Ivica Štefančič predstavili na sli-karsko-kiparski razstavi na

Nova razstava izolskih likovnikov

temo Rajski vrt. Svoja dela so ustvarjali pod mentorstvom Teodorja Tavžlja. S prijetnim glasbenim programom sta otvoritev razstave, ki je sodila v Teden vseživljenjskega uče-nja 2019, popestrila Marko in Darko Grgič.

BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019 13ZGODILO SE JE

Glasbeni program letošnjega leta smo z letnim koncertom MoPZ Izola pričeli 19. januar-ja. MoPZ Izola je pod dirigent-sko taktirko Antona Baloha ponudil prijetno zborovsko doživetje. Foto 1

Mesec kulture smo začeli z eno izmed novejših sloven-skih gledaliških produkcij, s predstavo Realisti.

2. februarja je potekala pre-mierna uprizoritev predstave za otroke v produkciji KUD Stepsi.

6. februarja je v kulturnem domu potekala tradicionalna podelitev nagrad izolskim športnikom in športnim dru-štvom. Foto 2

7. februarja, na predvečer kulturnega praznika, je bila v kulturnem domu slovesnost ob kulturnem prazniku. Na prireditvi so nastopili Trio Mef, Kompanija Izolana, MoPZ Izola, ŽePZ Mirta, Trobilni an-sambel Izola, KUD Erato, KUD Balerima, PS LAI. Slavnostna govornica je bila Neva Zajc.Foto 3 - 5

Na marčevskem pustnem ra-janju so najmlajši skupaj zara-jali in v prijetnem vzdušju po-barvali izolsko mestno jedro. Foto 6, 7

Ob dnevu žena so odmevale melodije Rudija Bučarja in za-sedbe Istrabend, ki so kultur-ni dom napolnile do zadnjega kotička. Foto 8, 9

17. marca smo v Izoli izpe-ljali prvi slovenski festival temnega piva, na katerem so se predstavili predvsem pi-vovarji iz slovenske Istre. Na izolskem prizorišču Lonka je na svoj račun prišlo veliko ljubiteljev temnih hmeljskih zvarkov. Foto 10

Zgodilo se je ...

1

2

5

4

3

8

6

9

7

Foto

: Sta

ša G

ašić


Gledališko sezono smo nada-ljevali z najnovejšo produkci-jo koprskega gledališča, z ro-mantično komedijo Norčije v spalnicah.

11. aprila je Izolan Srečko Gombač predstavil svoje rezultate dolgoletnega razi-skovanja in zbiranja gradiv o začetkih jadralnega letalstva na Slovenskem.

20. aprila je Pihalni orkester Izola v sodelovanju z izolskimi Lionsi in CKŠP organiziral do-brodelni koncert, na katerem je nekaj skladb odpela tudi Anika Horvat.

Zadnji aprilski petek je na Lonki potekala proslava ob dnevu upora proti okupator-ju. Na njej so nastopili Vladi-mira Gojak, MoPZ Delfin in ŽePZ Mirta. Foto 11 - 14

10. maja smo nadaljevali z glasbenim programom, tok-rat z izjemnim projektom Lare Jankovič z naslovom Kako diši svoboda, kakšne barve je mir? Foto 15, 16

Drugo majsko nedeljo je Izola gostila poseben projekt En big bend išče talent. Na dru-gem predizboru se je predsta-vilo več izvajalcev, ki so se tru-dili, da bi prišli v finalni izbor.

Konec maja je KUD Stepsi predstavil novo gledališko produkcijo z naslovom Kralj v časopisu.

Konec maja je potekal tra-dicionalni zaključni koncert učencev Glasbene šole Izola.

Art kino Odeon je v letošnjem šolskem letu pripravil novo filmsko-vzgojno vsebino z naslovom Filmska znač-ka. Sodelovalo je več kot 30 učencev z izolskih osnovnih šol. Priznanja so jim podelili v začetku junija.

10

11

13

12

14 15

16


Prizorišče letnega kina Arri-goni se je odprlo z zaključnim nastopom učencev Glasbe-nega izobraževanja Cirque pod mentorstom Lee Sirk. Foto 17

14. junija je v kulturnem domu potekala zaključna plesna predstava Plesnega studia LAI. Foto 18

Ob nacionalnem dnevu Pole-tna muzejska noč 15. junija smo ponovno izpeljali tradi-cionalni shod po izolskih ga-lerijah.

Isti dan smo v sodelovanju z ruskim veleposlaništvom v Sloveniji na Manziolije-vem trgu poslušali glasbeno poslastico z ruskim pridi-hom – nastopil je sanktpeter-burški kvartet Grad.

Letos smo nadaljevali sodelo-vanje s Poletnim primorskim festivalom ter v Izoli gostili izjemno in večkrat nagrajeno predstavo Barufe. Foto 19 - 21

Predzadnji junijski konec te-dna je bil filmsko obarvan. V Art kinu Odeon Izola je med 21. in 23. junijem potekala pri-reditev Dnevi poljskega filma, ko so bili na sporedu filmi so-dobne poljske kinematografi-je. Projekt se je zaključil s kla-virskim koncertom poljskega virtuoza Arturja Dutkiewicza.

Prvi sklop zborovskih nasto-pov MoPZ Izola v parku Pietro Coppo se je odvil 23. junija. Sklop šteje štiri nastope, ki se vrstijo od junija pa vse do sep-tembra. Foto 22

V okviru folklornega festivala Izolafolk se je 28. junija na Lonki predstavila eksotična skupina iz daljnega Pacifika – država Guam. Foto 23

Letošnji letni koncert Pihal-nega orkestra Izola je bil film-sko obarvan. V letnem kinu Arrigoni smo bili zadnjo junij-sko soboto priča izjemnemu spoju glasbe in filma.

17

18

19

20 21

23

22

Foto

: Sta

ša G

ašić


JANUARPredsednik Republike Slovenije Borut Pahor in gospa Tanja Pe-čar sta januarja na uradnem obisku v Republiki Sloveniji gosti-la predsednika Republike Ciper Nicosa Anastasiadesa s sop-rogo gospo Andri Anastasiades. Med drugim je del damskega programa potekal tudi v Izoli. Prvi dami sta na sprehajališču proti Svetilniku odkrili klop prijateljstva med obema državama.Foto 1

FEBRUARFebruarja je bila na delovnem obisku v Izoli ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. Sre-čala se je s predstavniki občinske uprave, ribiči in predstavni-ki Lokalne akcijske skupine za območje občin Ankaran, Izola, Koper in Piran (LAS Istra). Na srečanju je bil med drugim govor o možnostih črpanja evropskih sredstev ter pripravi dokumen-tacije za ureditev izolskega mandrača in carinskega pomola. Ministrica se je seznanila tudi s predstavljenimi rešitvami in idejami o umestitvi ribiškega muzeja, ki je predviden na 3000 m2 površine, na območje Arga. O tem že potekajo pogovori z lastnico zemljišča, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Foto 2

Podžupan Občine Izola Vlado Marič se je 6. februarja udeležil odprtja Centra slovenske Istre Ankaran za usposabljanje ot-rok in mladostnikov s težavami v telesnem in duševnem ra-zvoju. Po dolgih letih čakanja je center vendarle zaživel. Foto 3

Podžupanja Občine Izola Agnese Babič in vinska kraljica Julija Jogan sta 9. februarja prerezali trak ter s tem otvorili 5. festival Refuscus Mundi - Svet refoška, na katerem se je s svojim re-foškom predstavljalo 43 vinarjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Foto 4

Na februarskem srečanju župana Markočiča z ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernejem Pikalom so bile prisotne tudi vse ravnateljice izolskih osnovnih šol in vrtcev ter ravnateljica in ravnatelj obeh srednjih šol. Prav tako so se srečanja udeležile knjižničarke iz osnovnih šol ter direktorica izolske mestne knjižnice. Ključna tema je bilo dejstvo, da v Izoli ni primerne športne infrastrukture za dijake srednjih šol. Kljub večkratnim dogovorom in sklenjeni pogodbi o zagotavljanju potrebne športne infrastrukture za izvajanje športne vzgo-je v izolskih srednjih šolah do realizacije skupno zastavljenih projektov do sedaj ni prišlo. Dotaknili so se tudi izziva bralne pismenosti v osnovnih šolah in integracije priseljenih otrok v okolje. Foto 5

24. februarja se je v Izoli odvila 6. kolesarska dirka Velika na-grada slovenske Istre. Prireditev je že tradicionalna in tudi dobro sprejeta v našem okolju. Letos je bilo prijavljenih kar 21 ekip iz Slovenije, sosednjih držav, nekateri tekmovalci pa so prišli celo iz Nemčije in Irske. Foto 6

MAREC6. marca je župan Markočič gostil Ireno Majcen, direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS s sodelavci. Pogovori so potekali predvsem s ciljem izboljšanja medsebojnega sode-lovanja in konkretiziranja aktivnosti v letošnjem letu. Ključna tema pogovora je bila možnost širitve industrijske cone v Izo-

Pomembnejši dogodki

ZGODILO SE JE

1

2

3

4

5

Foto

: Dan

ko P

etro

nije

vić

Foto

: Dan

ko P

etro

nije

vić


li in s tem nadaljnjega razvoja in širitve podjetništva. Občina vidi širitveno možnost predvsem na območju, ki je v večinski lasti Sklada in se nahaja nad objektom Droge vse do obvozni-ce. Predstavniki Sklada so na sestanku izrazili razumevanje in naklonjenost za predstavljeno idejo, tako občinske službe kot pristojne službe znotraj Sklada pa so začele iskati rešitve, ki bi bile ugodne za obe strani. Foto 7

V pogovoru so se dotaknili tudi teme pomožnih kmetijskih objektov, t. i. kažet. Marko Starman, vodja občinskega Urada za prostor in nepremičnine, je pojasnil, da se je občina odlo-čila za nov pristop k reševanju problema kažet tako v sodelo-vanju s Skladom kot Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Konkretne rešitve za kažete pa so že pripravili na Fakulteti za arhitekturo. Projekt poteka, skupen cilj vseh akterjev pa je, da se to področje sistematično uredi na način, da bodo imeli na-jemniki zemljišč primeren prostor za spravilo sodobnih strojev in orodja za obdelavo kmetijskih zemljišč ter da obenem kaže-te ne bodo kazile izolskega podeželja.

Direktorica in župan sta sestanek sklenila z zavezo za ponovno srečanje v jesenskih mesecih, ko bosta preverila zaključene ak-tivnosti in se pogovorila, kako naprej.

15. marca je Izolo obiskal minister za obrambo Karl Erjavec s sodelavci. Z županom sta se pogovarjala o možnostih sodelo-vanja pri vzpostavitvi dnevnovarstvenega centra za starejše in centra za dementne, ki bi ju uredili v bližini izolskega zdravstve-nega doma v prostorih objekta v lasti Ministrstva za obrambo RS na Drevoredu 1. maja. Pogovarjala sta se tudi o izgradnji gasilsko-reševalnega centra, ki bi združeval sedanjo reševalno postajo, gasilski dom in prostore štaba za zaščito in reševa-nje. Center bi umestili na lokacijo sedanje reševalne postaje z nadgradnjo obstoječega objekta, ki se nahaja ob izolskem ko-munalnem podjetju. Izolski župan in minister za obrambo sta spregovorila tudi o ideji vzpostavitve centra za urjenje struktur civilne zaščite, ki bi bil umeščen na območju med Merkurjem, nekdanjo Mehanotehniko ter avtokampom Jadranka, kjer so po prostorskem aktu predvidene športno-rekreativne dejavno-sti. Projekt je minister prepoznal kot zanimiv in realen: gre za idejo o posebnem bazenu, v katerem bi lahko potekalo urjenje pripadnikov civilne zaščite, saj bi bil na delu bazena vkopan 40 metrov globok prostor za usposabljanje potapljačev pri glo-binskem potapljanju. Glede na to, da takega centra v Sloveniji sploh ni in da je najbližji v severni Italiji oz. natančneje v Padovi, bi bila pridobitev širšega pomena in bi lahko postal srednje-evropski center, zanimiv tudi za vadbo potapljačev sosednjih držav. Foto 8

Revija pevskih zborov Primorska poje je marca letos prazno-vala svoj 50. jubilej. Župan Danilo Markočič je v pozdravnem nagovoru izkazal navdušenje, da se je revija po dolgih letih od-vila tudi na izolskem podeželju, v Kortah. Pohvale je namenil vsem, ki preživljajo svoj prosti čas z zborovsko glasbo ter tako ohranjajo kulturo in tradicijo. Foto 9

18. marca je župan Danilo Markočič gostil istrske poslance in se z njimi pogovarjal o pomembnih projektih tako za Izolo kot širšo regijo. Istrski poslanci so v začetku marca ustanovili Klub istrskih poslancev. Cilj kluba je enotno zastopanje potreb pre-bivalcev istrskih občin ter s tem njihov hitrejši in učinkovitejši razvoj. Na prvem srečanju med štirimi istrskimi občinami jih je gostil župan Občine Izola, s katerim so se pogovarjali o raznih temah, ki so pomembne za Izolo in tudi širšo okolico. Foto 10

ZGODILO SE JE

6

7

8

9

10

Foto

: Dan

ko P

etro

nije

vić


Konec marca so se začela pripravljalna dela za izgradnjo novega krožišča na Belvederju. Postavljeno je bilo začasno montažno krožišče, ki bo po zaključeni poletni sezoni dokonč-no urejeno. Pridobitev, ki je potekala v dobrem sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo ter Krajevno skupnostjo Jagodje - Dobrava, pozitivno vpliva na prometno varnost in pretočnost tega nevarnega odseka. Foto 11

APRILOb svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu je Izola 2. aprila z modro svetlobo osvetlila stavbo, v kateri je bila nekoč mestna lekarna, sedaj pa v njej gostuje poslovalnica NLB, in se tako pri-družila akciji Zasveti v modrem, ki poteka že nekaj let po vsem svetu. Foto 12

V Manziolijevi palači smo v začetku aprila gostili župana občine Radovljica Cirila Globočnika ter njegove sodelavce, ki so obi-skali Izolo. Z veseljem smo jim predstavili našo občino in si iz-menjali dobre prakse. Dobrodošlico sta jim izrekla podžupana Vlado Marič in Agnese Babič. Foto 13

13. aprila se je župan Danilo Markočič skupaj z občinsko upravo in v družbi s poslancem Felicejem Žižo ter občinsko svetnico Mojco Ferle pridružil čistilni akciji Počistimo pod morsko gla-dino. Nismo bili dovolj hrabri, da bi se s supom podali na morje, zato pa smo svoje moči usmerili v čiščenje obmorskega pasu. Foto 14

Začetnica ženskega balinanja v slovenski Istri je bila Izolanka Pierina Deško. Njej v spomin so Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava, Društvo invalidov Izola ter Balinarsko športno društvo Jadran Izola 16. aprila priredili že tradicionalni balinarski turnir ženskih ekip. Foto 15

26. aprila je Izola znova gostila že osmi Orange Wine Festival. Manziolijevo palačo, cerkev sv. Marije Alietske in tamkajšnji Manziolijev trg so spet preplavili ljubitelji vin z vsega sveta, ki so jim svoja oranžna vina predstavili vinarji iz sedmih držav. Festival belih maceriranih vin je v osmih letih postavil Izolo na svetovni zemljevid pomembnih vinskih srečanj. Orange Wine Festival je najbolj mednaroden gastronomski dogodek v Slove-niji tako po številu držav, iz katerih prihajajo vinarji, ki se pred-stavljajo, kot po obiskovalcih, ki se načrtno udeležijo dogodka.Foto 16

MAJIzolski policisti in občinski redarji so v sklopu vseslovenske ak-cije Kolesarji konec maja na lokaciji nekdanje obalne ceste pri Rudi kolesarjem svetovali o varni udeležbi v prometu. Predsta-vili so opremo za nadzor prometa, najmlajšim pa podelili nekaj obvezne kolesarske opreme, med drugim otroške čelade, od-sevnike, odsevne trakove, ključavnice, zvonce in svetilke. Foto 17

Sredi maja se je župan Danilo Markočič odzval povabilu na obisk Andragoškega društva Morje Univerze za tretje življenj-sko obdobje, ki ponuja raznovrstne dejavnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Foto 18

11

12

13

14

15


Župan Danilo Markočič je maja v družbi otrok Vrtca Mavrica in OŠ Vojke Šmuc ter predstavnikov podjetij Avto Center Jereb, Toyota Adria in Komunala Izola v sklopu pro-jekta En hibrid, eno drevo na plaži Svetilnik zasadil pet novih dreves. Projekt temelji na zamisli, da se za vsako pro-dano hibridno vozilo Toyota zasadi drevo, kar je nedvom-no pohvalno in krepi vizijo, da je Izola zeleno mesto. Foto 19

JUNIJTradicionalni Praznik oljk, vina in rib je znova napolnil ulice starega mestnega jedra. Dišalo je po morskih dobrotah, obi-skovalci prireditve pa so lahko okušali vina in olja lokalnih pri-delovalcev. Foto 21

Kdor daruje kri, rešuje življe-nja. Rdeči križ Izola je tudi le-tos 21. junija priredil srečanje vseh krvodajalcev jubilantov ter se jim s simbolnim dari-lom zahvalil za njihovo hu-manost in plemenitost. Letos je okroglo številko darovanja praznovalo kar 45 Izolanov, še posebej pa smo lahko po-nosni na Borisa Bolčiča, ki je kri daroval že 130-krat, ter na Vojteha Dovča, ki je kri daro-val že 160-krat. Foto 20

Uspešni učenci vseh treh izol-skih osnovnih šol ter izolske podružnice Glasbene šole Koper so prejeli občinska priznanja za izjemen učni us-peh in za druge posebne do-sežke. Vsem iskreno čestita-mo in jim želimo brezskrbno poletje. Foto 22

21. junija smo z osrednjo ob-činsko proslavo počastili dan državnosti. V sklopu kultur-nega programa so nastopili Moški pevski zbor Izola, Man-ca in Benjamin Izmajlov ter folklorne skupine iz Italije, Madžarske in Slovaške. Foto 23

21

16

18

20

22

17

19

23


Na Turističnem združenju Izola smo v želji po razvoju novih inovativnih turističnih produktov v Izolani – hiši morja zasnova-li posebno doživetje za otroke, aktivnost Muzejski detektiv. No-vost v času poletne sezone bo tudi doživetje Na ribarjenje po starem, ki smo ga pripravili v sodelovanju s Hotelom Marina.

Muzejski detektiv v Izolani – hiši morja Izolski muzej Izolana – hiša morja vabi na prav posebno zaba-vo za otroke. Prek lova na skriti zaklad bodo lahko spoznavali izolsko zgodovino in zanimive Izolane. Premagovanju izzivov, reševanju ugank in seveda iskanju skritega zaklada bo sledila še ustvarjalna delavnica, na kateri se bodo otroci pobližje sez-nanili z modelarstvom in si lahko izdelali svoj posebni morski spominek.

»Igra« Muzejski detektiv je primerna za rado-vedne otroke, željne raziskovanja in učenja,

v starosti od 7 do 12 let. Otroke lahko starši na igro prijavijo na lokaciji izolskega TIC-a ali v Izolani – hiši morja (predhodna rezervacija termina je obvezna). Za izvedbo igre morajo biti prijavljeni najmanj 4 otroci. V eni izvedbi lahko sodeluje največ 10 otrok.

Na ribarjenje po staremPosebno doživetje za družine bo letos prvič tudi ribarjenje po starem, ki smo ga na Turističnem združenju pripravili v sode-lovanju s Hotelom Marina. Namenjeno je družinam, ki bi se

Muzejski detektiv bo otroke popeljal na pravo morsko pustolovščino

Na potovanje po izolskih okusih Okusi Izole – predstavitve lokalnih kuharskih mojstrovPo vzoru preteklega tudi v letošnjem letu nadaljujemo s predstavitvami kulinarič-nih zgodb na spletu. Vse leto bomo tako sredstva za pro-mocijo namenjali lokalni go-stinski ponudbi, ki jo bomo predstavljali z zgodbo – od kmeta ali ribiča, do priprave (recepta), predstavitve kuhar-skega mojstra (ali restavraci-je). Naše zgodbe lahko spre-mljate na spletni strani www.visitizola.com.

Turistično združenje Izola

Po uspešno izpeljani aprilski akciji Dnevi špargljev in ju-nijski akciji Dnevi domačih pedočev se v Izoli kulinarična zgodba nadaljuje. Med 14. in 29. septembrom bomo svoje brbončice razvajali na Dnevih bakalaja, ki se bodo v Izoli od-vili prvič, otvorili pa jih bomo s prav posebnim kulinaričnim dogodkom. Letošnjo kulina-rično zgodbo bomo zaklju-čili z Dnevi kraljestva ribe, ki bodo trajali od 12. oktobra do 9. novembra 2019.

Od začetka maja pa do konca sep-

tembra obratuje tudi domača tržnica Ruba sz moje njive. Domača tržni-ca je v Drevoredu 1. maja odprta vsako sredo in soboto med 8. in 12. uro.

Tudi v letošnjem letu na Turističnem združenju Izola nadaljujemo z razvojem mesta kot kulinarične de-stinacije. V ta namen bomo pripravili več različnih promocijskih akcij, prav tako pa bomo nadaljevali s programom Kilometer nič, ki vključuje sezonsko do-mačo tržnico Ruba sz moje njive, ter s kulinaričnimi akcijami oz. dogodki.

TURIZEM IN PRIREDITVE

rade pobliže spoznale z lov-ljenjem rib in preživele večer na morju. Na ribarjenje po starem bo mogoče odriniti vsako sredo med 16. in 18. uro (septembra) oz. med 18. in 20. uro ( julija in avgusta). Na do-

živetje se zainteresirani gostje lahko prijavijo na recepciji Hotela Marina.

Več informacij o obeh doži-vetjih na spletni strani www.visitizola.com.


Foto

: Luk

a Ka

še R

iiba

VISIT IZOLA Celostna grafična podoba

LOGOTIPRAZLIČICE(SLO - ENG)

Turistično združenje Izola Turistično združenje Izola Turistično združenje Izola Turistično združenje IzolaTourist Board Izola Tourist Board Izola Tourist Board Izola Tourist Board Izola

Turistično združenje Izola Turistično združenje Izola Turistično združenje Izola Turistično združenje Izola

Turistično združenje IzolaTuristično združenje IzolaTuristično združenje IzolaTuristično združenje Izola

Tourist Board Izola Tourist Board Izola Tourist Board Izola Tourist Board Izola

Tourist Board IzolaTourist Board IzolaTourist Board IzolaTourist Board Izola

Turistično združenje Izola Turistično združenje Izola Turistično združenje Izola Turistično združenje IzolaTuristično združenje Izola Turistično združenje Izola Turistično združenje Izola Turistično združenje IzolaTourist Board Izola Tourist Board Izola Tourist Board Izola Tourist Board IzolaTourist Board Izola Tourist Board Izola Tourist Board Izola Tourist Board Izola


SeaTradea v Miamiju, Freizeita v Celovcu, do konca leta pa se bo predstavila še na borzi TTG Rimini.

Z blagovno znamko Love Istria aktivni tudi na drugih področjih

Istrska turistična združenja oz. organizacije pa so aktivne tudi na drugih področjih. Že nekaj let pripravljamo skupni letni koledar dogodkov, sode-lujemo pri organizaciji dogod-kov in v različnih projektih, skupaj gostimo tuje novinarje ipd. Lansko leto smo pričeli z izvajanjem skupne promocije pod blagovno znamko Love Istria prek družbenih omrežij (predvsem Facebooka in In-stagrama), ustvarili smo več kot 60 skupnih fotografij, več

krajših video posnetkov in pa nov krovni video destinacije, ki je v treh dneh dosegel 20.000 organskih ogledov in 380 delitev. Za-nimanje za istrska doživetja so zaznale tudi nekatere slovenske agencije.

V letu 2019 bomo lanskoletno dobro prakso še nagradili. Aktiv-ni bomo tudi pri projektih MarIstra – gastronomski zakladi Istre in Uživajmo podeželje (2). Še naprej bomo sredstva namenjali skupni promociji dogodkov in doživetij prek ustaljenih kanalov.


Na Turističnem združenju izvajamo raziskavo o obiskovalcih Izole

Slovenska Istra se je pod bla-govno znamko Love Istria le-tos januarja udeležila sejma Ferienmesse na Dunaju. V istem terminu se je sloven-ska Istra predstavila tudi v Utrechtu na Nizozemskem na največjem sejmu turizma v Beneluksu, ki je obenem eden izmed večjih v Evropi. Predsta-vila se je tudi na italijanski borzi BIT Milano in na sejmu Holiday world Praga, največ-jem in najpomembnejšem turističnem sejmu na Češkem. Sočasno s praškim sejmom se je odvila tudi predstavitev na največjem sejmu za rekreaci-jo in prosti čas na Bavarskem – F.RE.E. München. Nemčija predstavlja največji evropski trg s skoraj 70 milijoni poto-vanj, daljših od 4 dni, in s 77 milijoni krajših potovanj, za

Na Turističnem združenju Izola se zavedamo pomena digitalnega marketinga za promocijo turizma. Prena-šanje ključnih sporočil pravim ciljnim skupinam kot tudi sam razvoj turističnih produktov namreč slonita prav na dobrem poznavanju t. i. person.

Slovenska Istra tudi letos aktivna pri promociji destinacije


Turistično združenje Portorož, Turistično združenje Izola, Turistična organizacija Koper in Občina Ankaran, ki se pri promociji slovenske Istre uspešno povezujejo in dokazujejo, da se s skupnim nastopom lahko dosežejo boljši rezultati in ponudijo celovitejši turistični produkti, se tudi letos predstavljajo na pomembnejših turističnih sejmih. Moči pa so združili še na drugih področjih.

katere Nemci porabijo okoli 90 milijonov evrov; po številu hotelskih prenočitev v sloven-ski Istri so takoj za Avstrijci in Italijani. Sledila je še predsta-vitev na največji turistični bor-zi na svetu ITB Berlin, ki velja za svetovno stičišče turistične ponudbe in povpraševanja. Slovenska Istra je bila tudi del

Med letošnjo glavno poletno sezono bomo tako v Izoli izvajali poglobljeno raziskavo person, torej naših obiskovalcev. Infor-macije, ki jih bomo z raziskavo pridobili, bodo ključnega pome-na za načrtovanje razvojnih in promocijskih aktivnosti turistič-nega gospodarstva na območju občine Izola.

Strukturo in poznavanje person bomo uporabili pri nadaljnjem načrtovanju strateškega razvoja

in taktičnih aktivnosti, vsem turističnim in gostinskim ponudnikom pa bo raziskava v pomoč pri razvoju konkretne ponudbe na destinaciji.

Raziskava bo potekala štiri mesece: od začetka junija pa do konca septembra 2019. Anketni vprašalnik bo postavljen na posebnem spletnem naslovu, informacijo o raziskavi pa bomo skupaj z lokalnimi ponudniki na različne načine razširili med obiskovalce (tablice na recepcijah, letaki s QR-kodo, nagradna igra). Projekt izvajamo v sodelovanju z izbranim zunanjim izva-jalcem, podjetjem ARHEA Solutio, d. o. o.


Foto

: Jak

a Iv

anči

č, B

rič

Foto

: Luk

a Ka

še R

iiba

22 BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019TURIZEM IN PRIREDITVE

Projekt Mala barka 2, pri katerem sta

sodelovala tako Občina Izola kot Turistično zdru-ženje Izola in je skupaj vreden dobra 2 milijona evrov, je pomembno prispeval k ohranjanju pomorske dediščine in nadgradnji turistične bla-govne znamke, ki je bila vzpostavljena že s prvim projektom (Mala barka).

Še posebej nas veseli, da smo tako s projektnimi partnerji kot z ljubitelji kulturne dediš-čine spletli posebne vezi in začrtali določene smernice za sodelovanje tudi v prihodnje. Prav tako smo našim obisko-valcem s projektom uspeli

ponuditi usmeritve oz. nasve-te, kako se pobližje spoznati z zgodbami, ki jih na območju slovenske in hrvaške Istre ter Kvarnerja piše naše morje.

Več informacij o projektu na spletni strani: http://www.malabarka.eu/


Konec marca se je na Lošinju odvila zaključna novi-narska konferenca čezmejnega projekta Mala bar-ka 2. Sledila je otvoritev novega interpretacijskega centra pomorske dediščine otoka Lošinj, ki se nahaja v podpalubju lošinjskega logerja Nerezinec, trenutno privezanega pred Muzejem Apoksiomena.

Loger je bil obnovljen v sklopu projekta, edinstven pa je pred-vsem zaradi svoje notranjosti, saj je obenem tudi muzej, v ka-terem sta prek multimedijskega prikaza predstavljeni gradnja bark in pomorska dediščina. Novinarske konference in otvoritve se je med drugim udeležil tudi hrvaški minister za turizem Gari Cappelli, s strani Občine Izola pa podžupanja Agnese Babič.

Pred svečano otvoritvijo so sodelujoči partnerji v projektu predstavili ključne rezultate 30-mesečnega aktivnega dela. V okviru projekta Mala barka 2 (Ohranitev pomorske dediščine Severnega Jadrana/Očuvanje pomorske baštine Sjevernog Ja-drana), ki je sofinanciran iz programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija - Hrvaška 2014–2020 in je združil osem partnerjev, je bilo tako obnovljenih skupaj kar 13 starih bark. Na slovenski strani je še posebej odmevala gradnja istrskega topa, ki je po-tekala pod okriljem Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran.

Ena od obnovljenih bark – pasara je sicer na ogled tudi v izolski hiši morja – Izolani. Ta je bila

med projektom obogatena tudi z novimi interaktivni-mi vsebinami.

V sklopu projekta sta bili osnovani Akademija tradicionalnih pomorskih obrti in veščin ter mreža centrov odličnosti. Obo-ji združujejo strokovnjake s področja pomorske dediščine in skrbijo za njeno ohranjanje na območju našega prostora. Or-ganiziranih je bilo veliko delavnic in izobraževanj, sofinancira-ne so bile kulturne prireditve, povezane z morsko dediščino, dobili smo nove promocijske materiale itd. Pri sami promociji projekta in kulturne dediščine na sploh pomembno vlogo igra-jo tudi centri promocije. Na območju Slovenije sta v sklopu projekta nastala kar dva nova centra: Turističnoinformacijski

center v Izoli se je preselil v obnovljene prostore na Sončnem nabrežju, v pro-storih nekdanjih skladišč soli Monfort pa je nastal nov info center.

Skupaj s hrvaškimi partnerji smo pripravili tudi 10 čez-mejnih itinerarijev, ki med seboj povezujejo destinacije severnega Jadrana, bogate s pomorsko dediščino, hkrati pa skrbijo za pripovedovanje zgodbe o morju. Na vseh so-delujočih destinacijah so bile namreč postavljene tudi po-sebne markacije, ki označu-jejo snovno in nesnovno de-diščino, povezano z morjem. Skupaj je bilo postavljenih kar 70 markacij: 20 jih stoji v Izo-li in Piranu, 50 pa na hrvaški strani. Vsi ti pomembni spo-meniki so tudi del virtualnega muzeja. V sklopu projekta so namreč slovenski in hrvaški strokovnjaki z različnih pod-ročij zbrali in popisali ogrom-no bazo pomorske dediščine severnega Jadrana. Vse toč-ke oz. markacije so tudi del itinerarijev, prav tako pa so opisane v novih promocijskih materialih, ki so dostopni na izolskem turističnoinforma-cijskem centru in v novem info centru v prostorih nekda-njih skladišč soli Monfort.

Aprila se je zaključil čezmejni projekt Mala barka 2

Foto

: bar

ka B

iser

, Luk

a Ka

še R

iiba


Letos so si omislili tudi zanimiv video mix napo-vednik z vsemi nastopajočimi, ki je dostopen na

https://youtu.be/aOLUPP6mLxQ.


Ljubljanska ulica živi! Še po-sebno ustvarjalno je na pi-azzetti, imenovani Largo pri špini v okolici Bifeja pri Kralju, kjer je tudi galerija Plac Izola-nov. V njej so imeli letos samo do začetka junija že sedem razstav, ki jih tradicionalno od-pirajo ob sobotah ob 11. uri, ko je največ mimoidočih, do konca leta pa jih bo še sedem.

Ob četrtkih pa se tudi v letoš-njem poletju na Largu odvija-jo Četrtkovi glasbeni večeri Pri špini. Junija so nastopili mo-ška glasbena skupina Same Babe, Cveto Kobal in Teo Col-lori s skupino Momento Ciga-no, na prvi julijski četrtek pa I Torpedoni.

11. julija bo na vrsti skupina Bossa de

novo, 18. julija Jure Lesar, 25. julija Počeni škafi, 27. julija Aldo Kumar s skupino Anbot, 1. avgusta Krkuča Kunekšon, 8. av-gusta JG3O Jarc Gregorin trio, sledila bo Bakalina velika, 29. avgusta pa BUH. 5. septembra bo gostoval Jakob Kobal band, za zaključek pa bo 12. septembra zaigral na kitaro in zapel Bort Ross.

Letos poteka že četrta se-zona koncertov Pri špini v Ljubljanski ulici. Ti glasbeni večeri pod milim nebom in v zavetju starih hiš so vse bolj prepoznavni tudi zunaj ob-činskih meja, čeravno smo večinski obiskovalci še vedno domačini. Poznajo jih tudi številni slovenski glasbeniki, ki vse raje nastopajo ob špini, čeprav ta že dolgo ne opravlja svoje osnovne funkcije.

»Upam da med glasbeniki nis-mo znani zgolj po tem, da iz-vajalcem ne moremo ponuditi ustreznih honorarjev, ampak tudi zato, ker doživijo tukaj vse, kar lahko ponudi uličica mediteranskega mesteca. Ve-sele in hvaležne poslušalce, skrb za nastopajoče v vsem, solidno ozvočenje in malo

skromnejšo osvetlitev, pred-vsem pa veliko pristnosti,« raz-laga Drago Mislej Mef.

V teh letih so nastopili že Jani Kovačič, Primož Siter, skupina

Ana Pupedan, Daniel Vezoja in celotna ekipa Kantfesta, pa Kombinatke, Aldo Kumar s skupino Anbot, pevska sku-pina Gallina, mojster Aleksan-der Ipavec, vrhunska harfistka Mojca Zlobko Vajgl, Emilia Martensson, Livio Morosin, Klarisa Jovanovič & Della Segodba, Drajnarjuva vam-pa, Boštjan Narat ter kopica ostalih vrhunskih slovenskih glasbenikov in skupin. Lani so uspeli posneti vse koncerte, ki so jih zatem skupaj s po-govorom z izvajalci predvajali ob nedeljah zvečer na Radiu Koper.

»Glede na to, da ne moremo, pa tudi ne želimo zapirati ulice v poletnih večerih, tudi ne moremo pobirati vstop-nine. Zato so bile vsaj doslej naš največji problem prav fi-nance. Plačilo nastopajočim smo zagotavljali s prispevki obiskovalcev, s prispevkom Bifeja pri Kralju in s prispevki članov društva Izolani. Obči-na Izola namreč že vrsto let ne objavlja razpisa, s pomoč-jo katerega bi lahko dobili kakšno drobtinico proračun-skega denarja. Z izvolitvijo nove občinske oblasti smo

naleteli na več razumevanja pri tistih, ki vedo, kako pomembne so prireditve za turistični kraj in za občane. Na pomoč nam je priskočil tudi Center za kulturo, šport in prireditve Izola, zato smo si letos lahko privoščili tak program, da nam ga zavidajo vsi v regiji,« je še povedal neumorni Mef, brez katerega teh ve-čerov ne bi bilo.

Na Largu pri špini se dogaja!

Vsako leto nove rekordne številke obiska Izole

Po prvih podatkih za mesec maj smo v Izoli skupaj zabeležili 2 % več prihodov in 3 % več opravljenih nočitev. Minimalen porast smo kljub neugodnemu majskemu vremenu dosegli v večini namestitvenih objektov z izjemo avtokampov. V hotelih smo našteli 2 % več opravljenih nočitev, v gostiščih kar 42 % več, v apartmajskih naseljih pa 4 % več.

V preteklem mesecu smo v Izoli zabeležili 48 % domačih gostov, sledijo jim Avstrijci (16 %) ter

Nemci in Italijani (7 %).

Po podatkih hotelirjev bo Izola v glavni poletni sezoni ponovno dobro obiskana: glede na dinamiko povpraševanja in rezerva-cij, ki so opravljene bistveno prej, pričakujejo polno zasedenost hotelov.


Kljub lanski rekordni sezoni po številu obiska Izole letos številke obetajo presežek preteklih rezultatov. V prvih petih mesecih leta 2019 skupaj beležimo 13 % več prihodov in 3 % več opravljenih nočitev.

Same babe


Ob občinskem prazniku bodo podeljena priznanja in nagrade Občine Izola

Občina Izola 11. julija praznuje svoj praznik v spomin na množičen odhod Izolanov v partizane leta 1944. Proslava ob občinskem prazniku se bo odvila v petek, 12. julija, ob 20.30, na Manziolijevem trgu. Ob tej pri-ložnosti bodo podeljena priznanja in nagrade Občine Izola. Za glasbo bodo tudi letos poskrbeli člani 3 Big Band Orchestra, ki se jim bodo na odru pridružili Lea Sirk, Drago Mislej Mef in drugi gostje.

Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi priznanja in nagrada Občine Izola. Priznanje Občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom Občine Izola in ustrezno listino bo prejel Ottavio Brajko za življenjsko delo na področju glasbe in izjemen prispevek k promociji občine Izola. Priznanje Občine Izola v obliki plakete

Ribiški praznik letos od četrtka do nedelje Letošnja edicija Ribiškega praznika bo posebna, saj se bo pri-čela že v četrtek, 22. avgusta, s koncertom Rudija Bučarja na Manziolijevem trgu. Dobra glasba se bo kot že tradicionalno nadaljevala v petek in soboto na prizorišču Lonka in na Veli-kem trgu. Zaključili pa bomo v nedeljo, 25. avgusta, s koncer-tom, ki se bo prav tako odvil na Lonki, kjer se bomo poklonili našemu legendarnemu Ottaviu Brajku.


z zlatim grbom Občine Izola in ustrezno listino bo prejela Osnovna šola Vojke Šmuc Izola ob 200. obletnici delo-vanja prve slovenske šole v Istri – podružnične šole v Kor-tah. Denarno nagrado v višini 2.100 evrov z ustrezno listino za leto 2019 pa prejme Nad-ja Gregorovič za življenjsko delo na področju športa, za delovanje na humanitarnem področju, na področju delo-vanja društev in drugih nevla-dnih organizacij. Dodatno bo

župan Danilo Markočič pode-lil priznanje Občine Izola v ob-liki plakete s srebrnim grbom Viljemu Kernu za 50-letno uspešno vodenje podjetja, v katerem so zaposleni številni Izolani. Plaketo s srebrnim gr-bom bosta prejeli tudi Anica Adamič za več kot 30-letno delo s starejšimi v Domu upo-kojencev Izola, v obeh izolskih društvih upokojencev in ob-močnem združenju Rdečega križa ter Nerina Bonassini Battelli za izjemne uspehe ter življenjsko delo na področju psihološke dejavnosti z otro-ki, mladostniki in starši v ob-čini Izola.

Dan pred občinsko proslavo bo Lju-

bljanska ulica v zname-nju četrtkovih večerov Pri špini, v soboto, 13. julija pa bo na Lonki koncert Elvis Presley tribute. Vikend bomo zaključili z glasbo, saj bo v Man-ziolijevi palači ob 19. uri zaključni koncert Poletne glasbene akademije.

Na Ribiškem prazniku bodo nastopili: Čuki, Klapa Šufit, Karamela, Bakan bend, Nočni skok, Primorski fantje, Maga-zin, Lisjaki, rock skupina Cre-edence Clearwater Revival in še mnogi drugi.

Veseli bomo, če anketo do vključno 31. 8. 2019 oddate na zbirnem mes-tu v stavbi Občine Izola, na sedežu posamezne krajevne skupnosti, jo pošljete po pošti na naslov Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola ali jo rešite prek spleta: https://www.1ka.si/a/223732.

V anketi lahko sodelujejo vsi občani Izole, ki so starejši od 12 let. V nagradnem žrebanju ne morejo sodelovati zaposleni na Občini Izola.

Vsi, ki boste oddali veljavno izpolnjeno anketo ter v njej vpisali tudi svo-je kontaktne podatke, se boste prek žrebanja potegovali za nagrade, povezane s spodbujanjem trajnostne mobilnosti. Če svojih kontaktnih podatkov ne želite posredovati, lahko anketo izpolnite anonimno. Podelili bomo 3 zložljive skiroje, 7 kolesarskih čelad ter več manjših nagrad. Žrebanje bo jeseni 2019, prejemniki pa bodo o nagradah ob-veščeni po pošti.

Si prega di consegnare il questionario all'apposito punto di raccolta nell'edifico del Comune di Isola, presso la sede della singola comunità locale, di inviarlo per posta all'indirizzo Comune di Isola, Riva del Sole n. 8, 6310 Isola o di compilarlo online all'indirizzo https://www.1ka.si/a/223732 entro il 31 agosto 2019.

Possono partecipare al sondaggio tutti i cittadini del comune di Isola di età superiore ai 12 anni. Non possono partecipare al sorteggio dei premi gli impiegati del Comune di Isola.

Tutti coloro che consegneranno il questionario debitamente compilato e iscriveranno i propri dati di recapito parteciperanno al sorteggio di premi, legati alla promozione della mobilità sostenibile. Se non volete inoltrare i propri dati personali, potete compilare il questionario in forma anonima. I premi sono 3 monopattini pieghevoli, 7 caschi bici e diversi premi minori. Il sorteggio verrà eseguito in autunno 2019, i vincitori ver-ranno informati per posta.

Če želite sodelovati v nagradnem žrebanju, prosimo, vpišite svoje podatke. / Per partecipare al sorteggio premi, iscrivere i propri dati.

Ime in priimek/Nome e cognome:

Naslov/Indirizzo:

Telefonska številka/Numero di telefono:

E-pošta/E-mail:

ANKETAQUESTIONARIOO PROMETU V OBČINI IZOLASUL TRAFFICO NEL COMUNE DI ISOLA

BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019

Spoštovani!

Leta 2017 je Občina Izola sprejela Celostno prometno stra-tegijo. V času njene izdelave smo vas z anketo spraševa-li o prometu v Izoli ter s pomočjo rezultatov identificirali probleme in podali usmeritve za nadaljnji prometni ra-zvoj občine. Z letošnjo anketo bi radi ponovno preverili, kako ocenjujete stanje prometnih ureditev predvsem na področju pešačenja, kolesarjenja in javnega potniškega prometa. Pri sprejetju strategije smo si zastavili cilj, da bomo do leta 2022 povečali delež hoje na delo s takratnih 9 % na 15 %, povečali delež kolesarjenja na delo s takratnih 3 % na 10 % in povečali delež potovanj, opravljenih z jav-nim potniškim prometom, s takratnih 2 % na 5 %. Z anketo bi radi tudi ugotovili, ali se približujemo temu cilju.

Odgovori nam bodo v veliko pomoč pri izbiri novih ukre-pov in nadaljnjem izvajanju strategije prometnega razvo-ja Izole. Zato vas prosim, da anketo rešite in s tem prispe-vate svoj delež k trajnostnemu razvoju naše občine.

Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem.

Spettabili!

Nell'anno 2017 il Comune di Isola ha approvato la Strategia integrata del traffico. Durante l'elaborazione della stessa vi abbiamo chiesto con un questionario informazioni relative al traffico a Isola e grazie ai risultati abbiamo identificato i problemi e trovato gli orientamenti per la soluzione degli stessi per il futuro sviluppo del comune. Con il presente questionario vorremmo controllare nuovamente le vostre valutazioni delle sistemazioni del traffico, soprattutto nei settori dei tragitti a piedi, in bici e in trasporto pubblico. All'approvazione della Strategia ci eravamo posti come meta di aumentare entro il 2022 i tragitti a piedi al lavoro dai 9% ai 15%, di aumentare i tragitti in bici al lavoro dai 3% ai 10% e di aumentare i tragitti al lavoro in trasporto pub-blico dai 2% ai 5%. Con il questionario vorremmo anche rilevare se ci stiamo avvicinando o meno alla meta.

Le risposte saranno di grande aiuto nell'adozione di nuovi provvedimenti e nell'implementazione della Strategia in-tegrata del traffico. Per questo motivo si prega di compi-lare il questionario e contribuire così allo sviluppo sosteni-bile del nostro Comune.

Si ringrazia per la collaborazione.

Župan Občine IzolaIl Sindaco del Comune di IsolaDanilo Markočič

25


1. Spol Genere

moški/maschio

ženska/femmina

2. Starost Età

12–18 19–25 26–35

36–45 46–65 nad 65 let

3. Dokončana izobrazba Livello di istruzione completato

Osnovna šola ali manj/Istruzione primaria o meno

Srednja šola (poklicna, splošna, gimnazija)Istruzione secondaria (istituto professionale, direzione generale, liceo)

Višja, visoka šola ali več/ Istruzione terziaria o più

4. Kakšen je vaš trenutni status Stato attuale?

Šolajoči (OŠ, SŠ, študent)Scolaro, studente (istruzione primaria, secondaria o terziaria)

Zaposlen, samozaposlen/Occupato, lavoratore autonomo

Nezaposlen/Disoccupato

Upokojen/Pensionato

Drugo/Altro

5. Prebivam v krajevni skupnosti Vivo nel consiglio della comunità locale

Korte Jagodje - Dobrava

Haliaetum Livade

Izola staro mesto/Isola città vecchia

Dobro/Bene Slabo/Male

Ne uporabljam Non sono un utente

(zato ne morem oceniti/non posso valutare)

Pločniki in pešpoti/Marciapiedi e sentieri

Prehodi za pešce/Attraversamenti pedonali

Kolesarske povezave/Piste ciclabili

Sklenjenost kolesarskih povezav (povezanost)Collegamento delle piste ciclabili

Varnost na kolesarskih povezavah Sicurezza delle piste ciclabili

Šolske poti (varnost)/Sicurezza sui percorsi usati dagli scolari

Urejenost parkirišč za kolesa Sistemazione dei parcheggi per le biciclette

Osvetljenost pešpoti in kolesarskih povezav Illuminazione dei sentieri e delle piste ciclabili

Potek linij medkrajevnega avtobusa Percorso delle linee degli autobus extraurbani

Časovni interval avtobusnih voženj Intervalli di tempo delle corse degli autobus

Pogostost lokacij postajališč medkrajevnega avtobusa Numero di fermate degli autobus extraurbani

Cena vozovnice medkrajevnega avtobusaCosto del biglietto dell’autobus extraurbano

Oddaljenost avtobusnega postajališča od vašega domaDistanza dal domicilio alla fermata dell’autobus km:

ANKETA

6. Kako bi ocenili stanje prometnih ureditev v vašem kraju? Come valuta lo stato attuale del regime di traffico nella sua comunità?

Svoj odgovor označite z X/Segnare con una X


Nepotrebno Non neces-

sarioPotrebno

NecessarioNujno

Urgente

Več površin za pešce/Più zone pedonali

Ureditev šolskih poti/Sistemazione dei percorsi usati dagli scolari

Več površin za mestne kolesarje/Più aree per i ciclisti urbani

Več površin za rekreativne kolesarje/Più aree per il ciclismo ricreativo

Več parkirnih površin za kolesa/Più parcheggi per le biciclette

Vzpostavitev sistema za izposojo kolesIntroduzione del sistema di noleggio biciclette

Vzpostavitev mestnega avtobusa/Introduzione dell’autobus urbano

Vzpostavitev medkrajevne pomorske linije javnega prometaIntroduzione della linea marittima extraurbana di trasporto

Več linij medkrajevnih avtobusov/Più linee degli autobus extraurbani

Več postajališč medkrajevnega avtobusa/Più fermate dell’autobus extraurbano

Pogostejše vožnje medkrajevnih avtobusov Aumento delle corse degli autobus extraurbani

Skoraj vsak dan/ Quasi ogni giorno

Nekajkrat tedensko

Alcune volte alla settimana

Nekajkrat mesečno

Alcune volte al mese

Nekajkrat letno

Alcune volte all’anno

Ne uporabljam

Non sono utente

Osebno vozilo (kot voznik)Automobile (come autista)

Osebno vozilo (kot sopotnik)Automobile (come compagno di viaggio)

Avtobus/Autobus

Hoja/Cammino

Kolesarjenje po opravkih (ne za rekreacijo)Bicicletta (per fare commissioni, non per motivi di ricreazione)

Taksi/Taxi

Motor/Motociclo

Drugo/Altro:

Osebno vozilo

Automo-bile

AvtobusAutobus

Hoja Cammino

KoloBicicletta

MotorMotociclo

DrugoAltro

Ne opravljam teh poti

Non facciotragitti di

questo tipo

Delo/v šoloArrivare a scuola/lavoro

Opravke (trgovina ipd.)Fare commissioni (per esempio le spese)

Druženje/Andare in compagnia

Rekreacijo/Andare a ricrearsi

Pot v KoperViaggiare a Capodistria

Pot v PortorožViaggiare a Portorose

Pot v LjubljanoViaggiare a Lubiana

ANKETA

8. Kako pogosto uporabljate posamezne načine potovanj? Frequenza dell’utilizzo dei singoli modi di viaggio:

9. Kateri način potovanja najpogosteje uporabljate za: Mezzo utilizzato più frequentemente per:

7. Kako potrebni se vam zdijo naslednji prometni ukrepi v vašem kraju? Qual è il grado di necessità per richiedere le seguenti misure nella sua comunità?

28 BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019ANKETA

a. Soglasje anketiranca

Z izpolnitvijo in oddajo ankete anketiranec dovoljuje in soglaša, da Občina Izola kot upravljalec zbirke osebnih podatkov in drugih podat-kov iz ankete vse posredovane podatke zbira, obdeluje in hrani v skla-du z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in GDPR (UREDBA (EU) 2016/679) ter skladno z opisom v nadaljevanju.

b. Osebni in drugi podatki iz ankete

Osebni podatek je informacija, ki anketiranca identificira: ime, prii-mek, telefon, elektronski ali navadni naslov. Poleg osebnih podatkov se v anketi zbirajo tudi drugi podatki.

c. Namen zbiranja podatkov

Namen ankete je v sklopu izvajanja celostne prometne strategije obči-ne Izola ugotavljanje potovalnih navad občanov občine Izola.

d. Zbiranje, hramba in obdelava podatkov

Osebni in ostali podatki, zbrani z anketo, se bodo hranili na Občini Izola in se ne bodo posredovali tretjim osebam ter se bodo uporabljali izključno za namen iz točke c. tega soglasja ter dodatno z namenom komunikacije z anketirancem oz. za potrebe obveščanja v primeru, da bo izžreban. S podanim soglasjem anketiranec dovoljuje Občini Izola, da kot upravljalec zbirke osebnih podatkov obdeluje zbrane osebne in druge podatke iz ankete za namene statistične obdelave podat-kov za ugotavljanje potovalnih navad občanov. Osebni podatki bodo izbrisani v šestih mesecih po zaključku žrebanja.

e. Varovanje in zaščita osebnih podatkov

Občina Izola se kot upravljalec zbirke osebnih podatkov obvezuje, da bodo osebni podatki, pridobljeni z anketo, v celoti ostali hranjeni, va-rovani in obdelovani zgolj s strani Občine Izola. Z vsemi pridobljenimi osebnimi podatki bo upravljalec ravnal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in v skladu z evropsko zakonodajo (UREDBA (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila – GDPR). Občina Izola tudi zagotavlja, da so podatki, zbrani z anketo, ustrezno zaščiteni pred izgubo, uničenjem, ponarejanjem, manipuliranjem in neavtoriziranim dostopom ali neavtoriziranim odkritjem s strani tretjih oseb.

f. Pravice anketiranca

Anketiranec z izpolnitvijo obrazca in s sprejetjem teh splošnih pogojev tudi potrjuje, da je seznanjen s pravico do vpogleda, prepisa, kopira-nja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, v skladu z določbami ZVOP-1 in GDPR (UREDBA (EU) 2016/679). Več informacij je na voljo na spletni strani Občine Izola: http://izola.si/obcina-izola/varovanje-osebnih-podatkov/.

Z označbo v kvadratku soglašam, da sem seznanjen s pogoji in se strinjam z njimi ter izrecno dovoljujem zbiranje podatkov v zgoraj navedenih v točkah./Acconsento e permetto esplicita-mente la raccolta dei dati di cui sopra.(označi z X/contrassegnare con una X)

Zbiranje osebnih podatkov ter skladnost z uredbo GDPR in zakonodajoRaccolta di dati personali e conformità con il regolamento GDPR e la legislazione

a. Consenso del soggetto che compila il questionario

Con la compilazione e la consegna del questionario si permette e con-sente al Comune, quale gestore dei dati personali e di altri dati per questionario, di raccogliere i dati, trattarli e conservarli in conformità alla Legge sulla tutela dei dati personali (Sigla: ZVOP-1) e GDPR (RE-GOLAMENTO (UE) 2016/679) e in conformità all descrizione di cui sotto.

b. Dati personali e di altro tipo del questionario

Il dato personale è un'informazione che identifica il soggetto: nome, co-gnome, telefono, indirizzo elettronico e di posta. Oltre ai dati personali si raccolgono nel questionario anche altri dati.

c. Obiettivo della raccolta dati

L'obiettivo del questionario è rilevare le abitudini di viaggio dei cittadini del comune di Isola nell'ambito della Strategia integrata del traffico nel comune di Isola.

d. Raccolta, conservazione e trattamento dei dati

I dati personali e gli altri dati raccolti con il questionario verranno con-servati nel Comune di Isola e non verranno inoltrati a terzi e verranno utilizzati esclusivamente per gli obiettivi di cui al punto c del presente consenso e per la comunicazione con il soggetto in caso di premiazione. Con il presente consenso il soggetto permette al Comune di Isola, quale gestore dei dati personali, di utilizzare i dati personali per motivi statistici per rilevare le abitudini di viaggio dei cittadini. I dati personali verranno eliminati nel termine di sei mesi dalla conclusione del sorteggio.

e. Tutela dei dati personali

Il Comune di Isola, quale gestore dei dati personali, garantisce, che i dati raccolti con il questionario saranno conservati, tutelati e trattati esclusivamente da parte del Comune di Isola. Il gestore tratterà tutti i dati raccolti in conformità alla Legge sulla tutela dei dati personali e al regolamento europeo REGOLAMENTO (UE) 2016/679 DEL PARLAMEN-TO EUROPEO E DEL CONSIGLIO del 27 aprile (GDPR). Il Comune di Isola garantisce che i dati raccolti con il questionario verranno debitamente tutelati dalla perdita, dalla demolizione, dalla falsificazione, manipola-zione e accesso non autorizzato a terzi.

f. Diritti dei soggetti

Con la compilazione del modulo e l'approvazione delle condizioni ge-nerali il soggetto conferma di essere al corrente del diritto a visionare, trascrivere, copiare, correggere, integrare, bloccare ed eliminare i dati personali che si riferiscono allo stesso in conformità alle disposizioni della ZVOP-1 e della GDPR (REGOLAMENTO (UE) 2016/679. Per ulteriori informazioni rivolgersi alla pagina web del Comune di Isola: http://izola.si/obcina-izola/varovanje-osebnih-podatkov/.


Odpadna jedilna olja lahko občani oddajo v posebne posode, ki so nameščene na več lo-

kacijah, in sicer na križišču Ulice oktobrske revolucije in Leninove ulice, v Livadah v Ulici Zvonimirja Miloša, v Ulici IX. korpusa (ob cesti za šolo Livade), v Jagodju ob otroškem igrišču, na Ulici proletarskih brigad, na Šaredu ob avtobusni postaji ter v Kortah pri zadruž-nem domu. Drobne nevarne odpadke, kot so manjše baterije, stara zdravila, kartuše ali tonerji, lahko ob-čani dostavijo tudi na lokacijo Komunale Izola ali na lokacijo CUP-a v mestu na Mužčevi ulici 7.

Nevarne odpadke pa lahko vse leto brezplačno dostavljajo na lokacijo zbirnega centra, in sicer od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro ali v soboto med 9. in 12. uro.

Spomladanska akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev uspešno zaključenaKomunala Izola je letošnjo spomladansko akcijo zbi-ranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev zaklju-čila z zbranimi 1.863 kg nevarnih odpadkov, kar je za 580 kg več kot v lanski spomladanski akciji.

V primerjavi s preteklimi leti je bila zbrana večja količina ne-varnih odpadkov, predvsem nevarnih tekočin, in sicer kar 1.433 litrov. V letošnjem letu je bilo največ oddanih odpadnih barv ter jedilnih in motornih olj. Največji odziv so zabeležili na lokaciji Morove ulice, v Ulici

oktobrske revolucije, na Šare-du, v Medoših, v Veluščkovi ulici in na Velikem trgu.

Udeležba občanov v akcijah zbiranja nevarnih odpadkov je iz leta v leto večja, kar kaže na vedno večjo ozaveščenost. Občani za nevarne odpad-ke poskrbijo tudi tako, da se vključujejo v organizirane akcije zbiranja nevarnih od-padkov ali jih v zbirni center dostavljajo sami. Od zadnje jesenske akcije oktobra lani pa do letošnje spomladanske akcije so v zbirni center do-stavili kar 3.500 kg nevarnih odpadkov.

OKOLJE IN PROSTOR

Izgradnja kanalizacijskega omrežja med Izolo in Šaredom poteka po načrtih

V skladu z načrtom komu-nalnega opremljanja obmo-čja Šared, ki je bil sprejet na osnovi občinskega podrob-nega prostorskega načrta (OPPN) Šared, je občina v začetku lanskega leta začela s prvo fazo komunalnega opre-mljanja. Ta zajema izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki bo Šared povezal z Izolo in naprej s skupno čistilno na-pravo v Kopru, v dolžini 1730 metrov. Z izvajalcem del, podjetjem Grafist, je bila lani podpisana pogodba, na pod-lagi pridobljenega gradbene-ga dovoljenja pa je izvajalec z deli za izgradnjo fekalnega kolektorja začel junija. »Gre za enega ključnih izolskih pro-jektov v letošnjem letu, za ka-terega je namenjenih skoraj 800.000 evrov proračunskih sredstev, zaključen pa bo do konca letošnjega leta,« napo-veduje župan. S tem projek-

tom bo zagotovljena poveza-va kanalizacijskega omrežja med Šaredom in Izolo, sledila bo izgradnja kanalizacijskega omrežja znotraj Šareda.

Elektro Primorska pa na Šare-du zaključuje izgradnjo dveh novih transformatorskih po-staj in nove kabelske kana-lizacije za napeljavo elektro instalacij v dolžini 500 metrov. S tem bodo zagotovljene pot-rebne kapacitete elektro moči za priključitev načrtovanih gradenj.

V okviru prve faze opremljanja na območju samega naselja Šared so izdelani tudi načrti za ureditev kanalizacijskega in cestnega omrežja ter ostale infrastrukture. V ta namen bo v prihodnjih mesecih v skladu z zazidalnim načrtom zgraje-na dostopna cesta in ostala komunalna infrastruktura do dveh novo zgrajenih objektov.

Občina Izola je konec aprila prejela gradbeno dovo-ljenje za izgradnjo fekalnega kolektorja oz. fekalne kanalizacije med Izolo in Šaredom, konec maja pa je postalo pravnomočno. S tem je bil izpolnjen še zadnji pogoj za začetek del, ki se odvijajo po načrtih.


Na odprtju so sodelovali tudi otroci OŠ Dante Alighieri z glasbenikom Drillom ter upri-zorili prvo ekološko rapovsko skladbo, ki je nastala lani v obdobju med dnevom zemlje in dnevom okolja. Pod Dril-lovim mentorstvom so otroci vseh treh izolskih osnovnih šol v ustvarjanju skladbe Svet samo tvoj je povzeli bistvo CUP-a:

Zavrženim predmetom ponu-dimo šanso,da drugim izpolnijo svoje poslanstvo.V Center prinesi, kar več ne koristiš,pomagaj nekomu medtem, ko počistiš!

Izola je bogatejša za novo središče izmenjav in zelenih dobrih praks

Ob ponedeljkih in če-trtkih je CUP v mestu

odprt popoldan med 14. in 18. uro, ostale delovne dni v tednu pa dopoldan od 9. do 13. ure. Poleg oblačil, igrač, športne opreme, izdel-kov za dom in vseh drugih uporabnih predmetov, ki so na voljo za izmenjavo ali po simbolični ceni, lahko v Centru oddate tudi drobne nevarne odpadke, kozme-tiko, baterije in neuporabna zdravila, od jeseni pa bo možno tudi plačevanje po-ložnic za storitve zbiranja in odvoza odpadkov.

Izolsko komunalno podjetje je s partnerji projekta Uporabni odpadki odprlo novo enoto Centra upo-rabnih predmetov v mestnem jedru na Mužčevi ulici 7, le nekaj metrov naprej od izolske tržnice.

Obnoviti nekaj starega je zamudno in skoraj vedno dražje kot kupiti novo, a le zato, ker se pri ekonomskem izračunu ne upo-števa visok strošek, ki ga plača okolje. Na Komunali Izola se tega zavedajo, saj se dnevno spopadajo s kupi odpadkov, med katerimi se pogosto opazi veliko dragocenih predmetov, a je za njihovo ponovno uporabo žal prepozno.

S prizadevanjem za reševa-nje problematike odpadkov pri izvoru so Komunala Izola, Okolje Piran, zelena turistična agencija Istraterra in podjetje, ki v lokalnem okolju skrbi za zbiranje in predelavo odsluže-nega tekstila Laky sortiranje, sredi maja odprli novo enoto Centra uporabnih predmetov

v mestnem jedru (CUP v mestu). Prostore stare in dolgo zapuš-čene pekarne so preuredili v okolju prijazen prostor za izme-njavo manjših predmetov, ki po domovih zasedajo prostor.

Dobre prakse kreativnih posameznikov ali mikro podjetij, ki ustvarjajo iz odpadkov, lahko spoznate v izložbah in na raznih dogodkih, v ozadju prostora pa se nahaja še kotiček, v katerem se bo po fazah projekta možno poučiti o načinih predelave in nadgradnje odsluženih predmetov. Center uporabnih predme-tov je plod projekta LAS Istre Uporabni odpadki, sofinancirane-ga s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Dostop do novo urejenega dela plačljivega parkirišča Argo je za avtobuse možen po urejenem dovozu z Dante-jeve ulice. Nova lokacija par-kirišča za avtobuse je dobra izhodiščna točka za vse, ki so namenjeni v staro mestno je-dro, na območje Simonovega zaliva ali pa v okoliška obmo-čja Izole.Parkirišče za avtobuse je mo-goče uporabljati po izredno ugodni ceni, in sicer 10 evrov za 24-urno parkiranje.

Novo parkirišče za avtobuse ob nekdanji tovarni Argo

V Izoli so doslej avtobusi parkirali na plačljivem par-kirišču na Tomažičevi ulici, zaradi preobremenjenosti z osebnimi vozili, avtodomi in avtobusi pa je Komunala Izo-la za slednje uredila primer-nejšo lokacijo na zemljišču ob nekdanji tovarni Argo. Na dosedanji lokaciji parkirišča Tomažičeva bo dovoljen le krajši, do največ 15-minutni postanek avtobusov za izstop oz. vstop potnikov.

V prvem mesecu delovanja je bilo

v središče izmenjav v starem mestnem jedru prinesenih skoraj 2000 uporabnih predmetov, odnesenih pa 1400, kar potrjuje, da je izmenjava prava pot.

S 1. junijem 2019 je v Izoli pričel veljati nov režim parki-ranja za avtobuse. Dosedanje parkirišče na Tomažičevi je ukinjeno, avtobusi pa bodo odslej lahko parkirali na novourejenem delu parkirišča ob nekdanji tovarni Argo.

OKOLJE IN PROSTOR

BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019 31OKOLJE IN PROSTOR

Izolski otok kot sistem plavajočih pomolov

predsednik odbora za okolje in prostor.

Prof. Prinčič je predstavil prednosti plavajočih siste-mov, ki so osnovani na mo-dularnih šesterokotnikih in se lahko glede na potrebe doda-jajo ali spreminjajo: »Gre za odprt in prilagodljiv sistem, ki ne pokvari prostora, plavajoči sistem pa lahko pomeni raz-poznavni element Izole po ce-lotnem Mediteranu. Nismo šli v cementifikacijo, naše vodilo je bilo odpreti in pustiti odpr-ta vrata,« je poudaril profesor in dodal, da morajo sodobni arhitekti in urbanisti razmi-šljati o prostih površinah, na katere se lahko jutri umesti povsem drugačna funkcija.

Plavajoči pomol v Viližanskem zalivu v funkciji zaščite in hkrati kot nove površine Študentje so v nadaljevanju predstavili dve ideji sistema plavajočih pomolov. Prva zamisel zelenega obroča je navezava plavajočega siste-ma z obalo. Tako bi pridobili nov del povezovalne poti, ki bi sklenila 25-metrski obmo-rski pas. Uredili bi tudi plaže s pripadajočo infrastrukturo, v notranjost pa umestili objek-te, kot so medgeneracijski center, muzej, botanični vrt in športni center. Druga ideja poleg plavajočega pomola predvideva tudi povezavo med vzhodnim in zahodnim

Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine Občine Izola, je na predsta-vitvi povedal, da so ideje o otoku stare že vrsto let, saj je zamisel o podaljšanju obale omenjena že v strategiji pro-storskega razvoja iz leta 2004. »Vedno je bilo veliko špekula-cij in dvomov o tem, kaj naj bi otok predstavljal, in ravno to nas je spodbudilo k razmi-šljanju o nečem, kar ni samo sebi namen. Ni cilj posega otok, temveč je otok v funk-ciji razvoja celotnega izolske-ga območja,« je prepričan Starman. Pojasnil je, da so si otok zamislili v obliki solzice in v funkciji valobrana, nastal pa bi z nasutjem materiala. Predstavljena rešitev v obliki plavajočih struktur pa pome-ni hkrati varovanje zaliva in širjenje javnih površin, pove-zanih z morjem.

Župan Občine Izola Danilo Markočič je poudaril, da je prostor samo eden in ga mo-ramo zato načrtovati tako, da bo koristil danes in predvsem jutri. »Želim si, da bi zelo trez-no razmislili, kaj bomo s tem prostorom naredili, ker ko ga enkrat pokvariš, ga pokvariš za zmeraj,« je še pojasnil žu-pan. Leta 2005 je Znanstve-no-raziskovalno središče iz Kopra po naročilu Občine Izo-la izvedlo anketo o izgradnji izolskega otoka. »Kar 64 % Izolanov je idejo otoka pod-prlo, odstotek je bil pri prebi-valcih obalnega prostora še višji in je z oddaljenostjo proti notranjosti države še naraš-čal,« je pojasnil Aleksej Skok,

Študentje fakultete za arhitekturo so konec marca predstavili dve idejni zasnovi umestitve izolskega otoka kot sistema plavajočih pomolov na območju Viližanskega zaliva. Pod mentorstvom arhitekta prof. Aleša Prinčiča so povsem neobremenjeno in brez omejitev razmišljali o tem, kako bi na vzhodnem delu mesta kot zaščito pred valovi in vetrom postavili plavajoči pomol, ki bi hkrati predstavljal revitalizacijo celotnega območja med Rudo in nekdanjo ladje-delnico oz. tovarno Delamaris. Predstavljena rešitev otoka kot plavajočega pomola bi pomenila tudi manj agresiven poseg v okolje. V drugi polovici junija je bila v kulturnem domu razstava obeh idejnih zasnov.

zalivom s Cankarjevim drevoredom kot območjem za pešce. Zanimiv del druge predstavitve je v tem, da predvideva ohra-nitev obstoječih Delamarisovih hal, ki so mestu dale pečat. Se-veda bi bila njihova namembnost skladna s sodobnimi trendi, kar pomeni, da bi v njih lahko nastali coworking center, šola za ladijsko oblikovanje ipd.

Obe idejni zasnovi sta bili dva tedna v juniju na ogled v kul-turnem domu. Za nekatere futuristično razmišljanje, za druge zaželena poživitev mesta in nova priložnost, za nekatere spet pretiran poseg v prostor in značaj ribiškega mesteca. Prikazane rešitve in razstava bodo gotovo sprožile veliko debat o pogledu na bodoči razvoj Izole v luči posegov v prostor.

Občina Izola je v postopku sprejetja Občinskega prostor-skega načrta, v njem pa izolskega otoka ni z razlogom, kot je pojasnil Starman: »Pred nekaj meseci smo bili pred pod-pisom sporazuma, s katerim bi država pooblastila občino, da prične načrtovati otok. V tem postop-ku bi morali izdelati celovito presojo vpli-vov na okolje, ki je v morskih razmerah zahtevnejša, nareje-na pa bi morala biti ob sprejetju OPN-ja. To bi postopek sprejetja bistveno podalj-šalo, zato načrtujemo sprejetje načrta, v katerem ideje o otoku zaenkrat ni. To pa ne pomeni, da ne bo umeščen ob prvi spre-membi OPN-ja.«

Valentina Lavren-čič z Ministrstva za okolje in prostor je predstavitev zaklju-čila s spodbudnim sporočilom: »Morje je od leta 2007 držav-no javno dobro, ob-čine pa imajo svojo pristojnost omejeno z obalno črto. Na mi-nistrstvu občine in države ne postavlja-mo na različna bre-gova, ampak želimo pomorski prostorski načrt začeti v sode-lovanju. V načrtu bi po zgledu drugih evropskih držav do-ločili, da sodi priobalni pas morja v upravljanje občinam, kot je nekoč že bilo. Aktivnosti v obalnem pasu morja so namreč tesno povezane z dejavnostmi na obali, zato je ta umetna de-litev prehuda.«


za katerega je bila izdelana celovita strokovna podlaga. PPIP jasno podaja možnosti posegov, kar je v primerjavi z danes veljavnim aktom veliko bolj konkretno in predvidljivo za lastnike.

Območje nekdanje obalne ceste, ki povezuje naselji so-sednjih občin Kopra in Izole s kolesarskimi in drugimi pot-mi, bo namenjeno umeščanju

novih rekreacijskih aktivno-sti v prostor. Z Regionalnim prostorskim načrtom, ki ga skupaj vodita občini Izola in Koper, se prekinjeno obalno območje spreminja v pro-menado in kopalne površi-ne renaturiranega morskega obrežja med Rudo in ladje-delnico. OPN tega območja ne ureja podrobno, vsekakor pa je rezervirano za pretežno športnorekreacijske, zelene in površine, namenjene turizmu.

Sprejemanje sodobnega prostorskega načrtaOd 13. maja do 31. julija poteka javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem prostor-skem načrtu občine Izola (OPN) skupaj z okoljskim poročilom. Gradivo, ki so ga izdelali v podjetju Locus, si je v prostorih občinskega Urada za prostor in ne-premičnine do konca junija ogledalo precej občanov in drugih zainteresiranih posameznikov, prejeli pa smo tudi kar nekaj telefonskih klicev, elektronskih sporočil in petnajst pripomb. Večino je zanimala predvsem namembnost njihovih zemljišč in pogoji za gradnjo na njih. Gradivo bo do 31. julija razgrnje-no na več lokacijah, kjer sprejemajo tudi predloge in pripombe, v digitalni obliki pa je objavljeno tudi na spletni strani Občine Izola: https://izola.si/.

V prvi obravnavi julija lani so izolski občinski svetniki sprejeli dopolnjeni osnutek OPN, saj je dotedanji osnovni akt zasta-rel tako glede prostorskih sestavin družbenih planov kot tudi glede sprememb na področju družbenega, ekonomskega in pravnega sistema. OPN je edini temeljni in obvezni prostorski akt občine, ki je podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in za opremljanje stavbnih zemljišč, zato mora biti celovit in mora koherentno urejati celoten občinski teritorij v enem pravnem aktu. Z njegovim sprejemom bo izolska občina pridobila nov, današnjemu katastru prila-gojen in digitaliziran prikaz namenske rabe prostora, ki bo nadomestil prostorske kar-te iz leta 1986. V novi akt so v celoti zajete tudi dolgoročno pomembne odločitve, kot so varovanje obale in območja 25-metrskega priobalnega pasu, razvoj zaledja, ohranja-nje starega mestnega jedra ter vedute, kulture in tradicije, ne zajema pa razpršene gradnje, pobud za kmetije itd., saj bodo pobude za spremembo na-menske rabe v zaledju obrav-navane v spremembah in do-polnitvah, ki bodo predmet prvih sprememb OPN in bodo neposredno sledile sprejemu OPN. Osnovne strokovne pod-lage za te spremembe je ob-

čina že pripravila. Predlagani OPN s splošnimi, posebnimi in podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ureja vse prostorske enote urejanja. Nekatera območja niso po-drobno urejena, ker bo ure-ditev odvisna od bodočih in-vestitorjev; OPN za te namene predvideva sprejem načrtov v t. i. podrobnem občinskem prostorskem načrtu (OPPN).

In kaj konkretno zajema novi OPN? Na podlagi številnih strokov-nih podlag je bil pripravljen dopolnjeni osnutek OPN, ki zajema strateški in izvedbeni del ter priloge. V svoji vsebini med drugim predvideva po-membnejše spremembe in ureditve, kot je širitev razvoj-

nih površin v Izoli in Jagodju. Gre za 7 hektarov površin za industrijo v smeri proti jugu do obvoznice ter za 10,5 hek-tara površin za stanovanja v Jagodju v smeri proti zahodu do hitre ceste Jagodje–Lucija. Poleg tega OPN razveljavlja dvanajst prostorskih ureditve-nih pogojev, ki jih nadomešča s prostorskimi izvedbenimi pogoji. Med njimi so posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za staro mestno jedro,

OPN določa območja in usmeritve, pomembne za razvoj občine, obravnava številne vloge po-

sameznih pobudnikov za spremembe pogojev grad-nje in razvojne pobude na posameznih zemljiščih. Nov krovni prostorski dokument bo nadomestil ob-stoječa občinska družbena plana iz leta 1986. Doslej veljavni prostorski ureditveni pogoji bodo nadome-ščeni s prostorskimi izvedbenimi pogoji v skladu z dr-žavno zakonodajo, po kateri morajo vse občine uskla-diti oz. posodobiti svoje OPN-je najkasneje do konca leta 2021, ko preneha veljava dosedanjim prostorskim ureditvenim pogojem. Če do sprejema novega OPN ne bi prišlo, bi zazijala pravna praznina, zaradi katere bi bila onemogočena izdaja gradbenih dovoljenj.

OKOLJE IN PROSTOR

Z novo državno za-konodajo usklajeni

občinski prostorski načrt bo podlaga za vzposta-vitev sodobnega sistema urejanja prostora, enovita baza podatkov pa bo bi-stveno zmanjšala pravno tveganje pri urejanju in posegih v prostor.


Na majski javni dražbi je Občina Izola prodala šest od sedmih stanovanj v starem mestnem jedru, izkupiček pa bo namenjen obnovi stanovanj in gradnji novih stanovanj v lasti Občine Izola. Nova dražba bo 10. julija.

Obeta se še ena javna dražba stanovanj

Območje cone leži na vzhod-nem delu Izole in se nahaja zahodno od hitre ceste na pretežno nepozidanem ob-močju, ki sega do obstoječih objektov Mehanotehnike in nekdanjega Stavbenika. Z ureditvijo cone želi občina omogočiti razvoj mikro, malih in srednje velikih gospodar-skih subjektov, ki opravljajo proizvodno, obrtno ali stori-tveno dejavnost in bi s svo-jim razvojem pripomogla k odpiranju novih delovnih mest ter s tem izboljšanju zaposlitvenih možnosti. In-vesticija opremljanja cone je predvidena v dveh fazah. Najprej je načrtovana izved-ba komunalnega opremljanja osrednjega dela cone, v drugi fazi pa je predvidena ureditev infrastrukture na skrajnem vzhodnem delu cone.

Potrjeni investicijski program za opremljanje cone mestne industrije nov korak k razvoju gospodarstva

za hitrejši razvoj in jim hkrati omogoča ugoden nakup parcele v rastočem podjetniškem okolju. S pridobljenimi evropskimi sredstvi bo namreč višina komunalnega prispevka na obmo-čju manjša za do 80 odstotkov. Sklicna cena na območju znaša 127 evrov na kvadratni meter.

Prva javna dražba za prodajo zemljišč malim, mikro in srednje velikim podjetjem je potekala 23. maja 2019, ko je bilo na draž-bi pet večjih parcel, prodana pa je bila ena.

3. julija, ko je bilo naše glasilo v tisku, je potekala druga javna dražba s spremenjenimi pogoji, in sicer je bilo dražitelju omo-gočeno, da je lahko hkrati dražil več parcel. V naznanilu javne dražbe je bilo tudi napovedano, da bo v primeru, da na dražbi ne bo nobenega podjetnika, ki bi se zanimal za nakup večje parcele, omogočena prodaja posameznih parcel po manjših delih, kjer je to mogoče.

Razvoj in opremljanje cone s komunalno infrastrukturo so omogočila tudi evropska sredstva iz Evropskega skla-da za regionalni razvoj in sredstva Republike Sloveni-je, ki jih je občina pridobila s strokovno pomočjo ob-činskega javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte.

Da je v Izoli veliko zanimanja za nakup zemljišč na omenje-nem območju, se je pokazalo že v času priprave nezavezu-jočih pisem o nameri med lo-kalnimi podjetniki in občino; pisma je namreč podpisalo kar dvanajst zainteresiranih za nakup parcele na ome-njenem območju. Večji del parcel na območju je v lasti Občine Izola. Nova komunal-na ureditev ponuja lokalnim podjetnikom dobre možnosti

Občinski svet Občine Izola je na 2. redni seji februar-ja letos potrdil investicijski program za opremljanje Cone mestne industrije vzhod (CMI vzhod), ki obse-ga opremljanje s komunalno infrastrukturo. Ta bo omogočila lažji dostop do območja ter električno in vodno napeljavo, kar bo prispevalo k pospešitvi go-spodarskega razvoja Izole.

Za šest prodanih stanovanj v starem mestnem jedru je Občina Izola na uspešni majski javni dražbi uspela iztržiti skupaj kar 677.000 evrov. Prodana so bila stanovanja na Velikem trgu 8, Koprski ulici 3 in 32, Smrekarjevi ulici 15 in 23 ter prostori na Spinčičevi ulici 3. Vsa stanovanja in prostori so potrebni obno-ve ali dodatnih vlaganj. Za štiri stanovanja je varščino položilo več dražiteljev, ki so tudi aktivno sodelovali v dražbi, zato so bila prodana po višji ceni od izklicne. Iz tega naslova je Občina Izola prejela dodatnih 82.000 evrov. Neprodano je ostalo sta-novanje na naslovu Gregorčičeva 62, ki bo predmet naslednje javne dražbe 10. julija letos. Predmet prodaje bosta še stano-vanjski hiši na Smareglijevi 3 in Gregorčičevi 22, dve nepozidani stavbni zemljišči na Šaredu, namenjeni enodružinski zazidavi, ter zemljišče na Kajuhovi ulici ob nekdanjem samskem domu družbe Stavbenik. Fo

to: J

aka

Ivan

čič


Ozaveščanje mladih je ključni element pri ohranjanju čistega okolja Komunala Izola je v sodelo-vanju z izolskim medgenera-cijskim centrom in drugošolci z osnovne šole Vojke Šmuc junija organizirala ogled čr-pališča odpadnih vod na Can-karjevem drevoredu v Izoli. Razkazali so jim črpališče in jih seznanili s pomenom pravilnega ločevanja odpad-kov ter posledicami, ki jih v odpadni vodi povzročajo ne-pravilno odvrženi odpadki. Učenci, ki so bili zelo zvedavi, so si ogledali še razna orodja

z zatravitvijo sledi še uredi-tev odplinjevanja in izvedba odvajanja meteornih vod ter popolna rekonstrukcija že obstoječe trsne grede. Pros-tor bo po sanaciji ostal ogra-jen, na njem pa bo treba še trideset let izvajati monitoring posedkov, izcednih vod in pli-na, je povedal Tomaž Umek, vodja občinskega Urada za gospodarske dejavnosti, in-vesticije in komunalni razvoj.

Izolani se sicer lahko pohvali-mo, da vse bolj skrbno loču-jemo odpadke, kar nas dviga nad slovensko povprečje. Na letni ravni ustvarimo 8.000 ton vseh odpadkov, od teh pa je kar 56 odstotkov ločenih že ob izvoru. Preostalih 3.500 do 3.800 ton je mešanih odpad-kov, pojasnjuje direktor JP Komunala Izola Denis Bele.

Izolska deponija bo dokončno saniranaNov Center uporab-nih predmetovDa nam je v Izoli mar tudi za recikliranje in ponovno upora-bo, dokazuje odprtje že druge enote Centra uporabnih pred-metov, ki jo je Komunala Izola maja letos uredila v Mužčevi ulici, kjer so različni tekstil-ni izdelki in oblačila, drobni uporabni predmeti, aparati in kuhinjski pripomočki iz druge roke na voljo brezplačno, me-njalno ali za simbolično ceno. V Centru uporabnih predme-tov, ki je lociran na Zbirnem centru, pa nove lastnike čaka-jo še večji uporabni kosi, kot so pohištvo, bela tehnika in podobno. »Na ta način moti-viramo potrošnike za ponov-no uporabo, zmanjšujemo potrošništvo, ozaveščamo in posledično manj onesnažuje-mo,« zaključuje Bele.

Kot je znano, je Agencija RS za okolje že v začetku marca leta 2013 zavrnila vlogo izolske komunale za izdajo okoljevarstve-nega dovoljenja za obratovanje občinskega odlagališča od-padkov ob cesti proti Kortam in ji naložila, da deponijo sanira do konca oktobra 2019. Smeti na deponijo ne odlagajo že vse od prejema odločbe Agencije RS za okolje, ampak jih vozijo v Ljubljano. Doslej so sanirali že več kot polovico nekdanjega smetišča, preostalih enajst tisoč kvadratnih metrov pa bodo sanirali z omenjenim projektom.

Izvajalec bo moral deponijo sanirati v celoti. Poleg ureditve brežin v terasah, polaganja tesnilnih folij in končnega nasutja

Po zaključku občinskega javnega razpisa za izvaja-nje zapiralnih del na izolski komunalni deponiji, na katerega se je prijavilo več ponudnikov, je bil izbran izvajalec, ki bo v kratkem začel s sanacijskimi deli za dokončno ekološko ureditev izolske deponije v delu, kjer so se do leta 2013 odlagali preostanki komu-nalnih odpadkov. Ocenjena projektantska vrednost zapiralnih del znaša 505.000 evrov brez DDV-ja.

OKOLJE IN PROSTOR

Sprememba načina zaračunavanja komunalnih storitev

Na julijski seji, ki bo potekala po izidu aktualne številke Bobniča, naj bi občinski svetniki sprejeli

tudi sklep o novem načinu zaračunavanja smetarine oz. sklep o njenem dvigu. V Izoli se storitve ravnanja z odpadki zaračunavajo na osnovi velikosti stanova-nja in ne po številu članov, kot to izvajajo v sosednjih občinah. Zato je bil pripravljen predlog sprememb, s katerim bo v podlago za obračun smetarine vključe-no število članov gospodinjstva, upoštevala pa se bo tudi velikost stanovanjske enote. Na višje stroške izva-janja storitev vplivajo višji stroški obdelave in odlaga-nja odpadkov, saj je ljubljanski RCERO, kamor meša-ne odpadke odvaža tudi izolsko komunalno podjetje, sredi letošnjega marca podražil svoje storitve za odlaganje in predelavo s 120 evrov na do 160 evrov za tono, kar za izolsko komunalo pomeni 170.000 evrov dodatnih stroškov na letni ravni.

in pripomočke, ki jih upora-bljajo za delo v kanalizaciji, ter kanalizacijsko vozilo, s ka-terim čistijo kanalizacijo.

Šestošolci z osnovne šole Livade pa so si maja ogle-dali zbirni center, kjer so jih seznanili s pravilnim ravna-njem z odpadki. Otrokom so predstavili dnevne aktivnosti, ki se odvijajo na centru, ter jih s praktičnimi prikazi poučili o pravilnem ravnanju z odpadki.


V Cetorah so tudi letošnjo prvo junijsko nedeljo posve-tili vaškemu prazniku. Pred kapelico sv. Martina sredi vasi so se številni vaščani najprej zbrali ob sveti maši, zatem pa je sledilo druženje v vaškem zadružnem domu. Člani do-mačega Društva za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore so poskrbeli tudi za kultur-ni večer ter za priložnostno razstavo starih predmetov in izdelkov z otroških delavnic. Na ogled so postavili stari-ne, ki so jih nekdaj uporab-ljali njihovi nonići, in stare fotografije. Obiskovalci so si

V Cetorah so živahno proslavili vaški praznik

Tedanja Skupščina RS je že marca 1991. leta z Resolucijo o pomorski usmeritvi prizna-la strateški pomen sloven-skega morja za razvoj drža-ve. Upravljanje morja pa bo učinkovito le, če bodo lokalne skupnosti, gospodarstvo, dr-žava in ostali deležniki našli skupen jezik, ugotavljajo de-ležniki danes.

Skupnega jezika trenutno ni, zato so predstavniki lokalnih oblasti vseh štirih obalnih ob-čin, podjetniki, obrtniki, znan-stvenik in raziskovalci v okvi-ru problemske konference z naslovom Morje, kdo bo tebe ljubil 27. maja letos na petih sektorskih delavnicah obde-lali problematiko, na skupni zaključni konferenci pa še isti dan sestavili posebno dekla-racijo, povezano z morsko problematiko. Imenovali so jo Deklaracija 27. maj in jo pos-

Država naj 150-metrski pas morja prepusti v upravljanje obalnim občinam

redovali vladi RS, državnemu zboru, državnemu svetu, pri-stojnim ministrstvom in dr-žavnim agencijam.

Ena od sektorskih delavnic je potekala v Izoli pod okriljem Javnega zavoda za spodbu-janje podjetništva in razvoj-nih projektov Občine Izola, ki je v Manziolijevi palači or-ganiziral panel na temo pro-storskega planiranja. Slednje je še posebno pomembno za prihodnje načrtovanje turistične infrastrukture na nekdanji obalni cesti in tudi drugod, kjer so predvideni posegi v morje. Na delavnici so izpostavili pomen koordi-nacije vseh obalnih občin za boljši posluh v Ljubljani, od države pa pričakujejo tudi, da bo 150-metrski pas morja pre-pustila v upravljanje obalnim občinam.

»Pričakujemo aktivnejši pristop do reševanja nakopičenih iz-zivov. Ne želimo zgolj glasno opozoriti, da morje ni namenje-no le pretovoru blaga in poletnemu kopanju. Poudarjamo, da morje ponuja številne razvojne priložnosti, ki jih najbolj razu-memo prav ljudje, ki smo z njim zgodovinsko, poklicno, kultur-no, prehransko in še kako drugače povezani,« so med drugim zapisali v dokument, s katerim državo in vlado opominjajo na njene dolžnosti, povezane z morjem in priobalnim pasom. To so ohranjanje pomorske tradicije na področju ribištva, zagota-vljanje pogojev za razvoj obmorskega in drugih zvrsti turizma, ureditev tranzitnih prometnih tokov do sosednjih držav Hrva-ške in Italije, zagotavljanje čim bolj ustrezne infrastrukture za razvoj koprskega pristanišča in slovenske logistike, ki ima svojo nevralgično točko v Kopru, prostorsko načrtovanje in ureditev morja ter priobalnega pasu, zagotavljanje materialnih in zako-nodajnih pogojev za krepitev poklicnega šolskega sistema s področja navtike, ladijskega strojništva, obalnega inženirstva, morske biologije in drugih študijev, povezanih z morjem, in tudi ustvarjanje pogojev za razvoj delovnih mest v pomorski dejavnosti.

Zdaj je na potezi država, da poskrbi za ustrezen premik na bolje.

navdušili prisotne in poželi bučne aplavze. Za piko na i so pos-krbele domačinke, združene v skupino Cetranske žene in pupe, ki so ponudile domače dobrote.

Pomorska usmeritev Slovenije je zgolj črka na papirju. »V skoraj treh desetletjih samostojnosti Slovenije je bilo premalo narejenega, da bi izkoristili razvojne, kul-turne, gospodarske in druge potenciale, ki jih ponuja morje,« so podpisniki med drugim zapisali v Dekla-racijo 27. maj. Zdaj pričakujejo, da pristojni državni organi čim prej pristopijo k celovitemu reševanju nakopičenih izzivov.

lahko ogledali stara oblačila (veštite, kombine), uporabne predmete (bukal, makinjo za šivanje Singer, petrolejke, mažanine, pegle/žleza) in tudi vezene rjuhe. Družbo so jim delali sodobni otroški izdelki, ustvarjeni na različnih delav-nicah, ki so potekale vse leto.

Seveda tudi brez petja ni šlo, zato so za uvod v večer zapeli otroci iz vrtca Mavrica, ki obi-skujejo podružnico v Kortah. Vajeti so kasneje prevzeli čla-ni pevskega zbora folklornega društva Val iz Pirana, prvi in drugi pa so s svojim petjem


Na polovici cestišča na Kajuhovi ulici iz smeri Izole proti Kortam je Občina Izola sku-paj s komunalnim podjetjem preplastila poškodovano vozišče. Vrednost investicije je dobrih 24.000 evrov proračunskih sredstev.

Preurejen je bil tudi potek prednostne ceste v San Simonu med Morovo in neimenovano ulico. Doslej so vozniki, ki so pripeljali z Morove ulice in nada-ljevali pot proti krožišču v San Simonu, potovali po prednostni cesti. Po novi ureditvi pa bodo za boljšo pretočnost prometa in posledično večjo varnost vozila, ki bodo prihajala iz smeri ko-pališča proti krožišču v San Simonu na neprednostni cesti. Vrednost del je dobrih 5.500 evrov proračunskih sredstev.

V zaledju pa so se junija zaključila vzdrževalna dela na glavni cesti proti Cetoram, na kateri se ureja odvodnjavanje. Vrednost investicije, ki bo potekala v dveh fazah, je 77.000 evrov. Skoraj 20.000 evrov za prvo fazo, v okviru katere je bilo urejeno od-vodnjavanje, preostanek pa za drugo fazo, ki se bo odvila predvidoma konec letošnje-ga leta in vključuje preplastitev dela dostopne ceste do vasi Cetore.

OKOLJE IN PROSTOR

Uredili smo

V sklopu investicijskega vzdrževanja je predvidena rekonstrukcija kanali-zacijskega in vodovodnega omrežja Ulice ob starem zidovju. V pripravi je razpisna dokumentacija za izbiro izva-jalca. Dela se bodo začela predvidoma v jesenskem času.

Po odpravi poškodb struge hudournika v Strunjanu – nastale tudi zaradi posledic neurja in poplav leta 2017 – je treba preplastiti tudi cesto ob njem. Predviden začetek del v vrednosti 15.342 evrov je v prvi polovici julija.

Uredili bomo

Izolski rokometaši so za vstop v najmočnejšo klubsko sceno, ki se bo pričela septembra, potrebovali natanko dve zaporedni sezoni bojev v 1. B ligaškem tekmovanju. Zgodbo o uspehu so z nekoliko prenovljenim kadrovskim mozaikom na Kraški po tihem napovedovali že v času priprav v pretekli tekmovalni se-zoni in sanje so se varovancem trenerja Fredija Radojkoviča po številnih dramatičnih dvobojih vendarle uresničile.

V začetku sezone je visokoleteča Izola sicer nekoliko nihala v predstavah in ob tem javnosti zastavljala številna vprašanja, povezana z realnostjo dosega tako želenega cilja. Toda prav z dobrimi predstavami in vrnitvijo izjemne navijaške skupine Ribari Izola so se fantje, ki bodo v letošnjo sezono krenili še

Izolani ponovno med rokometno elito

nekoliko okrepljeni, povsem zasluženo vrnili tja, kamor so-dijo – v prvo ligo.

Da je rokomet v Izoli doma, pričajo tudi vrhunske uvrsti-tve mlajših kategorij, saj so se

KULTURA, ŠPORT, UMETNOST

starejši dečki B uvrstili v prvo polovico najboljših slovenskih ekip, mladinci so zasedli mes-to tik pod odličji, kadeti pa so osvojili 2. mesto v državi.

Iskrene čestitke!

BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019 37KULTURA, ŠPORT, UMETNOST

»V dogovoru s podružnično osnovno šolo v Kortah smo na predstavitev povabili vse učence in učenke.

Po predstavitvi se je v klub vpisalo kar enajst otrok. Ba-

Balinanje je tudi za osnovnošolce iz Kort izredno zanimivo

linanje je za osnovnošolce zanimivo, ker je družabno, tekmovalno, organizirano in brezplačno,« z zadovoljstvom pojasnjuje vodja Balinarske-ga kluba Korte Miran Kleva.

Balinarski klub Korte deluje že polnih štiriinštirideset let. Tre-nutno je vanj včlanjenih osemintrideset mladih od devetega do šestnajstega leta. Med njimi je dvanajst deklet in šestnajst fantov. Že sedem let pa deluje tudi šola balinanja. Vanjo se vključujejo otroci do desetega leta starosti, in sicer v kategorijo U 11. V ostalih dveh kategorijah, tj. U 14 in U 18, pa trenirajo in tekmujejo po programu, potrjenem na letnem občinskem razpisu za sofinanciranje športnih društev, še razloži Kleva, ki mu pri delu z mladimi pomagata tudi dva trenerja. Doda, da starejše člane pripravljajo tako za državna prvenstva kot tudi za državno ligo in za različne turnirje. Za potne stroške, opremo in potrebno prehrano prispeva Občina Izola, za predstavitve bali-nanja po klubih pa poskrbi Balinarska zveza Slovenije.

Treningi v Kortah potekajo od marca do novembra vsak torek in četrtek za dekleta, fantje balinajo vsako sredo in petek, so-bota in nedelja pa sta rezervirani za tekmovanja.

S pogoji dela so zadovoljni, še pravijo v klubu, pogrešajo pa nadstrešek nad baliniščem, na kar čakajo že dvanajst let.

Na državnem prvenstvu v natančnem zbijanju so 2. junija v Kobjeglavi na Krasu tekmovali tudi

mladi balinarji iz ŠB Korte Izola in BŠD Jadran Izola. V kategoriji U 14 je Nik Štajner iz ŠB Korte Izola zasedel 2. mesto, v kategoriji U 18 pa je Luka Blaževič iz BŠD Jadran Izola pristal na 3. mestu.

Naslednje državno prvenstvo v štafetnem zbijanju v obeh kategorijah bo 25. avgusta v Kortah.

Ekipa v postavi Lea Paulin, Jana Ludvik in Urška Čokelj je na 2. finalni tekmi dokazala, da se najboljši namizni tenis igra prav v Izoli. Zmago so si priborile proti ŽNKT Ljublja-na. Po prvi finalni tekmi v Izoli so bile Ljubljančanke v pred-nosti. Na drugo finalno tekmo v Ljubljano so naše punce pospremili številni navijači. »Ne upamo si trditi, da nas je bilo več kot domačinov, vse-kakor pa smo bili glasnejši,« povejo prav navijači in pod-porniki naših izolskih šampi-onk. Boj je bil trd, saj so bile vse igralke odlične in v vrhun-

Tretji zaporedni naslov državnih prvakinj v namiznem tenisu

Balinarski klub Korte je v sodelovanju z Balinarsko zvezo Slovenije 8. maja organiziral predstavitev ba-linanja v Kortah, ki jo je obiskalo kar petinpetdeset osnovnošolcev iz domače podružnične šole. Učenci in učenke so po usvojitvi osnovnega znanja tekmo-vali v bližanju in zbijanju v krog, po zaključku pa je bil vsak nagrajen s priznanjem.

Non c'è due senza tre, pravijo v Namiznoteniškem klubu Arrigoni Izola, saj so njihova dekleta osvojila že 3. zapo-redni naslov državnih prvakinj v namiznem tenisu.

ski formi, o naslovu državnih prvakinj pa je odločila prav zadnja tekma med Izolanko Jano in Ljubljančanko Tama-ro. V zelo napetem dvoboju je na koncu slavila naša najiz-kušenejša igralka, ki je mlajši tekmici prepustila zgolj drugi niz. Ob naslovu je bilo veselje gostujoče izolske ekipe in na-vijačev nepopisno, kot češnja na torti pa je bila osvojitev Lee Paulin za najboljšo igral-ko lige.

Iskrene čestitke dekletom in ekipi NTK Arrigoni.


Po več kot uspešni lanski premieri bodo obmorske občine tudi letos gostile železne triatlonce z vsega sveta, ki se ne bojijo izziva I FEEL SLOVENIA IRONMAN 70.3 Slovenian Istria. Kot je pokazala raziskava o zado-voljstvu med atleti, je bilo lansko tekmovanje izredno uspešno in eno najboljših prvič organiziranih tekmo-vanj IRONMAN v svetovnem merilu. Letošnje, ki se bo odvilo 22. septembra, bo še obsežnejše, saj je število predvidenih tekmovalcev 1.800. Doslej je glede na isto obdobje lani že 40-odstotkov več prijavljenih.

Tekmovalne proge ostajajo nespre-menjene. Start prve discipline – pla-vanja – bo v Kopru ob 9. uri, nato atlete čaka kolesarski del, katerega posebnost je, da je proga za kratek čas speljana tudi po Italiji. Po menja-vi kolesarskih čevljev s tekaškimi se bo zadnji del preizkušnje prav tako začel v centru Kopra in nato nada-ljeval po slikoviti obmorski poti do Izole in nazaj. Ciljna ravnina ostaja

na koprskem sprehajališču tik ob morju. Gledalci bodo lahko iz neposredne bližine vzpodbujali tekmovalce na zadnjih metrih tega zahtevnega fizičnega izziva, ki ga morajo zaključiti v največ 8 urah in 30 minutah, da si prislužijo tako želeni naziv Finisher.

Septembra bo v slovenski Istri že drugo tekmovanje železnih triatloncev

Dan prej, 21. septembra, bo na Lonki v Izoli ob 16. uri rekreacijski tek za otroke IRONKIDS, katerega cilj je spodbujanje aktivnega življe-nja na zabaven način. Vsak, ki priteče do cilja, prejme medaljo. Otroci, rojeni med letoma 2005–2017, bodo raz-deljeni v 5 starostnih skupin in bodo morali preteči raz-daljo glede na svojo starost. Letos je na voljo 350 mest,

elektronske prijave so že od-prte, prijavnina prek spleta pa znaša 5 evrov. Otroka lah-ko prijavite tudi brezplačno v eni od poslovalnic Sberbank v Sloveniji, ki je glavni pokro-vitelj IRONKIDS v Izoli. Več na ironman.com/slovenia70.3.

Otroškega teka IRONKIDS se je v Izoli lani udeležilo 290 ot-rok iz 15 držav.

V Mestni knjižnici Izola so 25. aprila 2019 slovesno otvo-rili Rusko knjižno polico s 300 knjigami v ruskem jeziku. Sekretarka Ruske federacije v Sloveniji, Zoja Iskhanova, predsednica Slovanskega kulturnega društva Adri-atika, Nataliya Uralova, in direktorica Mestne knjižni-ce Izola, Marina Hrs, so ob številnih članih društva in ljubiteljih knjige s slavnostnim rezanjem traku predale polico v uporabo vsem, ki si želijo brati v ruskem jeziku.

V čitalnici knjižnice je sledil kulturni program, ki so ga pripravili člani društva Adriatika. Nastopili so člani skupine Rulada Ta-lent Agency s Centra slovanskih kultur iz Ljubljane pod mentor-stvom Anne Mogutina. Sledilo je branje ruskih klasikov, otroška in družinska predstava ter nastop skupine iz Medgeneracijske-ga centra v Izoli, ki se pod mentorstvom učijo ruskega jezika.

Mestna knjižnica Izola že nekaj let sodeluje s člani društva, ki v knjižnici prirejajo srečanja in delavnice ob ruskih čajankah. V začetku letošnjega leta je knjižnica podprla pobudo Slovan-skega kulturnega društva Adriatika, da bi v knjižnici uredili Ru-sko knjižno polico. Člani društva so zbrali in prispevali gradivo ruskih klasikov – Tolstoja, Dostojevskega, Čehova, Puškina, Gogolja, Gorkega, Turgenjeva in drugih – kot tudi knjige evrop-

Ruska knjižna polica v Mestni knjižnici Izola –branje ruskih in svetovnih klasikov ter knjige za otroke v ruskem jeziku

skih in ameriških avtorjev, prevedenih v ruski jezik, in sicer Andersena, Boccaccia, Brechta, Byrona, Goetheja, Shakespearja, Stendhala, Zo-laja, Cooperja, Londona, Ste-inbecka …

S skupno februarsko akcijo so v knjižnici zbrali precejšnje število knjig za otroke in mla-dino. Vse knjižno gradivo v ruskem jeziku je strokovno obdelala in v slo-venski nacionalni knjižnični sistem COBISS vnesla bi-bliotekarka izolske knjižnice, Damjana Špik, člani društva pa so ponudili dra-goceno pomoč pri prevodu.

Medkulturno sodelovanje in širitev skupnega kulturne-ga prostora, ki ga povezuje prav knjiga, je v zadovoljstvo knjižnice in članov društva, saj je s tem omogočeno, da sedanji in bodoči uporabniki knjižnice, ki jih veseli branje v ruskem jeziku, to najdejo prav na Ruski polici izolske mestne knjižnice.

D. Kromar, J. Bednarik


Foto

: Vid

Pon

ikva

r / S

port

ida


Na svetovni dan knjige, 23. aprila, se je že trinajstič zače-la bralna akcija Primorci bere-mo, ki ljubitelje branja iz de-vetih primorskih knjižnic vabi k branju slovenskih avtorjev. Gost uvodne prireditve v izol-ski knjižnici je bil Marjan Tom-šič, ki bo letošnjega avgusta praznoval osemdeset let. Nje-gov bogat ustvarjalni opus, ki obsega vrsto romanov, zbirk kratke proze, del za mladi-no, radijskih iger in dramskih besedil, je predstavila Jasna Čebron, vneta raziskovalka in občudovalka Tomšičevega literarnega sveta. Odlomek iz knjige Južni veter je prebrala Patricija Sosič Kobal.

Med njegovimi proznimi deli najdemo različne literarne ža-nre, kot so magični realizem, znanstvena psihofantastika, satira, humoreska, komedija, groteska, erotična in ljube-zenska zgodba, socialnopo-litična proza, svet otroške domišljije. Prvič se je javno-sti predstavil leta 1968 s sa-mostojno zbirko fantazijskih pripovedi Krog v krogu. V av-tobiografskih pripovedih, kot so Ti pa kar greš, Kafra, Super frače, Vrnitev pripoveduje o

Marjan Tomšič Istri in njenim ljudem predan že več kot petdeset let: znova na bralnem seznamu Primorci beremo 2019

svojih izkušnjah iz otroštva in študentskih let. V Tomšičevih najznamenitejših literarnih delih prevladujeta istrska in aleksandrijska tematika.

Marjan Tomšič, rojen v Račah pri Mariboru, je Istri in njenim ljudem predan že več kot petdeset let. Slovensko knji-ževnost je obogatil z opisom istrskega prostora, predvsem podeželja. Očrtal je avtohto-nega človeka, ki živi na svoj način, ne da bi kogarkoli po-snemal, preprosto je zvest sa-memu sebi. Istran je ohranil avtonomno držo kljub števil-nim oblastnikom, ki so pri-hajali v Istro. V Oštrigeci skozi gibanje Boškina opiše edin-stveno pokrajino slovenske Istre. Čebronova ugotavlja, da »kadarkoli je treba govoriti o Istri, je dovolj vzeti v roke Oš-trigeco in slika je tako živa, da je ne pozabiš«. Boškin je bitje z velikanskim srcem, polnim ljubezni in dobrote. Ta večni popotnik, neutrudni iskalec, posebnež, štrigon pešači med istrskimi vasmi in doživlja re-alne in nerealne dogodke. Je metafora Istrana, ki se prebija skozi življenje, včasih zmaga, včasih je poražen.

Poleg istrskega prostora in narečja je v slovensko književnost vpeljal tudi literarni lik vztrajne, trdožive in suverene ženske osebe ter s tem postavil spomenik istrski ženski v romanih Šavrinke in Zrno od frmentona. Šavrinke so bile dekleta in žene iz slovenske Istre, ki so od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne zaradi revščine in gospodarske krize hodile peš ali s svo-jimi oslički v Trst prodajat kmečke pridelke, sveže pečen kruh, mleko in jajca. Bile so močne, odločne, pogumne, moralno tr-dne, ljubeče in čuteče do okolja in ljudi, pa tudi svojeglave in s trdnimi stališči. Istrsko tematiko je najti še v knjigah Olive in sol, Noč je moja, dan je tvoj, Kažuni, Glavo gor, uha dol, Vruja.

Poleg šavrink je v slovensko leposlovje prvi vnesel tudi temati-ko aleksandrink z romanom Grenko morje in zbirko novel Juž-ni veter. Aleksandrinke so bile ženske z Goriške, Krasa in Istre, ki so od druge polovice 19. stoletja do konca druge svetovne vojne brez znanja jezikov in brez izobrazbe odhajale s trebu-hom za kruhom v popolnoma tuj svet, v Egipt, da bi njihove družine lahko odplačevale dolgove ter tako reševale kmetije in socialno stisko.

Za svoje literarno ustvarjanje je Marjan Tomšič prejel številne nagrade in priznanja, med njimi

nagrado Prešernovega sklada (1991) za zbirko novel Ka-žuni in za roman Oštrigeca ter Kocjančičevo nagrado (1996) za istrski ciklus, letos pa ga Mestna občina Koper nagrajuje z veliko plaketo za dolgoletno uspešno delo na področju literarnega ustvarjanja, zlasti za izjemen prispevek k literarnemu razvoju slovenske Istre.

Od leta 2007, odkar poteka bralna akcija Primorci beremo, so bile na bralnih seznamih naslednje Tomšičeve knjige: Grenko morje, Južni veter, Norček, Šavrinke in Uroki polne lune.

Ponovni bralni krog, ki se je začel 23. aprila, se zaključi 8. novembra 2019. Na bralnem sezna-

mu je 64 proznih in 13 pesniških del. Letošnja novost je, da lahko bralci branje ene knjige nadomestijo z ogledom slovenskega filma, ki si ga je v sodelovanju z izolskim kinom Odeon mogoče brezplačno ogledati tudi v kinu ob predložitvi bralnega znamenja Primorci beremo 2019.

Vabljeni k sodelovanju v primorski bralni verigi.

Darja Kromar



ko smo odgovarjali na zelo težka vprašanja, sledil je fina-le, v katerega se uvrsti samo pet najboljših ekip. Sledilo je odgovarjanje na vprašanja in pokušanje olj ter ugotavlja-nje, katero je ekstra deviško oljčno olje. Na koncu smo po-sadili oljko. Učenci osnovne šole Livade smo ponosno za-stopali našo šolo ter na koncu osvojili 1. mesto in pokal.

Marc Vilijem Mohorčič, Aljaž Smoje in Oliver Vidaković z mentorico

Marino Potočnik

Namen projekta je razširitev prostorskih zmogljivosti in izboljšanje pogojev za delo-vanje tako v šoli kot v vrtcu. Junija lani je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, junija letos pa so stekla dela za do-zidavo dveh učilnic za potre-be šole ter sanitarij za potrebe vrtca. Ena izmed obstoječih učilnic bo v sklopu del preu-rejena v večnamenski prostor, ki se bo uporabljal tudi kot je-dilnica.

Izgradnja je razdeljena na dva sklopa. Prvi zajema gradbe-no-obrtniška in instalacijska dela, drugi sklop pa vključuje klasično gradnjo objekta ter elektro- in strojnoinštalacij-ska dela. Oba sklopa bosta iz-peljana zapovrstjo, zaključek del pa je predviden do okto-bra. Za prvi sklop bo name-njenih dobrih 66.192 evrov, za drugi pa 158.050 evrov prora-čunskih sredstev.

Občina Izola je med prioritetne projekte letošnjega leta uvrstila tudi izgradnjo prizidka k podružnični šoli v Kortah. Z dozidavo bodo tako razširjene prostorske zmogljivosti šole ter izboljšani pogoji dela za učitelje in učence. Izvajalec del, podjetje Adriaing, je v začet-ku junija že pričel z gradbeno-obrtniškimi in insta-lacijskimi deli, sledila pa bo dozidava objekta, ki bo izvedena s klasično gradnjo.

Šola v Kortah je uspešna in tesno povezana z življe-njem v kraju, ima pa tudi izjemno zgodovinsko vred-nost, saj je prva slovenska šola v Istri. Oktobra letos bo praznovala 200. obletnico. Leta 2012 je zaradi manjše-ga vpisa otrok šoli grozilo zaprtje, a se je s sofinancira-njem občinskih programov vendarle uspela obdržati. Od takrat se število otrok

povečuje, zato je nastala prostorska stiska. »Večletni trend povečevanja števila vpisanih otrok v oddelek vrtca Mavrica v Kortah in tamkajšnjo podružnično šolo je pomemben razlog, da smo zagotovili sredstva za dozidavo obstoječega objekta podružnične šole in projekt uvrstili med letošnje prednostne naloge. Zagotavljanje primernih pogojev za izobraževanje ot-rok ter delo učiteljev je med pomembnejšimi poslanstvi in za-dovoljni smo, da bomo v podružnični šoli v Kortah še pred nje-no 200-letnico otrokom in zaposlenim omogočili boljše pogoje za delovanje,« je povedal župan občine Izola Danilo Markočič.

V Kortah potekajo dela za izgradnjo prizidka k podružnični šoli

ŠOLE IN VRTCI

Petošolci obalnih šol smo se konec maja zbrali na osnovni šoli Livade v Izoli. V skupinah po tri smo tekmovali v znanju o oljki Oljka, ali te poznam? Najprej smo imeli pisni del tekmovanja,

Tekmovanje Oljka, ali te poznam?

BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019 41ŠOLE IN VRTCI

Orientarsi tra i monti“Nord? In quella direzione, …, Sud? Laggiù, …” sono due delle frasi più pronuncia-te al campo scuola al quale hanno partecipato gli alunni delle classi VII, VIII e IX durante la prima settimana di aprile. Al Centro per le attività sco-lastiche ed extra scolastiche Peca hanno trascorso una settimana in natura, circon-dati da monti alpini e foreste incontaminate.

Orientarsi in un ambiente sconosciuto, trovare i tesori nascosti e seguire un sentiero didattico sono alcune delle attività che i ragazzi hanno svolto nell’ambito della setti-mana tematica “Chi cerca tro-va – Peca geocatching”. Han-no svolto così diversi livelli di orientamento, partendo dalle basi (bussola, cartina geogra-

Z veliko prireditvijo v dvorani Tivoli v Ljubljani se je 28. maja 2019 zaključilo že 36. vseslo-vensko Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki ga prireja Stomatološka sekci-

ja slovenskega zdravniškega društva. Na letošnjem tekmo-vanju so sodelovale skoraj vse slovenske osnovne šole. Bilo jih je kar 752, med njimi tudi šole oz. zavodi za otroke s po-sebnimi potrebami.

Zaključna prireditev 36. Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani

5. razred OŠ Vojka Šmuc enote Korte zmagovalec obal-no-kraške regije

Med 9. regijskih zmagovalcev sodi tudi 5. razred z učiteljico Barbaro Makuc iz enote Korte OŠ Vojka Šmuc, ki so si tako prislužili obisk zaključne pri-reditve. Učenci kortežanske enote OŠ Vojka Šmuc so v obalno-kraški regiji, v kateri je

8 občin, Ankaran, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Izola, Koper, Piran in Sežana, zbrali najvišje število točk.

V enoti Korte OŠ Vojka Šmuc so tekmovali učenci od 1. do 5. razreda. Enkrat mesečno se je pregledovala čistost njihovih zob, kar sta izvajali zobna asistentka Jerica Cverle ter koordi-natorka za otroke in mladostnike ter vzgoje za ustno zdravje Marina Čok. Vse leto je nenapovedano preverjala, kako pridni in uspešni so pri umivanju zob. Učenci so se trudili za lep in zdrav nasmeh ter pridno zbirali točke in bili na koncu nagrajeni s priznanjem. Nad tekmovanjem v obalno-kraški regiji pa bdi pedontologinja Barbara Jelen.

Otroke iz vrtca in OŠ Korte sta 11. junija 2019 Jerica Cverle in Marina Čok obiskali še zadnjič v letošnjem šolskem letu ter vse tiste, ki so si vse leto pridno umivali zobke in dosegali lepe re-zultate, nagradile še s posebnimi priznanji, pohvalami in lepimi praktičnimi darili.

V slovenski Istri ima zobozdravstvena vzgoja in preventiva za-res dolgo tradicijo. Izobraževanje in spodbujanje otrok k pra-vilnemu in rednemu ščetkanju zob je izredno pomembno, saj otroci svojim prijateljem, staršem, babicam in dedkom pove-do, kako morajo umivati zobe, in s tem širijo pozitivno zavest o pomembnosti ustne higiene. Zato ne pozabimo, da se časi spreminjajo, zdravi zobje pa so in bodo ostali dobra popotnica otrokom v življenje.

Vsem učencem za lep uspeh iskreno čestitamo ter jim želimo, da bi še naprej tako redno in zavzeto skrbeli za svoje zobe.

Breda Krajnc

fica), passando per il sistema GPS, fino ad usare la tecnolo-gia moderna, la più vicina ai ragazzi.

Hanno appreso le prime no-zioni di disk-golf, un misto tra il lancio del frisbee e il golf. Il gioco è piaciuto molto ai ragazzi e vorrebbero vederlo introdotto anche nell'am-biente isolano. Come novelli scalatori si sono arrampicati sulla parete interna del cen-tro, mentre come dei giovani Robin Hood si sono cimentati nella tecnica del tiro con l’ar-co – con Rocco che ha strac-ciato la concorrenza dei co-etanei battendo il record del Dom Peca con 38 punti.

Gli elementi della sopravvi-venza in natura, che tanto ve-diamo nei vari programmi TV,

sono stati maggiormente apprezzati dai ragazzi. Raccogliere legna secca, accendere il fuoco con la pietra focaia e cuoce-re poi sulla brace una mela è stato per i ragazzi un momento indimenticabile; così come la costruzione del bivacco per pro-teggersi in natura (con alcuni esempi che sembravano più da campeggio lussuoso che da bosco).

Un’avventura particolare è stata pure la visita della miniera di piombo e zinco a Mežica. Il viaggio di 3,5 km nel ventre della montagna ad una profondità di 600m, ha fatto conoscere agli alunni la storia del lavoro in miniera e ha fatto capire agli alun-ni la difficile ed impegnativa vita di un minatore.

Tutte le attività, si sono basate sull’apprendimento esperien-ziale, dove la didattica è sempre passata attraverso la speri-mentazione, la ricerca e l'applicazione, dando così la possibili-tà agli alunni di essere protagonisti attivi.


Lunedì, 27 maggio, gli alunni della VI e IX classe hanno pre-so parte ad una gita studio organizzata dall’Università Popolare di Trieste. Oltre la nostra, hanno partecipato anche le scuole elementa-ri di Pirano e Capodistria. All’Immaginario scientifico di Trieste (Grignano) tre sono state le sezioni che hanno ca-ratterizzato la mattinata ed il primo pomeriggio: KALEIDO, FENOMENA e PLANETARIO. Kaleido è uno spazio multi-mediale dedicato all'attualità scientifica, costituita da una serie di maxischermi per pro-iezioni ad alta definizione. Fe-nomena è invece un ambien-te che raccoglie postazioni interattive organizzato secon-do specifici percorsi temati-ci. Oggetti da toccare e con cui giocare per avvicinarsi in modo piacevole ai fenomeni naturali e scoprire le leggi fi-siche che li governano. Plane-tario è una cupola rigida di 5 metri di diametro per le visite guidate alla volta celeste che può mostrare il movimento

Immaginario scientifico e museo dell’antartide

apparente di 1600 stelle e si-mulare albe e tramonti; inol-tre è possibile osservare il cie-lo a diverse latitudini.

Per gli alunni era prevista una parte laboratoriale de-nominata DEMOLAB dove gli alunni della VI classe si sono potuti cimentare in esperi-menti riguardanti i temi “Luce e colori” e “Reazioni a colori” mentre gli alunni della IX in esperimenti riguardante il tema “La chimica in casa”. La giornata per gli alunni della IX classe si è conclusa con la visita al Museo dell’Antartide di Trieste dove gli alunni sono venuti a conoscenza della storia dell'esplorazione del continente antartico e sulle ricerche in geologia.

Cogliamo l’occasione di rin-graziare l’UPT per aver or-ganizzato la gita studio e permesso ai nostri alunni di approfondire le conoscenze scientifiche non tra i banchi di scuola.

Dall'inizio dell'anno scolastico la scuola elementare »Dante Alighieri«, insieme ad altre 18 scuole, due delle quali apparte-nenti alle due minoranze nazionali, fa parte del progetto pilota “Introduzione della seconda lingua straniera nel curriculum scolastico e del programma allargato”, il cui scopo è quello di sviluppare un nuovo concetto di organizzazione delle attività nella scuola elementare, concentrandosi principalmente su tre obiettivi: il movimento e la salute per il benessere psico-fisico, la cultura e le tradizioni, la vita e il lavoro nella scuola elementare. La nostra scuola è stata scelta fra le prime per essere visitata dai rappresentanti che seguono lo sviluppo del progetto nelle scuole pilota.

Mercoledì 15 maggio abbiamo così ospitato presso la nostra scuola Živko Banjac e Marjetka Loborec Škerl, rappresentanti del Ministero dell’Istruzione, della Scienza e dello Sport, Re-nata Zupanc Grom, capo-settore per la scuola elementare, e Alica Prinčič Rohler, capo-unità dell’Istituto dell’Educazione di Capodistria. L’itinerario della visita prevedeva inizialmente un incontro con la preside Simona Angelini, durante il quale era presente anche Sergio Crasnich, consulente pedagogico per la minoranza italiana presso l’Istituto dell’Educazione di Capodi-stria; quindi è seguita una visita della scuola, con lo scopo di osservare le diverse attività svolte; infine si è svolto un collo-quio con alcuni insegnanti che lavorano nell’ambito del pro-gramma e la stessa preside Angelini.

Dall’analisi svolta durante la visita, gli esperti hanno riferito le seguenti osservazioni:

Visita dei rappresentanti del RaP

Mese denso di appuntamenti alla Dante

Il mese di maggio si presenta un mese pieno di impegni per gli alunni della Dante. Gli alunni della seconda A ed alcuni rap-presentanti della classe ottava hanno partecipato giovedì 16 maggio all’apertura ufficiale del CUP della Komunala di Isola.

Nei locali del Centro oggetti utilizzabili nella città, Via Luka Muzec 7, nel cuore di Isola, è stato ufficialmente presentato il »trasferimento di buone pratiche per la riduzione dei rifiu-ti in modo innovativo ed ecologico« del progetto, finanziato dal Ministero dello Sviluppo Economico e della Tecnologia e il Fondo europeo per lo sviluppo regionale.Oltre alla raccolta e allo smistamento di articoli usati, il CUP in città funge da centro di scambio e centro di formazione per l'elaborazione dei rifiuti.

Dopo i discorsi ufficiali, gli alunni hanno accompagnato il rap-per Drill nell’esecuzione della canzone “Svet samo tvoj je”.

CUP Isola – apertura ufficiale

ŠOLE IN VRTCI

• la nostra scuola è bella, ac-cogliente, spaziosa e colo-rata, con tanti disegni degli alunni affissi ai muri;

• gli alunni, che hanno salu-tato cortesemente gli ospi-ti, hanno dimostrato un comportamento educato e rispettoso;

• il nuovo concetto di or-ganizzazione previsto dal progetto ha portato dei cambiamenti positivi;

• grazie al progetto è stato possibile assumere 1,5 impiegati in più, vista la possibilità di includere nell’obbligo lavorativo set-timanale dell’insegnante le ore di attività d’interesse (24 ore);

• grazie alla possibilità di offrire 5 ore di attività spor-

tiva alla settimana, sono state offerte 9 ore di sport in più;

• la scuola sviluppa in modo programmato e intensivo le competenze interdisci-plinari, con speciale atten-zione al pensiero critico, alla cooperazione e alla comunicazione, alla cre-atività e alle competenze digitali.

La visita ha dato una confer-ma dell’ottimo lavoro che viene svolto presso la nostra scuola, che sta affrontando questo nuovo progetto come uno stimolo positivo per ren-dere l’offerta didattica più ric-ca, completa e coinvolgente.


va o demenci. V Sloveniji je v dveh letih nastalo že približno 120 takšnih točk, ki služijo ne le ljudem v zgodnji fazi de-mence in njihovim svojcem, ampak tudi tistim, ki imajo pri svojem delu veliko stikov s strankami, med katerimi so tudi ljudje z demenco. Prav zato k obisku demenci prija-znih točk vabimo tudi policis-te, trgovce, bančne in poštne uslužbence, farmacevte, ga-silce in druge.

Z dobrim sodelovanjem lah-ko postanemo demenci prija-zno mesto tudi mi.

Lijana Trontelj, Dom upokojen-cev Izola

V Cetorah telovadijo po angleško

Na Šaredu nastaja sekcija športno-kulturnega društva

Spominčica – Alzheimer Slo-venija z vzpostavitvijo števil-nih demenci prijaznih točk pomembno vpliva na pove-čanje kakovosti življenja ljudi z demenco in njihovih svoj-cev. Namen je oblikovati de-menci prijazno okolje, v kate-rem lahko ljudje s to boleznijo dlje časa živijo samostojno in hkrati ohranjajo svojo social-no mrežo.

Ob obisku demen-ci prijazne točke

se lahko pogovorite s strokovnim osebjem, ki je usposobljeno, da prepozna prve znake demence, zna ustrezno pristopiti k težavam in se z ljudmi pogovoriti ter ponuditi nasvet, kam po nadaljnjo pomoč.

Ker je prenos znanja o de-menci ključnega pomena pri ustvarjanju demenci prijazne-ga okolja, pa lahko tu dobite tudi zloženke in druga gradi-

Skrbimo za demenci prijazno mesto

DRUŠTVA IN ZAVODI

V Izoli sta še dve novi demenci prijazni točkiPoleg tiste v zdravstvenem domu ima Izola odslej še dve novi demenci prijazni točki: dom upokojencev in medgeneracijski center, ki deluje pod okriljem doma. Na slovesnem odprtju 11. junija 2019 v Domu upoko-jencev Izola sta se direktorju Vasji Medveščku pridru-žili tudi predsednica združenja Spominčica – Alzhei-mer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec in predsednica društva Primorske spominčice Tatjana Cvetko.

Šared se prebuja, zaslugo za to pa ima nekaj posa-meznikov, ki so zavihali rokave ter ustanovili sekcijo Športno-kulturnega društva Šared. Športno-kulturno društvo bo še naprej vodil predsednik Marko Maran-cin, predsednik sekcije v nastajanju pa bo Gorazd Fič-kovič. Slednji z nekaj zagnanimi sokrajani že aktivno pripravlja programe, ki bodo omogočali kvalitetnejše druženje otrok in starejših na Šaredu.

Člani sekcije v nastajanju so proaktivni in prepričani, da se stva-ri premaknejo le, če ukrepajo in s skupnimi močmi premikajo stvari na bolje. Opažajo, da je na Šaredu kar nekaj starejših, ki so osamljeni in bi bili veseli vsaj majhne pozornosti, zato so sklenili, da se aktivirajo in jim pomagajo. Ravno tako je na Ša-redu veliko otrok, ki bodo veseli novih priložnosti za druženje, zato jim bodo v prihodnje pripravili številne pestre programe.

Člani sekcije društva v nastajanju vabijo vse Šaredine, pa tudi druge prebivalce podeželja in mesta, da se aktivirajo in se jim pridružijo. Veseli bodo prav vsakega, tako tistih, ki imajo konkretna znanja in bi želeli voditi kakšen krožek, kot tistih, ki bi želeli le sodelovati in prispevati k dvigu kvalitete življenja obča-nov. Vse interesente vabijo, da kontaktirajo predsednika sekcije društva v nastajanju Gorazda Fičkoviča na tel. št. 041 599 592.

Sekcija Špor-tno-kulturnega

društva Šared v nasta-janju že pripravlja prvo animacijo za otroke z naslovom Maša in med-ved ter vabi k ogledu. Predstava bo v torek, 16. julija 2019, ob 20. uri na igrišču na Šaredu.

Vsak četrtek popoldne je v zadružnem domu v Cetorah potekala enourna telovadba za otroke, ki so jo vodili pedagoški delavci v sodelovanju z društvom Cetore. Vadba je vključevala osnove atle-tike in gimnastike, igre z žogo ter veliko naravnih oblik gibanja, kot so lazenje, plazenje, meti in podobno. Poleg gibanja pa so se malčki brez predhodnega znanja učili tudi osnov angleškega jezi-ka. Vadbe, primerne za otroke od tretjega do šestega leta, v pole-tnem času ne bodo izvajali, saj spodbujajo otroke, da se čim več gibljejo na prostem in čim več časa preživijo v druženju s starši.

Angleška telovadba, za katero je treba plačati trideset evrov mesečno, se bo nadaljevala jeseni.

Za dodatne informacije jim lahko pišete na elektronski naslov [email protected].


Tik ob oskrbovanih stanovanjih za starejše ter v neposredni bli-žini osnovne šole, enote vrtca in univerzitetnega kampusa je pred enim letom zaživel medgeneracijski center, ki v lepih sve-tlih prostorih starejšim ponuja pester program prostočasnih dejavnosti za zadovoljevanje njihovih potreb po kulturnem, izobraževalnem, športno-rekreacijskem in drugem udejstvova-nju ter po sodelovanju z družbenim okoljem, deluje pa tudi v smeri medgeneracijskega povezovanja za izboljšanje kakovo-sti življenja vseh generacij.

Medgeneracijski center Izola je nastal na pobudo Društva upokojencev Izola, Društva upokojencev Jagodje - Dobrava, Andragoškega društva Morje Univerze za tretje življenjsko ob-dobje Izola, Združenja borcev za vrednote NOB Izola, Centra za socialno delo Izola in Doma upokojencev Izola. Deluje pod okriljem Doma upokojencev Izola ob ustreznem sofinanciranju stroškov dela in programa iz občinskega proračuna.

Pester program izvajamo v sodelovanju s prostovoljci ter jav-nimi zavodi, društvi in drugimi organizacijami iz občine Izola in okolice. Že v prvih mesecih delovanja so bile na sporedu številne dejavnosti, katerih vsebino smo sproti prilagajali po-trebam in željam obiskovalcev. Njihovo število je naraščalo iz meseca v mesec. Tako smo v minulem letu že lahko dnevno zabeležili povprečni obisk pribl. 100 uporabnikov, ki smo jim mesečno ponudili najmanj 50 vsebinsko različnih aktivnosti in dogodkov.

Obiskovalci centra so večinoma starejši od 60 let. Ker s ciljno usmerjenim programom spodbujamo medgeneracijsko druže-nje in sodelovanje, pa se jim pridružujejo tudi mlajši. Obenem pozornost posvečamo ranljivim skupinam prebivalstva, kot so starejše samske ženske in moški z nizkimi dohodki, brezposel-ni, priseljenci iz tujih jezikovnih okolij in drugi. Prav za migrante smo v sodelovanju z osnovno šolo Vojke Šmuc izvedli tečaj slo-venščine in druge dogodke, ki so bili zelo dobro obiskani.

Največ zanimanja v izolskem medgeneracijskem centru poleg kulturnih in družabnih prireditev pritegnejo aktiv-nosti za ohranjanje telesne zmogljivosti in boljše poču-tje, kot so jutranja telovadba, namizni tenis in plesne delav-nice, veliko zanimanja je tudi za jezikovne tečaje, delavnice za pridobivanje kulinaričnih spretnosti, učenje pravilne uporabe pametnega telefona in prenosnega računalnika, ustvarjanje različnih izdelkov, prebiranje poezije, pogovo-re o aktualni problematiki starejših in upokojencev ter druženje ob pikadu, šahu, igrah s kartami … Zanimive pogovorne teme, predavanja in delavnice redno priprav-ljamo v sodelovanju s stro-kovnimi delavkami našega Doma upokojencev Izola,

Zdravstvenim domom Izola oz. tamkajšnjim Centrom za krepitev zdravja, Centrom za socialno delo Izola, Sloven-skim društvom Hospic, Ko-munalo Izola in Ljudsko uni-verzo Koper, z nami pa so še Kulturno-umetniško društvo Erato Izola, Kulturno društvo harmonikarjev Izola, Medge-neracijsko društvo Svetilnik Koper, Europa Donna Obala, Ozara Izola, Policijska postaja Izola, Prostovoljno gasilsko društvo Izola, LOGOUT – Cen-ter pomoči pri prekomerni rabi interneta, Mestna knji-žnica Izola, Društvo za razvi-

Medgeneracijski center Izola je praznoval prvo obletnico delovanja

janje čuječnosti, Združenje za esperanto Slovenije, Univerza na Primorskem, vse tri izol-ske osnovne šole, oba izolska vrtca, Srednja šola Izola, ple-salca Bojana in Lucio Gobbo, izolske pevke in pevci ter li-kovniki in fotografi, s katerimi sodelujemo na posameznih dogodkih.

Prostovoljci omogočajo, da so vse dejavnosti brezplačneObisk prav vseh dejavnosti iz ponujenega programa je brezplačen, k čemur pripo-morejo tudi vsi tisti, ki svoje znanje in izkušnje prenašajo drugim v plemenitem duhu prostovoljstva. Ob prvi oble-tnici smo se tako zahvalili vsem petindvajsetim. To so: Romana Adam, Laura Babič, Andrea Blaškovič, Damjana Burnič Sukič, Vlasta Fabjan, Miran Jančič, Mojca Jezov-šek, Oksana Kyrylenko, Da-mjana Kodarin, Rozalija Ko-dele, Jonathan Kutič, Branko Mihačič, Lojze Miklavčič, Ro-mina Nadj, Slavica in Tanja Nastovski, Justina Nučič, Vida in Karlo Orbanič, Breda Pečan, dr. Slavica Ritonja, Lojzka Sovinc, Igor Škorja, Anka Tominšek in Slavko Zadnik.

V Domu upokojencev Izola smo veseli, da so številni Izo-lani medgeneracijski center prepoznali kot priljubljen kraj druženja in koristnega preživljanja svojega prostega časa.

Prav vsem se zahvaljujemo za obisk in sodelovanje ter želi-mo vesele poletne počitnice. Polni lepih spominov in sve-žih moči se ponovno snidemo 1. septembra!

Lijana Trontelj, vodja centraDom upokojencev Izola

V Livadah pri novih oskrbovanih stanovanjih v lasti Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalid-skega zavarovanja je pred dobrim letom svoja vrata odprl Medgeneracijski center Izola, katerega vodenje je Občina Izola zaupala Domu upokojencev Izola. Prvo obletnico delovanja smo slovesno praznovali 10. maja 2019.

DRUŠTVA IN ZAVODI

BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019 45DRUŠTVA IN ZAVODI

življenjski slog, zdrava prehrana, gibanje, duševno zdravje, rak in druge kronične bolezni). Poleg tega na Centru spodbujajo ude-ležence k vključevanju v preventivne programe in državne pre-sejalne programe za zgodnje odkrivanje raka (Dora, Zora, Svit), organizirajo Svitove dogodke, izvajajo skupinske delavnice in predavanja v delovnih organizacijah ter sodelujejo z medge-neracijskim centrom v Izoli, kjer opravljajo nekaj brezplačnih programov.

Področja delovanja Centra za krepitev zdravja pa sta tudi zdra-vstvena in zobozdravstvena vzgoja otrok in mladostnikov. Tako v okviru vzgoje za ustno zdravje in v okviru preventivnega pro-grama zdravstvenega varstva v izolskih osnovnih šolah in vrtcih vse leto organizirajo aktivnosti za ustno zdravje naših otrok. Vsebine so oblikovane v skladu z zobozdravstveno doktrino, upoštevajoč aktualno problematiko in otrokov razvoj. Skrb za zobe in dlesni ter celotno ustno votlino je dobra naložba za pri-hodnost in osnova za naše zdravje in dobro počutje.

Razmišljate o svojem zdravju?Vsi si želimo dolgo in zdravo življenje, a ob poplavi različnih informacij danes marsikdo sploh ne ve več, kako poskrbeti za zdravo življenje in dobro počutje. Katere so torej tiste zdrave navade, zaradi katerih bomo tudi v pozni starosti čili in polni energije? Kaj odloča o tem, kakšno bo vaše zdravje? Kaj lahko storite sami? Vsi vemo, da se je treba gibati. Osnova za zdrav-je je zdrav življenjski slog, ki obsega zdravo prehrano, telesno aktivnost, opustitev nezdravih življenjskih navad in izogiba-nje stresu. Življenjski slog postaja čedalje bolj nezdrav. Vse to pušča posledice tudi na zdravju. Naše življenje je veliko lepše, če skrbimo za svoje zdravje.

Vse o delovanju Centra za krepitev zdravja ZD Izola si lahko preberete na spletni strani www.

zd-izola.si v zavihku Center za krepitev zdravja. Spremljajte jih tudi na profilu Facebook, kjer vas bodo sproti obveščali o brezplačnih delavnicah in aktivno-stih centra.

Taja Benčič Ribarič, vodja CKZ, in Breda Krajnc

Center za krepitev zdravja ZD Izola izvaja različne brezplačne dejavnosti

Ekipo Centra za krepitev zdravja predstavljajo strokov-njaki z različnih zdravstvenih področij: dipl. medicinska sestra, dietetik, fizioterapevt, kineziolog in psiholog, ki sle-hernemu udeležencu poma-gajo sprejeti dobre odločitve in prenesti znanja v vsakda-nje življenje. Udeležencem vse leto nudijo brezplačne

programe v obliki delavnic, individualnih svetovanj in po-govornih ur o najrazličnejših temah, kot so priprava na po-rod in starševstvo, vadba za nosečnice, zobozdravstvena vzgoja, zdrav življenjski slog, zdravo hujšanje, gibanje, od-vajanje od kajenja, podpora pri spoprijemanju z depresijo, tesnobo in stresom.

V dobrem letu dni so v lokalni skupnosti izpeljali različne ak-tivnosti in delavnice za krepi-tev zdravja, obeležili so dneve zdravja, organizirali brezplač-ne meritve holesterola, slad-korja v krvi in krvnega tlaka, nudili strokovno svetovanje ter opravljali teste aerobne zmogljivosti in teste funkcij-ske manjzmožnosti.

Center brezplačno izvaja tudi različne aktivnosti z name-nom vključevanja ranljivih oseb v preventivne programe, t. i. Odprta vrata za zdravje. Na lokaciji partnerjev (Center za socialno delo, Rdeči križ …) organizira različne kratke do-godke na temo zdravja (zdrav

Center za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Izola je uradno zaživel 17. maja 2018. Z različnimi aktivnostmi skrbi za izboljšanje zdravja in kakovost življenja prebivalcev občine Izola. Namenjen je vsem starostnim skupinam, vse aktivnosti pa so brezplačne.

Vsi, ki razmišljate o svojem zdravju in

si želite pozitivnih spre-memb, vljudno vabljeni v Center za krepitev zdravja. Za krajše indivi-dualne posvete, podporo in pomoč pokličite na telefonsko številko 070 644 443 ali jim pišite na e-naslov: [email protected].

46 BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019DRUŠTVA IN ZAVODI

RK Izola je 28. januarja letos dobil novo predsednico Vlasto Mramor - Jovanović (na fotografiji druga z desne proti levi).

Že kot otrok je rada pomagala sošolcem in starejšim, in to jo spremlja še danes. Zelo dobro pozna delo Rdečega križa, ved-no je bila aktivna v humanitarni dejavnosti, v osnovni šoli je kot mlada članica sodelovala v ekipi prve pomoči in organizirala zbiranje denarne pomoči za prizadete ljudi v naravnih in dru-gih nesrečah. Po zaključku šolanja se je zaposlila v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču, kjer je bila zapo-slena dolgih 16 let. Nazadnje je tam opravljala dela in naloge vodje zdravilišča. Deluje po načelih etike in morale ter v skla-du z zakonodajo Rdečega križa. Prepričana je, da bo s svojim delom, izkušnjami, kompetencami in osebnostnimi lastnostmi pomagala RK Izola pri uresničevanju programov in ciljev.

Tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil in za delovne organizacijeObmočno združenje Rdečega križa Izola (RKS OZ) enkrat me-sečno izvaja tečaje in izpite iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Organizirajo pa tudi tečaje in izpite za delovne organiza-cije, ki se vse bolj zavedajo, da to ni zgolj zakonska obveza, am-pak da je znanje, ki se pridobi na tečaju, pri reševanju življenj zelo pomembno, saj vsaka minuta šteje.

Delitev humanitarne pomočiV letošnjem letu so na RK Izola 402 upravičencema do humani-tarne pomoči razdelili 8.315 kg hrane iz Sklada za evropsko po-moč (testenine, mleko, moka, olje, riž, pelati, fižol), 242 kosov občinskih paketov, ki jih sofinancira Občina Izola, Droga Ko-linska je darovala 5088 paštet, Fructal Ajdovščina je prispeval 960 kosov instant čajev, razdelili so 100 kg sardel, dar izolske ribarnice. Pri razdeljevanju hrane v mesecu maju so jim prisko-čili na pomoč dijaki Srednje šole Izola, ki obiskujejo program predšolske vzgoje in radi pomagajo. RK Izola v sodelovanju z Občino Izola vsak mesec poskrbi za 32 upravičencev, ki preje-majo tople obroke.

KrvodajalstvoPred kratkim je RK Izola di-jakom smeri zdravstveni in kozmetični tehnik, turizem ter predšolska vzgoja na Srednji šoli Izola pripravil dve predavanji o pomenu krvo-dajalstva. Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvo-dajalstvo na RKS, je mladim na zanimiv in humoren način predstavil eno glavnih podro-čij RK ter jih povabil k darova-nju krvi. Strokovna sodelavka RK v Izoli Branka Požar pa je skupaj z dijakinjami, bodoči-mi vzgojiteljicami in kozmeti-

Vlasta Mramor - Jovanović je nova predsednica RKS OZ Izola

čarkami, organizirala krvoda-jalsko akcijo.

Tekmovanje osnovnošolskih ekip iz prve pomočiSredi aprila se je izolska osnovnošolska ekipa prve pomoči udeležila Regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči z osnovnih šol; tekmovanje se je odvija-lo na Osnovni šoli Cerknica. Učenci pod mentorstvom Davida Gobba z osnovne šole Vojke Šmuc so za področje nudenja prve pomoči poka-zali veliko znanja in zanima-nja. Ekipa je bila na takem usposabljanju prvič in se je vrnila z lepimi vtisi.

Tekmovanje Ekipe prve pomočiNa prvi junijski dan se je no-voustanovljena ekipa prve pomoči RKS OZ Izola udeležila regijskega preverjanja uspo-sobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega kri-ža, ki je potekalo v Vipavi.

Sodelovalo je 10 ekip iz sever-noprimorske in obalne regije, ki so na štirih deloviščih z več


Ste kdaj pomislili na usodo zavržene plastenke? Če ste jo kot zaveden potrošnik od-ložili v zabojnik za embalažo, jo bo komunalno podjetje skupaj z ostalimi plastičnimi odpadki odpeljalo v zbirni center. Tam bodo plastične odpadke strojno in ročno raz-vrstili glede na vrsto plastike, zatem pa bodo plastenke od-peljali v skladišče in dalje do predelovalcev, kjer jih bodo stehtali in preverili njihovo kakovost.

Sledilo bo mletje plastike na približno štirinajst milime-

trov velike delce, v naslednji fazi pa bodo ob pranju izločili nečistoče in ostale vrste pla-stike, ki bodo potonile v vodi in bodo kasneje primerne za termično izrabo. Še uporabni material bodo posušili in ga z ekstruzijskim procesom ob segrevanju na okoli 250 °C raz-topili. Iz plastificirane mase, potisnjene skozi goste filtre, bo nastal končni produkt – granulat, primeren za proizvo-dnjo novih plastenk.

Plastika za enkratno uporabo je eden najbolj problematič-nih odpadkov v svetovnem

merilu, zato je res že čas, da se ji začnemo odpovedovati tudi v Sloveniji. Zmanjševanje količin plastične embalaže namreč neposredno prispeva k manjši porabi energije in naravnih vi-rov, posledično pa se zmanjšuje tudi vpliv na podnebne spre-membe.

V društvu Ekologi brez meja so v sklopu pro-jekta Plastika naša vsakdanja sestavili zanimive

ozaveščevalne grafike na temo plastike za enkratno uporabo. Z njimi želijo čim več ljudi spodbuditi, da prepoznajo škodljivost plastičnih izdelkov za enkra-tno uporabo in se jim zavestno odrečejo. Na njihovi spletni strani obešene ozaveščevalne pasice in pla-kati so za uporabnika brezplačni in si jih lahko naloži vsak, ki želi z njimi pomagati pri ozaveščanju javnosti.

DOBRO JE VEDETI

Pot od zavržene do nove plastenke

poškodovanci pokazali izje-mno znanje in požrtvovalnost ter pripravljenost pomagati. Ekipa pod vodstvom Sama Kr-maca je dokazala, da se lahko z dobro timsko komunikacijo in kančkom pozitivne energije razreši marsikatera težka nalo-ga. RK Izola ima le eno ekipo prve pomoči, trudi pa se, da bi oblikoval še drugo.

Meritve krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorjaRK Izola vsako sredo izvaja meritve krvnega tlaka s pro-stovoljko Slavico Nastovski in Vesno Vazzaz, za meritve holesterola in krvnega slad-

korja pa vsako prvo sredo v mesecu poskrbijo medicinske sestre izolskega zdravstvene-ga doma.

Ob tej priložnosti vas vljudno vabimo na merjenja na sedež RK Izola vsako sredo od 8. do 10. ure.

RK Izola vabi zainteresirane prostovoljce, da se pridružijo ekipi prve pomoči, ki jo sestavljajo v sodelovanju s Službo za civilno zaščito in Občino Izola.

Člani ekipe se izobražujejo na 70-urnem tečaju prve pomoči, znanje pa obnavljajo na krajših obnovitvenih tečajih in na preverjanjih po vsej Sloveniji. Temeljno znanje, ki ga člani pridobijo na tečajih, je usmerjeno v preverjanje vitalnih življenjskih funkcij, oživljanje, preprečevanje krvavitev, prepoznavanje nenadnih bolezenskih stanj.

Za več informacij smo dosegljivi na sedežu RK Izola. Prijave sprejemamo na e-naslov [email protected] ali na telefonsko številko 051 683 125.

Vljudno vabljeni!

Dan zdravja na LonkiRK Izola je v sodelovanju z zdravstvenim domom tudi letos ob dnevu zdravja predstavil temeljne postopke oživljanja, ki jih je izvajal član ekipe Marko Udovič. Med drugim so bile predsta-vljene naše dejavnosti, kot je krvodajalstvo in darovanje orga-nov, prva pomoč za voznike motornih vozil ter vse naše ostale aktivnosti.

RK Izola


Občina Izola bo z julijem postala del slovenske mreže Prostofer in bo svojim starejšim občanom nudila brezplačne prevoze. Njihov namen je medsebojna pomoč med starejšimi, večja mobilnost in socialna vključenost.

Prostofer – prostovoljni šofer je lahko kdorkoli, sicer pa bodo prostovoljni vozniki predvsem starejši občani, ki imajo čas ter želijo in zmorejo pomagati drugim starejšim, pomoči potreb-nim. Upravičenci do brezplačnih prevozov bodo starejše Izo-lanke in Izolani, ki sami niso vozniki, nimajo sorodnikov, ki bi jim lahko pomagali s prevozi, imajo nižje mesečne prihodke in nimajo možnosti za uporabo javnih prevoznih povezav. Na vo-ljo bo brezplačni klicni center, prek katerega bodo upravičenci predhodno rezervirali termin ter sporočili namen in pot žele-nega prevoza. Prednost bodo imeli tisti, ki bodo potrebovali prevoz do zdravstvenih in drugih javnih ustanov, če pa bosta prosta tako vozilo kot prostovoljec, pa se bo prevoz lahko op-ravil tudi za nakupe v trgovinah ali pa za namene družabnega življenja.

Brezplačni prevozi za starostnike – Prostofer Izola

čno in zanimivo pot vabi prav vse, odrasle in otroke, ki jih zanima, kje živijo.

Že pred enim letom so jo z navdušenjem prvi preizkusili učenke in učenci takratnega 6. a in 6. b razreda osnovne šole Livade. Sledili so navodi-lom in spoznavali popolnoma nov svet izolske resničnosti.

Poleg izolske poti je v projekt Misija CŠOD zajetih že 160 mi-sij po Sloveniji in tujini, 2.800 zanimivosti in 5.000 izzivov. Če bi želeli vse doživeti, bi potrebovali 330 ur, prehodili pa bi kar 680 kilometrov.

Kdo je Ana Lončar?

Sama pravi, da je na prvem mestu

mama treh otrok, zatem učiteljica s srcem in dušo, malo tudi pisateljica in veliko Izolanka. Pravza-prav zagrebška Izolanka, saj je v Izolo iz Zagreba prišla zaradi ljubezni do Izolana in tu ostala, očarana nad krajem in prebivalci.

Po poteh vodnih virov v mestuMisija CŠOD je odlična internetna apli-kacija za prepoznavanje vodnih virov v našem mestu. Poleg že uveljavljenega projekta Po poteh vodnih virov izolske-ga podeželja v organizaciji društva Cetore je že eno leto prek spleta na voljo aplikacija Misija in z njo povezani vodni viri v samem mestu.

Na pametni telefon enostavno naložimo aplikacijo in že se lah-ko sami sprehodimo od točke do točke po Izoli in ob tem izve-mo veliko zanimivosti o vodi ter še o čem, saj se android hipo-ma prelevi v čisto pravega lokalnega vodnika. Na posamičnih točkah so poleg razlage zastavljena tudi vprašanja, povezana z naravoslovjem, zgodovino, ekologijo in geografijo. Otroci od

6. razreda dalje lahko ogled opravijo sami, mlajši pa v spremstvu staršev.

Aplikacija, ki sta jo za Center šolskih in obšolskih dejavno-sti (CŠOD) razvila Ana Lončar in Dušan Gabrijel, prizadevna učitelja z osnovne šole Liva-de, nas vabi na skupno 6,9 kilometra dolgo pot z devet-najstimi točkami in mnogimi predstavitvami izolskih vod-njakov ter njihovih pomenov nekoč, danes in tudi jutri. Seveda imamo v Izoli še ve-liko več vodnjakov in vodnih virov, kot jih je predstavljenih v aplikaciji, saj je bilo naše mesto postavljeno na pod-zemne vode, a žal vedenje o tem skupaj s starimi rodovi tone v pozabo.

V misijo so vključene tudi dru-ge vsebine, kot denimo nek-danja železniška postaja, kjer je bil velik vodni vir, pa tisti v Simonovem zalivu, kjer so vodo uporabljali že Rimljani. Sicer pa imajo točke tudi eko-loški značaj, na primer točka pri šoli s pivnikom za vodo, pojasnjuje Ana, ki na to pou-

DOBRO JE VEDETI


upravne enote, na izolski tržnici poleg Mlinčka in v Cetorah ter na pročelju medgeneracijskega centra v Livadah. Junija letos sta bila postavljena dodatna dva defibrilatorja, in sicer eden na Šaredu na pročelju picerije Fuoriseria, drugi pa ob lokalu Vitaminček na promenadi proti kopališču Svetilnik.

Občina Izola pa ima v uporabi tudi prenosni defibrilator, ki ga imajo občinski redarji vedno na razpolago v službenem avtu. V prihodnje pa načrtujemo še dodatne postavitve in usposa-bljanje širše javnosti. »Vsak dodatni defibrilator, ki ga postavi-mo na izbrane lokacije tako v mestu kot na podeželju, je ve-lika pridobitev tako za naše občane kot za obiskovalce,« je o pridobitvi na dogodku povedal župan Danilo Markočič. Tako župan kot Ladislav Pevnik, predsednik Koronarnega društva slovenske Istre, sta ob postavitvi defibrilatorja poudarila, da je širjenje mreže aparatov za reševanje človeških življenj ključna v upanju, da aparati nikoli ne bodo uporabljeni.

Defibrilator na Šaredu je darovalo podjetje Kemofarmacija, na dogodku pa je bil prisoten Davorin Poherc, predsednik uprave. Ob postavitvi defibrilatorja je sodelavka Koronarnega društva slovenske Istre Lucija May iz podjetja Star 2000 izvedla kratko predstavitev delovanja in uporabe aparata. Defibrilator na pro-menadi proti Svetilniku pa je darovala Danijela Cerkvenik, na-jemnica lokala Vitaminček.

DOBRO JE VEDETI

Srčno-žilne bolezni so v raz-vitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpo-gostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne priza-detosti povzroča prav srčni

infarkt. Ob srčnem zastoju je edina rešitev defibrilacija v prvih nekaj minutah. Zato je izjemnega pomena, da so defibrilatorji v bližini in lahko dostopni, ko je to potrebno.

Občina Izola v projektu Izola, srcu prijazno mesto sodelu-

je že od leta 2013. Pobudnik projekta je Koronarno društvo slovenske Istre v sodelovanju z Zdravstvenim domom Izola. Do sedaj je bilo na različnih lo-kacijah postavljenih že trinajst fiksnih defibrilatorjev.

Prvi je bil nameščen na proče-lje zdravstvenega doma, nato je sledila postavitev v Kortah in na Maliji, na Manziolijevem trgu, v Jagodju pred trgovino Mercator in na pročelju stav-be krajevne skupnosti Jagod-je - Dobrava, v Livadah pred trgovino Hofer in na stavbi

Izola srcu prijazno mesto s skupaj 13 defibrilatorjiObčina Izola že vrsto let sodeluje v projektu Izola, srcu prijazno mesto. V okviru projekta je bilo na različnih lokacijah občine postavljenih enajst defibrilatorjev, dodatna dva javno dostopna defibrilatorja pa sta bila postavljena junija letos. Prvi na Šaredu, drugi pa na promenadi proti kopališču Svetilnik.

[email protected] 66 05 100

RestavracijaKamin

SpaCliff

50 BOBNIČ/LA CRIDA - JULIJ/LUGLIO 2019DOBRO JE VEDETI

vljinčenje po rokah in nogah ali trupu, težave s spominom in mokrenjem. Lahko se poja-vijo tudi težave s spominom, pozornostjo in koncentracijo. Bolezen poteka v obliki za-gonov, ki so nepredvidljivi, pojavljajo se brez določene-ga vzorca, sledijo pa različno dolga obdobja z manj simp-tomi ali brez simptomov bo-lezni. Poškodbe mielina za-radi vnetja so lahko začasne, vendar se z napredovanjem bolezni kopičijo in postajajo trajne. Ključno je, da bolnik simptome čim prej prepoz-na in se obrne na osebnega zdravnika, ki začne diagno-stični postopek. Raziskave so pokazale, da lahko z zgodnjo postavitvijo diagnoze in zgo-dnjim zdravljenjem upočas-nimo prehod v progresivno fazo, ki se odraža s propadom celic, navzven pa z napredo-vanjem invalidnosti bolnika.

Prijetno druženje obalne podružnice Združenja multiple skleroze SlovenijeZadnjo sredo v maju zaznamujemo svetovni dan multiple skleroze, kronične avtoimunske bolezni, ki prizadene osrednji živčni sistem. Združenje multiple skleroze Slovenije s kampanjo #MojaNevidnaMS opo-zarja tudi na nevidne simptome te bolezni, ki lahko bolniku in njegovim najbližjim čez noč popolnoma spremeni življenje. 30. maja 2019 je ob tej priložnos-ti Obalna podružnica društva multipla skleroze v Medgeneracijskem centru v Izoli pripravila druženje s člani. Prisotne so pozdravili Vida Orbanič, ki je kar 25 let predsedovala temu društvu, Dunja Ražman, prva predsednica, aktualni predsednik Obalne podružnice Olivio Knez, vodja Medgeneracijskega centra Lijana Trontelj in Nataša Koncilja.

Multipla skleroza se pojavlja kronično ali v presledkih in odlo-čilno vpliva na bolnikovo življenje. Na svetu s to boleznijo živi okoli 2,5 milijona ljudi. Najpogosteje je diagnosticirana med 20. in 50. letom starosti, za njo pa skoraj dvakrat pogosteje zbolijo ženske. Natančno število bolnikov z multiplo sklerozo

v Sloveniji ni znano, ocenjujejo pa, da jih je med 3100 in 3500, kar Slovenijo uvršča med države z visokim številom bolnikov s to boleznijo. Od vseh registriranih bolnikov se jih šestdeset

odstotkov zdravi, kar nas na tem področju postavlja v sam vrh EU. V Združenje multiple skleroze Slovenije je včlanje-nih 2124 članov, Obalna po-družnica jih ima okoli 85.

Vzroki za nastanek multiple skleroze še do danes niso znani. Glede na to, kateri deli možganov in hrbtenjače so prizadeti, se lahko pojavijo različni bolezenski znaki. Naj-pogostejši simptomi so mo-tnje vida, šibkost udov, utru-dljivost, težave z ravnotežjem, odrevenelost, tresenje, mra-

Olivio Knez, predsednik obalne podružnice Združenja MS Slovenije; Lijana Trontelj, vodja Medgeneracijskega centra; Nataša Koncilja, Vida Orbanič in Dunja Ražman.

Več info:

Združenje MS Slovenije – Obalna podružnica: E: [email protected]: 08 205 34 70

Združenje MS Slovenije:E: [email protected]: 01 568 72 97


Bakala oz. po domače štokviž na brodetVsak ga pripravlja po svoje: kolikor je kuharjev, toliko je receptov.

Suhi bakala potolčemo in ga namakamo 24 ur. Kuhamo ga v osoljeni vodi, dokler se ne zmehča (približno 1 uro). Da prepre-čimo neprijetne vonjave, mu dodamo nekaj lovorovih listov, poper v zrnju in jušno zelenjavo. Ko je še topel, odstranimo kosti in temno sivo kožo. Če se bakala pripravlja kot glavna jed, je treba računati pribl. 10 dag suhega bakalaja na osebo.

OSMERKAIšče se 22 besed, povezanih z vsebino tokratne številke.Ostalo bo 19 črk, ki jih izpišite po vrsti, da dobite geslo.

Bi se preizkusili v vlogi župana? Izpolnite osmerko in geslo pošljite na naslov: [email protected]. Izmed pravilnih gesel bo komisija izžrebala tri nagrajence.

1. nagrada: 1 ura na županovem stolu in županovo oljčno olje

Prvonagrajeni se bo v tem letu lahko preizkusil v vlogi župana in eno uro sedel na županovem stolu ter mu pomagal pri vsa-kodnevnih opravilih. Za uspešno opravljeno delo si bo poleg enkratne izkušnje prislužil tudi županovo oljčno olje.

2. nagrada: županovo vino3. nagrada: kopalna brisača

Izžrebani nagrajenci bodo o žrebu obveščeni po e-pošti. Prav tako jih bomo obvestili, kdaj lahko prevzamejo darilo oz. kdaj se bodo preizkusili v vlogi župana. Žrebanje bo potekalo konec meseca julija 2019. V nagradni igri lahko sodelujejo občani ob-čine Izola, starejši od 10 let.

ZABAVA

Priprava: Čebulo narežemo na kolute in jo damo v široko posodo, tako da prekrije dno, ter jo na oljčnem olju prepražimo, da rahlo zarumeni. Dodamo sla-ni filet, česen, feferonček, ka-pre, še malo prepražimo in na to zložimo narezan krompir. Po krompirju zložimo skuhan očiščem bakala in zalijemo z juho, v kateri se je skuhal, ter s kozarcem malvazije, tako da vse prekrije. Dodamo malo domače paradižnikove mezge – šal-še ali koncentrata, posolimo in popopramo.

Počakamo, da zavre na močnem ognju, ki ga postopoma zmanj-šujemo. Brodet kuhamo, vse dokler ni krompir kuhan. Brodet se ne meša s kuhalnico, temveč se posoda stresa – vrti. Ko je kuha-no, dodamo še peteršilj in malo oljčnega olja.

Če kuhamo za več ljudi in nimamo dovolj velike posode, lahko brodet po istem receptu skuhamo brez krompirja, ki ga dodamo pozneje.

ANKETA, DEPONIJA, DOVOLJENJE, GRADNJA, KOLEKTOR, KOLESARJENJE, KOMUNALA, NAČRTOVANJE, OBČINA, OBJEKT, OPN, OSNUTEK, PARCELA, POSELITEV, PRAZNIK, PROMET, PROSTOR, RAZGRNITEV, SKIRO, ZAPIRANJE, ŠARED, ŠOLA

Župan za en dan

Sestavine:• skuhan in očiščen bakala• voda/juha, v kateri se je

bakala kuhal• krompir, olupljen in nare-

zan na kolobarje (pribl. 2 srednje velika krompirja na osebo)

• oljčno olje• čebula

• malo domače paradižniko-ve mezge – šalše ali para- dižnikovega koncentrata

• sesekljan česen • peteršilj• kakšen filet slane sardelice• kapre• ostri feferonček – po želji• poper• malvazija

Izdajatelj/Editore: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola / Comune di Isola, Riva del Sole n. 8, 6310 Isola, Izšlo/Pubblicato a: v Izoli, julija 2019 / Isola, luglio 2019, Odgovorna urednica/Caporedattore responsabile: Martina Miklavčič Šumanski, Uredniški odbor/Redazione: Polon-ca Skendžič, Nataša Frančič, Kristina Menih in Agnese Babič, Nepodpisane fotografije/Foto non firmate: Arhiv Občine Izola, Oblikovanje in tisk/Design e Stampa: Studio Mak d. o. o., Koper, Lektorica/Revisione di: Karin Marc Bratina, Naklada/Tiratura: 7000 izvodov / copie, Brezplačen izvod/Distribuzione gratuita

Glasilo je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 773. / Il Bollettino è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 773.

R P U A Š S O R A A N A EA A R O T B K J Ž D V L JZ L L A Č E I J O U E A NG A E I Z N K V R R T N AR Z N C O N O N P O I U VN A A P R L I A A T L M OI N E P J A O K V K E O TT D E E I Š P M S E S K RE J N E J R A S E L O K ČV J A J N D A R G O P T AE P R O M E T N E K O L NP R O S T O R U J D O P NO S N U T E K T K E J B O

JULIJ - LUGLIOPonedeljek/Lunedì, 8. 7., 18.00 Manziolijeva palača/Palazzo Manzioli

Odprtje razstave Che estate ... magi-ca/Inaugurazione della mostra

Ponedeljek/Lunedì, 8. 7., 21.30 Letni kino/Cinema estivo Arrigoni

Poletni kino/Cinema estivo: JANIS JOPLIN

Od nedelje/Da domenica, 7. 7., do nedelje/a domenica, 14. 7. Manziolijeva palača/Palazzo Manzioli

Poletna glasbena akademija v Izoli Accademia musicale estiva a Isola

Torek/Martedì, 9. 7., 21.00 Manziolijev trg/Piazza Manzioli

Pihalni orkester Val Isonzo Orchestra di fiati Val Isonzo

Sreda/Mercoledì, 10. 7., 19.00 Park/Parco Pietro Coppo

Predstava za otrokeSpettacolo per bambini

Četrtek/Giovedì, 11. 7., ob 20.00 Largo pri špini/Largo alla spina

Bossa de Novo

Petek/Venerdì, 12. 7., 20.30 Manziolijev trg/Piazza Manzioli

Proslava ob občinskem praznikuCelebrazione ufficiale della festa del comune

Sobota/Sabato, 13. 7., 21.00 Lonka (Campo alle Porte)

Elvis Presley Tribute

Nedelja/Domenica, 14. 7., 19.00 Manziolijeva palača/Palazzo Manzioli

Zaključni koncert Poletne glasbene akademije/Accademia musicale estiva, concerto di chiusura

Nedelja/Domenica, 14. 7., 21.00 Manziolijev trg/Piazza Manzioli

En Big Band z Leo Sirk/con Lea Sirk, koncert/concerto


Letni kinoCinema estivo

Torek/Martedì, 16. 7., 21.00 Alietova ulica/Via Alieto

Izola pod volti: Lapsus trioIsola sotto le volte: Lapsus trio

Do torka/Fino a martedì, 16. 7. Sončna dvorana/Sala del Sole

Zaključna razstava umetniškega simpozija/Mostra di chiusura del convegno artistico Likovni EKO


Predstava za otroke Spettacolo per bambini

Sreda/Mercoledì, 17. 7., 19.00 Sončna dvorana/Sala del Sole

Otvoritev fotografsko-likovne razstave Raziskava zvoka z interak-tivnim kulturnim programomInaugurazione della mostra fotografica e figurativa ‘Esplorazione del suono’ con programma culturale interattivoRazstava bo na ogled do 10. 8.La mostra rimarrà aperta fino al 10. 8.

Četrtek/Giovedì, 18. 7., 20.00 Largo pri špini/Largo alla spina

Jure Lesar

Petek/Venerdì, 19. 7., in/e sobota/ sabato, 20. 7., 19.00Letni kino/Cinema estivo Arrigoni

Izola mjuzik fest

Petek/Venerdì, 19. 7., 21.00Lonka (Campo alle Porte)

Izolafolk/Isolafolk

Sobota/Sabato, 20. 7.Malija

Vaška šagra, Marija KarmelskaMadonna del Carmelo, sagra del paese

Sobota/Sabato, 20. 7., 20.30 Manziolijev trg/Piazza Manzioli

Letni koncert MoPZ Izola/Concerto annuale del Coro maschile di Isola

Nedelja/Domenica, 21. 7., 20.00 Park/Parco Pietro Coppo

Luigi trio, koncert/concerto



Torek/Martedì, 23. 7., 21.00 Manziolijev trg/Piazza Manzioli

Isola music festival: Dennise Jannah, gost/ospite Renato Chicco

Sreda/Mercoledì, 24. 7., 19.00Park/Parco Pietro Coppo


Sreda/Mercoledì, 24. 7., 21.00 Manziolijev trg/Piazza Manzioli

Isola music festival: I musici di Guccini

Četrtek/Giovedì, 25. 7., 20.00Largo pri špini/Largo alla spina

Počeni škafi

Petek/Venerdì, 26. 7., 21.00Manziolijev trg/Piazza Manzioli

Isola music festival: 40 fingers

Sobota/Sabato, 27. 7., 21.00 Manziolijev trg/Piazza Manzioli

Koncert pevcev Skupnosti Italijanov Dante Alighieri: Koncert pod zvezdamiI cantanti della Comunità degli italiani Dante Alighieri: Concerto sotto le stelle

Sobota/Sabato, 27. 7., 20.00 Largo pri špini/Largo alla spina

Aldo Kumar Anbot



Torek/Martedì, 30. 7., 21.00Alietova ulica/Via Alieto

Izola pod volti/Isola sotto le volte: Vladimira Gojak in Franci Čelhar



AVGUST - AGOSTOČetrtek/Giovedì, 1. 8., 21.30 Letni kino/Cinema estivo Arrigoni

Laibach & Marina MårtenssonConcerto

Sobota/Sabato, 3. 8., 8.00 Ljubljanska ulica/Via Lubiana

ŠalšiadaFesta della salsa di pomodoro

Sobota/Sabato, 3. 8., 20.00 Galerija/Galleria Alga

Vida Praznik, otvoritev razstave/inaugurazione della mostra


Pojemo za vse ljudi: MoPZ IzolaCantiamo per tutti quanti: Coro maschile di Isola


Žiga Rustja & Band

Od ponedeljka/Da lunedì, 12. 8., do petka/a venerdì, 16. 8.

Emilia Mårtensson: Beyond vocals

Sreda/Mercoledì, 14. 8., 20.30 Alietova ulica/Via Alieto

Izola pod voltiIsola sotto le volte



Od nedelje/Da domenica, 18. 8., do nedelje/a domenica, 25. 8.različne lokacije/vari punti della città

Tradicionalni 39. poletni godbeni tabor Musica CreativaMusica Creativa. Campo estivo tradizio-nale delle bande musicali, 39a edizione

Od četrtka/Da giovedì, 22. 8., do nedelje/a domenica, 25. 8., 20.00 različne lokacije/vari punti della città

Ribiški praznikFesta dei pescatori

Četrtek/Giovedì, 29. 8., 19.00 Sončna dvorana/Sala del Sole

Otvoritev fotografske razstave: Nemost avtorice Eve TisnikarInaugurazione della mostra fotografica ‘Nemost’ (Mutezza) dell’autrice Eva Tisnikar

Četrtek/Giovedì, 29. 8., 20.30 Letni kino/Cinema estivo Arrigoni

Predstava Nune v akciji!Nunsense, commedia musicale

Petek/Venerdì, 30. 8., 20.00Letni kino/Cinema estivo Arrigoni

Zaključni večer: Zvezde plešejoBallando con le stelle, serata finale

Sobota/Sabato, 31. 8., 8.00 Ljubljanska ulica/Via Lubiana

BazilikijadaFesta del basilico

SEPTEMBER - SETTEMBRENedelja/Domenica, 1. 9., 19.30 Park/Parco Pietro Coppo


Četrtek/Giovedì, 5. 9., 19.00 Kulturni dom in Galerija/Galleria Alga

Otvoritev razstave Slikarske skupine Morje/Inaugurazione della mostra del Gruppo di pittura ‘Morje’

Petek/Venerdì, 6. 9., 20.00 Letni kino/Cinema estivo Arrigoni

Drago Mislej Mef – novi album/nuovo album

Od četrtka/Da giovedì, 12. 9., do nedelje/a domenica, 15. 9. Manziolijeva palača/Palazzo Manzioli in/e Manziolijev trg/Piazza Manzioli

Beyond Vocals

Nedelja/Domenica, 22. 9., 15.00 Ljubljanska ulica/Via Lubiana

Čiliada/Festa del chili

PROGRAM - PROGRAMMA

BOBNIČ LA CRIDAizola.si/wp-content/uploads/2019/07/Bobnic43-KON.pdfBOBNIČ LA CRIDA št./N 43...

Documents

Transcript of BOBNIČ LA CRIDAizola.si/wp-content/uploads/2019/07/Bobnic43-KON.pdfBOBNIČ LA CRIDA št./N 43...