pravii, ker bi bluo lahko

eparlo li slavi un do kajne

nesreòe.

a-Lj•etos je bia pot buoja, a

— hljetu se bojo spet varnili

na tradicionalni itinerarij.

a-ceglih je ha ljetos slava

ura — da je Ìiu cieli dan —

or se je udeleilo pohoda kar

se372 ljubiteljev tega porta.

rio Med njimi je bluo nad tn

deset dobrih atletov, ki so

napravli 40 km dugo pot U

iv-nekaj urah. Farvi je paru

na cilj Gino Spolero iz

Fojde.Poliod, ld ni biu kompeti

tiven, se je ak1juòli hrez

obednega najmaniega mci

denta, le da so liii udeleen

ci premoòefli do kosti.

Odli so zjutraj iz petra,

ez Sv. Lenart do Jagnjeda.

Iz Jagnjeda do kriiòa na

starogorski cjesti proti DO-

lenjemu Tarbju, Varhu in

Gorenjemu Tarbju. Tu sO

se obarufli pruoti Oblici, n’i

to ez Sv. Magdaleno do

Kravarja, iz Kravarja pa U -

Alo in èez Klanèiò u peter.

SOLA

Prvi po;ne;nbni elentent, kiho gotovo vpiival i-ta hockizost kttltttre i’ BeneiiJi,je gotovo osinzski SpOrCiZitili,ki daje inednarocini znaCajohveZa,n itizlijanske drcti’e,obi’ezti;n, ki so jih potrdilctako clemokratiàne potitine

L,SjtC kot precisednik ;ninistrskega si’eta.

l’aen ele;izent je tiidi nctstctjctizje ;toviiz idej v krajevitth itpi-avah, ki sledijo tttdiiaii?,zini politiéiiiin sinereni.Weci temi iz:stopa z,tasti sklepOtJciitskegct ()Ctbora iz Grnzeka, ki se le zaezel ztz pozteI’Ctllje slrn’e;zéine, te,- sklep,ki so ga tui srednji oli vl?uhignacctt sprejeii kotOfigovor na okronico deeliiega octbori,jka za knltttro,v korist pottéevctnja furtctnske in stovenske kttlttire.

Prciv tako vctno fe tztdi,tiri c S i2 .-.,-

.

.

sov jezikovne vzgoie otrok.Ti poskttsi so se dostej razi’ijctti pri pootskeni pottktt, napotetni oli Miada brieza teri’ sanzih olskih rctzredih, koso oh zzateaftt Moja vas latitz i rito ai igairai ti benek iitéitelji imeli inonost, daizreeno pokaejo nct si’ojepobucie. Niti ne azoremo itimimo «tttdijskili poCitnic»,ki se fili je tetos udeleiloveé kot sto dvafset benekihotrok in ki so, ée pristejen2obivctnfe v Tctrbilu in bivcinf e

v Istri, trajate skoraj meseedii i. ÀTa teli poitnicah le bilasloven.ci;ta osnovni predmet,spremijale pa so lo .e porttze, rekreacijske in izrazneclejavnosti, gi-afino in gledcttiko cielo ter raz.vijanjeiiaretnega izraanfa.

Dejstvo, cia mlaciiiza sodeliije pri naporih za ponovuoprisvofitev slovenske kzilttire, je vano in izaloga denzokraticizih solskih strttktttr fe,da ttpctevajo psiholo.ko indidaktitno potrehno koiztinuiteto nzed &olo in ivlfenjein, med solo in ktiltttro,med ioto in druino. Sctmoolct ltanzrcé iahko, ttresnicii joé osnovno naéeto t5inzgioblje povezanosti s krajevno kult,iro, sp1ono raz.irikidttirite programe in tobo

v petrtt. Vlogct, ki fo leta .ola oprctvlfala v preteklosti, fe vse;n znana: lo je zapostopuo izkoreninjctnje slovenskega jezika in kultzti-eter zct vktjttòevanje tiziadine1’ nciciontilistiiiie kroge.

.ele da;zcs lahko opctzinto,da ta sola pozitivizo preraaizekcta;tjo viogo; zato je treba razmi.lftzti o tetti, kakodati tel ttstftnovi neko novo,plenienito fztnkcijo, to fefan keijo pecictgoko-didctk tine reorganizacije olsti’ci nanczenz ozeinljtt, tttdi giedepoizovne prictohitve slovenske ktdtttre.

Gre torej Za to, da se tttcliinstitttcio,zctlno potrdi noveI-’logct .ote in ttéitetja, ohttpo.tevanftc tistih kutztrnilzi’reclnot, ki so bile in so osi-io

i’a nae narodnostno-feziko

i’ne skupnosti, osnova aiene

tiorcilize, zgodovinske inttprctvite zdrzte;zosti.

Pavel Petricig

GIOHNAAIII STUDIO

I Circoli condannanol’oltraggio al cippo

di Kamenica

1115-9 si è svolta a Tiglio(S. Pietro al Natisone) unagiornata di studio, organizzata dai Circoli culturali della Slavia e dall”Unione emigranti slovenì e dedicata appunto a coloro che operanonelle organizzazioni stesse.Erano presenti numerosirappresentanti delle varieassociazioni delle Valli delNatisone, del Connappo, delTorre, di Vai Resia e Val Canale e che hanno discussosia sui problemi di ordineinterno, sia sulle richiesteda presentare alle autoritàcompetenti, anche in relazione alla lettera che l’assessore Mizzau ha mandato aicomuni, alle scuole e alle associazioni culturali.In occasione dell’i ncontro ipresenti hanno accolto allaunanimità il presente documento sul grave fatto accaduto recentemente a Kamenica:

I rappresentanti dei Circoli di Cultura e dell’Unione emigranti della Slavia Friulana (Valli del Natisone, del

tev. 17 (90)

LINAH

Leto IV - tev. 18 (91) CEDAD, 15.-30. septembra 1977

UREDNITVO in UPRAVA Autorizz. Tribun. di Trieste n. 450

edad - Via B. De Rubeis 20Tel. (0432) 71190Potni predai edad tev. 92

Casella postale Cividale n. 92

izdaja ZTT

Tiskarna R. Liberale - Cedad

Izhaja vsakih 15 UnìPosamezna tevilka 150 ltNARONINA: Letna 3000 lIrZa inozemstvo: 3500 lirPo6tni tekoi raun za Italijo2aloìnitvo tra6kega tiskaTrst 11-5374

vasi» v petru

I

Odgovorni urednik: Izidor Predan

Quindicinale

Za SFRJ 40 NO - 2iro raun

50101-603-45361ADIT • DZS, 61000 Ljubijana,

Gradi5e 10/Il - Telefon 22-207

ODPRTA VRATADO KULTURE

01) zaetktt .olskegci leta,ki je ietos liii pi-estavljeiz i-ta

2ftsepte;nher, tvegcznzo p0-izavlfctnjc pragnzatiénih alilu)nvencionctlnih ztgotovitev.

I

Sped. in abb. post. Il gr./70Po6tnina plaana v gotoviniOGLASI: mm/st + IVA 12%trgovski 100, legami 200finanno-upravni 150,osmrtnice in zahvaie 100,mali oglasi 50 beseda

Prctv Zelo se nzoramo

oclloiYiti zct stvarno in kritiCito rttZi1ii.l2ctnje, ki aajsktt,ct pi-edvsenz osvetiiti ti

P sta elenzente, ki so izovi vrctzi’ojii kulture in .olsti’ct i’

Beiteki Sloi’eitiji.

i,,

jetSusope

NaFotru

nilitiral

sena

TUDIJSKI DAN DRUTEVPrisotni kulturni delavci iz vseh naih dolin

372 ljubiteljeV tega sporta.se Med njimi je bluo nad tn

ViO deset dobrili atletov, ki sonapravii 40 km dugo pot u

uO- nekaj urah. Parvi je paruna ciii Gino Spolero izFoj de.

Pohod, Id ni biu kornpetìtiven, se je akljuòu hrezobednega najmanjega mcidenta, le da so bii udeleenci premoèeni do kosti.

Odii so zjutraj iz petra,ez Sv. Lenart do Jagnjeda.Iz Jagnjeda do kniia nastarogorski cjesti proti Dolenjemu Tarbju, Varliu inGorenjemu Tarbju. Tu sose obarnili pruoti Oblici, nato ez Sv. Magdaleno doKravarja, iz Kravarja pa uMio in ez Klani u peter.

ORDA TEVI IIran tiinghiereerramen ti

altre lavorazioni in ferro

le gotoi’o osi;izski spoi-azuiìz,ki daje inednaroclni zilaaj

> obt’ezain italijaizske cI,ave,ohi’eztiin, ki s) jili potrdiletako deino krat iCnC politicne‘,ttc- kvt pìed5ediIil4.. ,itinLstrskega sveta.

Vaen elenzeiit fe tudi nastaja;ij’e novih idej i’ krajevnilt tipravah, ki sledifo tudirazliciiiiii polit iCilii)! Siflerelit.

l’fcd temi izstopcz ziasti sklepnb?’iitskega odhora iz Gritieka, ki se je zavel za P0t1’vctnle stoi’eitciize, 1cr sklep,ki so ga ua srednji &oli i’Rttbigitaccic spreleli kotodgoi’or na okronico dectitegc2 ociljoriiika za kultttro,i’ korist poltLei’an7a furtan

• ske in stoi’enske kzdtitre.Pi-ai’ tako vano je tztdi,

cia se Iena vidc’inski pokraji—iii ponovuo zaéelo govoriti okonferetici o et,uÒno-jezjkovizih skttpnostih, svof p0

.: iiit’ii pci lilla ttidi splo.na itctlilciizska politiciia stikct, kipriziiai’a i.’ano 1,logc) sti-an—kctiii, kot so kointi,iistjì,1 insociaiistiiizcz, torel stratikain, ki so od nekdaj podpirale boj za Iezikovne pravice Sloi’eizcev.

ltije pri itciporih za pOIlOl’nc)

prisi’ojitei’ slovenske kulture, je vri1zo iii izatogct ticinok-atic;iih olski1i strttktrtr fe,da tipoStei’ctjo 1jsiliotc,,ko inclidaktièizo potrc’bito koiztiitiuteto iiied solo in ii’lje—izlem, mcd Solo iii ktdturo,itieci solo iii clruziizc,. Santosola tici;izrec lahko, uresnicitloè f)SllOViìO izczìelo tiiii

globlje poi’ezctnosti $ krczjei.ho ktiltitro, sptosizo raz.irikidtitrize prograine in to hoclisi zcirct ci i èasa, s katei-inzrazpotagcz, kot titoli Zato, kerzajenza i’ Si’OJ krog vse iioloobvezno prebii’alstvo. Zatosi tahko prav .ola zczstavi noilogo, da izi’ede potrebite korake za spi’eiemaizje takilzpolt,cI, in to i’ olci’irtt sodeloi’aiijct, noi katereni teineljijolljeni vodstveizi in diclaktiénizbonzi organi.

Santo 1)01)01110 prizitanjeizaéela, da fe treba v oti i’

iiaji’eji in eri ovreditotitisloveizsko ktdtttro (iii lo noi

vseh stopujah, od otrokegcivrtcct do ositoi’ize .ole, odsrednje ole do i’ijili ol, odstedizjth do univerze), holalzko poinenito pi-emostitev1)011 ciii nzaizj koizfuzi;ih folkloristiizih donnzev.

Leta 1978 ho potekatci stoletitica tcstctnovitvc ucitelji

na*ein ozenzljt,, ttidi gledepoiioi’iie pridobiti’e Sloi’en—ke ktilture.

Gre torej za lo, da se tttdiinstitticionalno poti-cli uova1t<),cL l’vie itt ttcitelja, ohllpo.tei’ct,zIii tistih kutttirizijzi’rectnot, ki so bile iii SO OSilOva itae izarodnostiio-jezikoi’ne sktipnosti, osuova iiiene0? orali te, zgodoi ‘iizs k e iiiltprczi’iu’ zdruzc’nostj.

Pavel Petricig

15. 9. e bil v Lipi (peter) tudijski dan, ki so gaheneka kulturna drutva inZveza slovenskih izseljenceviz Beneke Slovenije organizhrali za vodilne lane posameznih drutev. Sreanja sose udeleili predstavniki drutev iz Nadikjh dolin, iz Terske in Karnajske doline, izRezije in Kanalske doline, tako da so prisotni predstavniki teritorlaino krili celotnoozemlje, kjer ivijo Slovencjv videmski pokrajini.

StLIdijski. dan se le priels kratkim poroilom predsednika kulturnega drutva IvanTrinko dr. Viljema Òerna o obisku delegacije s!ovenskemanjine pri predsedniku via-de Andreottiju. Kot lan omenjene delegacije je Òerno lahko nudil dovolj izòrpna paiasnila o vsem, kar je zanimalo pnisotne.

Sledila je razprava o zahtevah, ki naj jih v tem trenutkubeneki Slovenci naslovijo napristojne oblasti. Razpravosta uvedia prof. Marino Qualizza in dr. Ferruccio Clavorapobuda zanjo pa je priIa odpisma, ki ga je deelni odbornik Mizzau poslal upravnim,olskim in ku’lturnim ustanovani v zvezi z zaito jezikovnih posebnosti deele.

Prisotni so se povsem strinjali, da zaita posameznihc’govorov», o kateri govori odbornikovo pismo, ne more bitinadomestilo za globa)no za

ito slovenske manjine.Razprava se je v glavnemvrtela okrog problema jezikain gole, posegla pa je tudi napodroòje gospodarstva in splonega razvoja Beneòije. Ojaskupina prisotnih pa je bilapoverjena, da na osnovi smernic, ki so izle iz razprave,izdela odgovor, ki ga bododrutva poslala deelnemu odborniku za kulturo.

Drugi del dneva je bil posveòen internim problemom

Predstai’niki kiiltttrnihctru,tev iii Zveze izseifencev

iz Be;ze.kc Stovenife (in Noidi,ke, Karuajske, Terske,Rezijanske in Kanalske doline), zbrain v Lipi 15. septeinbrci 1977

ugotavlj ai o,

da so izezizautci pomazali spoiiziizs ki kainen, ki stofi ilaKaineiiici i’ ot,éiui Srednje,

kanzen, ki le si;nbol nekdctuI e ai’lonoin il e sloi’eizskega

prebii’alstvct Beizeéife in sreCanja mcd sosednfinii narodi,

ki lorepi vezi bratstva in mcdsehojnega spotoi’aitjci ter])otrlllje i’reciuote kttltitr injezikot’, katerih nosilci so tii tarodi;

od1ono ohsojajo

taka bedna tepistiuia in

•drutev in njihovega delovanja. Tako so prisotni kritinorazpravljali o delu, ki so gadriitva opravila v zadnjemasu, ter nakazali smernice,pokaterih naj bi se odvijalo bodoe delovanje. Ob koncu sreanja so prisotni razpravljalitudi o ustrahovalni mazakuakciji prati sporneniku na Kamenici, ki so jo neznanci apra-vili pred kratkim. V zvezi stem dejstvom so sprejeli naslednjo resolucijo::

skvac1ristiuua dejanja, ki hoéejo olzraizjciti duli izasiija,nestrpnosti in objestnosti, kicoi fe v te krczje prineslo fa

istiCuzo obdobje.Potrjujejo svofo privre

uzost vredizotam de,nokratià

nega soitja in ttvetjavljanfau;acel svobode in pravice, kijih izrcta itct.a repttbti.kct

tisi ava.Fozivafo potitinc sue in

oblasii, naj zavzamefo jasnastalica pi-oti tisI o, ki napaciozio scuno deinokraticizo

strukttiro c1iave in hotefoprepreèiti nzirno soitje inednaSi iii ljztciini.

Pozii’ajo sue iavute i’arnosti in sodstvo, noi iéejokrii’ce in udarilo p0 uil iii, kiso zakrivili tako grobo atitev étistev uza,ih ljttcli in uiaesiovenske zavesti.

Erano presenti numerosirappresentanti delle Varieassociazioni delle Valli deiNatisone, del Cornappo, delTorre, di Vai Resia e Vai Canale e che hanno disel7ssnsia sui problemi di ordineinterno, sia sulle richiesteda presentare alle autoritàcompetenti, anche in relazione alla lettera che l’assessore Mizzau ha mandato aicomuni, alle scuole e alle associazioni culturali.In occasione dell’i ncontro ipresenti hanno accolto allaunanimità il presente documento sul grave fatto accaduto recentemente a Kamenica:

I rappresentanti dei Circoli di Cultura e dell’Unione emigranti della Slavia Friulana (Valli del Natisone, delCornappo, del Torre, diVai Resia e Vai Canale), riunitisi a Tiglio (Lipa) il 15-9-77, venuti a conoscenza cheignoti hanno lordato il cipP0 — simbolo della autonomia delle popolazioni slovene della Beneija e dell’incontro dei popoli vicini, perrinsaldare i vincoli di fratellanza, di rispetto e di autoaffermazione delle rispettiveculture e lingue, — cippocollocato a Kamenjca nelComune di Stregna, esprimono la propria condannacontro questi atti di squallido teppismo squadrista, chevuole perpetuare il clima diviolenza e intolleranza e so.praffazione instaurata inqueste zone nel periodo delfascismo.

Rinnovano la loro adesione ai valori della convivenza democratica, della promozione dei principi di libertà e di giustizia espressidalla nostra Costituzione repubblicana.

Invitando le forze politiche e le autorità a prenderechiaramente posizione contro coloro che mirano a colpire la stessa struttura delloStato democratico e ad attentare alla convivenza pacifica della nostra popolazione.

Invitano i corpi di polizia e della Magistratura a ricercare e colpire coloro chesono la fonte di così gravioffese al sentimento dellanostra gente e alla nostracoscienza di sloveni.

- ‘

i’ Istri, trcijate skoraj i;zescc

duti. Nci teli poòituiiccth jc’ bilasloi’c’i tSc’iiitt OSiiOi’ihi predutzet,

spreuizlfale pa SO 70) .e portne, rckreacijske in iz;-ctznedejai’nosti, era fié;io in gle

ctctli ko delo) te;- i-ctzvijanjc’iiau-et’uzega izradt,zla.

Delsti’o, cia u;zlctdina sode-

jecSuso

pe-NaFotrununilimal

sena

TUDIJSKl DAN DRUTEV

WFFERLI FIORENZOliessa di Grimacco

Prisotnì kulturni delavci iz vseh naih dolin

Siroka razprava o naih nacionalnih pravicah

To so vsekakor zelo vaniiii i;oi’i clementi, ki lahkob isti ‘cito i’piii’ajo noi zadrai;je pi-ebivalsti’a, poscbno .e,kcr ciauzes santa Ku’autskctdcinok;-acija ne zamiika rcsizosti mzaega pi-obienza.

Kar zadevct odmzos prebii’aislvct, bneniitzo, da prihajaio noi doto izredno pozitivnastaUa, ki se kacfo preti

vsei;z i’ sprejenzctnfu posku—

ali a scuole e studentiosso e minuto

‘1_a.

DEDAD/17 - Tel. 73432

usti za gole in tudente]robno in debelomo

RESOLUCIJA O KAMEN1C1

• o —

Na tej manijestaciji torejz veéio zavestio in hotj enotno zahtevanzo, da nttrn italijanska drva v skladzt z dolocili ustave prizna nae jezikovne, narodnostne in kutturne pravice ter jih spotttje, z,ahtevamo pa tudi takekoizomski in sociatni razvoj,ki ho na.’i skupizosti ornogo

il, da spet obnovi drubenotkivo, ki so ga rnasovna cmigraciia in diuga neravnovcsIa naéeta, ter tudi kttlturnoponovno za2ivz.»

DIRKA

V nedeljo, 24. julija, je lii-la prva kolesarska dirka prijateljstva edad-Kobarid, kista io skupno organiziralaedadski kolesarski klub inkolesarski kiub Soèa iz Ko

banda. Dirke se je ude1efloveliko tevi1o kolesarjev z

ene strani in druge stranimeje. Dirka je startala sTrga Odpornitva v edadu

Praznovanje sv. Jakoba vKlodiu je v nedeljo 24. julijadoivelo svoj viek. 2e zjutrajso se tevilni mladi in stareji zbrali na prireditvenemprostoru, od koder fe stekel12 km dolg pohod p0 vasehobine Grmek. Najhitreji sozaeli prihajati na cii] eokrog 10. zjutraj, zadnji pa soprispeli precej pozneje, enkrat med 12. in 13. uro. Kmalu po 13. so predstavniki domaega portnega drutva, kile pohod organiziralo, skupajs predstavniki obinske uprave, nagradiH udeleence.

Med skupinami so se p0tevilu udeleencev odlikovali zlasti Topolovci, ki jih fe biIo ‘kar tirideset in jim torejpletenka vina, ki so jo ‘dobilipoleg pokala, ni bila preve,sledila je skupina iz dolineAborne (39 udeieencev) terskupina Forum ]ulii (31 udeleencev). Nagrado za skupino,ki fe prispela iz najbolj oddaljenega kraja, so odnesti edajci, medtem ko sta nagrado za najbolj oddaljene udeleence odnesli Tania in So

I crir-,-r1 I i- ‘ntii fli

briele Trusgnach. Konno najnavedemo e najhitreje tekmovalce in tekmovalke: Michele Carlig, Salvatore Lai,Ezio lussig in Luciano Iuretig,Elena Carlig, Carla Loszach,Luciana Velicaz in Teresa Predan. Najhitreji iz obineGrmek fe bil Marino Gariup,najhitreja pa Andreina Trusgnach.

Po popoldanskem poitku,ki fe sledil nagra]evanju, sefe priel kulturni program.Predstavil ga fe sam upanin. Fabio Bonini, ki se fe uvodoma zahvalil za sodelovanjegodbi na pihala iz Ricmanj priTrstu ter predstavnikom dolinske obinske uprave, ki sogodbo spremljali. Ricmanjskagodba, ki je e pred uradnimzaetkom programa zaigralanekaj koranic, le svoj koncert priela z nekaterimi zahtevnejimi skladbami, poznefe pa je preIa h koranicamin Iajim melodijam.Sodelovanje godbe iz Ricmanjna prazniku v Klodiu, ki sefe p0 koncertu zavlekel poznov no s prosto zabavo in pIesom. se uvròa v pogoste sti

slovenskimtraki in vi-

PRI SV1

Odkrilip

par?V soboto 30. julija p

poldne so s skromno in 2

no slovensnostjo odkrilimenik desetim partizanonso padli februarja 1944.v hIiini Sv. toblanka, octerih so jih devet pokopatem naem gorskem pokliòu. Med padlimi stadomaina, Amedeo Prapoliz Prapotnice in Eugeniodon iz Obrankov, ki jev nemkem koncentracijtaboriu. Na spomenikcnapisani e dve imenislovanskih partizanov ircer Anton Komen in l’Kocina. Imena ostalihjcigoslovanskih partizanoneznana.

Kot je p0 blagoslovitvimenika povedal domainik Mari] Lavrenòi, so t

padie pokopali skrivajstrahu. ‘Lepo fe, da sdanes, p0 tolikem asu,spomnimo brez strahulahko ivimo kot bratjebezni in razumevanju».

Po verskem obreduprisotnosti domaega ivalstva ter tevilnih precnikov oblasti, med kal

naj omenimo generakonzula SFRJ v TrstuRenka, delegaciji iz Novrice in iz Tolmina, pred:ka ANPI Federica Vincin tajnika Adeichifa Cpredstavnike bliThjihANPI ter politiòneganega ivIjenja BeneiJEkrili spomenik, ki stakrivali italijanska in juvanska zastava, saj sipostavili skupno furlansPI in Zveza zdruenihnarodnoosvohodilne voj;venije. Poleg imen pad

je prisotnim pokazal dn nnis ooleo tiste

Stran 2NOVI MATAJUR

Pomoc iz Stovenife fe ustvarila na obeh stranehmeje stik, ki le ne glede naideoto.ke rczzlike o krepit zgodovinske, jczikovne in kutttirne vezi.

I

tev. 15 (87) tev. 15 [87)

Na Kamenic je

r£

nastopil koroki pevski zbor

GOVOR PRDF

U torak, 26. julija, zveer

so parpejali za panik u To

polovo 360 uci iz Jugosla

Nadaljevanje 8 1. Strani

vije. U Topolovem so na

v

KRIZETICA

Godba na pibala iz Ricmanj pri Trstu med nastopom v KIodiu

pravii kooperativo za pa

nik, kjer bojo pasli pru

uce. To dobro pobudo je

Na praznovanju Sv. Jakobav Klodièu tudi kulturni program

dqu garmiki komunk4n bomo e pisali.

in o

gim tudi prepreéil e tradicionaino sreanje mcd sosednjimi narodi. Letos smo sespet zbrali na Kamenici, dapotrdimo tiste prijateljskevezi, id so fili na.i tjudje, navaieni se avtonomno upravljati tiso let, vedno gofiii inpoivljati v spotovanju vsake posamezne avtonomije inrepubti.ke ustave.

ki prisoja na.im dolinam viogo, ki komaj presega viogonaravnega rezeri’ata, in ki fezato doivel odtoèno kritikona.ih ifudi in ,za.ih upravite?jev.

KOIESARSKA

delovanja medprebivalstvom vdemski pokrajini.

Nujnost, da ;za.a zemtjaopravi to tradicionatno viogo mostu, prihafa do izrazatudi na vse botj pogostihsrecznfih mcd poUti6n&ni siturni iz na.sili krajev in iz Tolnzinske. Ta sreanja ponzavcinjtt in ornogoéajo koordigajo k medsebojnemu pozna

nirano reevanje probtcmovki so ucun skupni.

PRI]ATELJ $1VANa.e sreéanje ima danes e

poseben pornen, saf fe potrese botj pokazat na na.e sociatne probleme, na pro blememigracije ter na na.e jezikovne in kutturne probteme,obenem pa dvignu zcLvest naLh ljudi, ki notejo ve bitiobjekt, ampak aktivni subjekt svoje zgodovine, ki hoejo v prvi osebi odloatì osvoji usodi.

Naj omenimo e, da so vsoboto nastopili z veIikimuspehom v KIodiu domaòipevski zbori: «Rean» iz Les,«Pod lipo» iz Dolenjega Barnasa in r’Nediki puobi» izPodbonesca.

To trditev lahko dokaemoz nekaterirni dejstvi iz zitdniega casa. Dcrnokrcitina de

I - 1!__7_ ..:7

Poudariti moramo tutti po

membno stali.Òe o na.ih na

rodnostnih, jezikovnih inkulturnih pravicah, ki fe izlo iz zborovanja jurlaìzskihkristjanov. Z zadovotfstvornopczarno, da furlanska favnost stetti z zanimanfem na.irn napororn. To nam dafe

ob 14. un in napravila najprej krog p0 edadski okolici, nakar so se kolesarji p0-‘r-.14 MIr1ri i9nJj1j dO

.1

4

vezi, ki so jili na ijudje, navajeni se avtonomno upravilati tiso tet, vedno gojiti inpoivtjali v spotovanju vsake posamezne avtonomije inrepzibli.kc ustave.

Nae sreéanje ima danes eposeben pomen, sai je potrese botj pokazat na na.e sociat;zc problenze, na probtemenzigracije ter na nae fezikovne in kutturne probteme,obenem pa dvignit zavest naih tjudi, ki noejo ve bitiobjekt, antpak aktivni subjekt svoje zgodovine, ki hoejo e prvi osebi odtoati oSeOfi usodi.

To trditev tahko dokaemoz nelcaterimi dejstvi iz zadniega ctsa. Demokratina debata e vrstah politiénih sii

ustaenega ioka, ki zaiema nestimo ekonomske, ampak tu-di kutturne probleme, fe dokaz potitine in sociatne rasti naega prebivatstva, ki seodtocno zavzema za opravilanje seofe zgodovinske Junkcije na prehodu mcd dvemasec tovama, ki sta po jezikuin kutturi raztiéna.

To funkcijo nani prepogosto odrekajo, kot dokazufeDeelni urbanistini nacrt.

teijev.Nujnost, da na.a zemtja

opravi to tradicionaino viogo mostu, prihaja do izrazatti.di na vse botj pogostihsreanjih mcd potiticuimi sitcuni iz naih krafev in iz Tolininskc. Ta srecanfa ponzavanju in onzogoiajo koordigajo k nzedsebojnemu pozuanirano re.cvanfe probtemoeki so nani skupni.

Pozidariti nzoramo tutti poiizeinbno stalie o na.ih narodnostnih, jezikovnih inktctturnih pravicah, ki fe iz.lo iz zhorovanja furlanskihkristfanov. Z zadovotjstvomopazaino, da furtanska jaenost siedi z zanimanjem naSinz naporom. To nani dajedotoeno garanciio, sai veiizo, da lahko raéunamo narazunzevanje in pomoé na.ihprijtiteljev Furtanov, ki seborijo za iste pravice kot mi.e posebuo topto se zahvaljztje;;zo ponzoneinu kofulnollsignorjt Pizzonifu, ki ssvoje prisotiiostjo e enkratpoi rjuje uradno static videiizske cerkee do pro btenioviza.e stovenske skztpnosti.

Dogootek, ki jc gotovo enotiveiji ineri prispevat k ra—ciuiiei’ttnf tt in sodetovotufuiized Itcztifo in Jugostczvijo iii

obenein lucli vefi odprtostido nae skupnosti, fe osilnski sporazuni, ki ga je prebivatstvo ob meli sprefeto zzadovotjstvom in navdu.eli] l1Z, kot dokazujejo teeitne rcsotucife, ki so jih sprefeti e mnogih obéinskih secti,’z, talco v cdadu, pctrt1,Grmcku.

Tu, 1W 12ai zemtli, 51120 se

Ze iìiiiogo tet zbi7-ali brezpredsodkov, da bi s stvarnimi delanji razvijali in krepili medsebojne stilce, medsehojno spoznavanje in razu;nevanje, da bi razeifati diabg mcd narodi, ki ivijo i;

;zcposrednenz stiku kljub p0-litiéiiiiiz liiejafli, ki bi se taliko zdete pregrade.

To prijatctjstvo mcd narodi, ki skua premostiti in ukiniti mefo — pregrade, feprLto fasno in konkrctno doizraza P0 tanskem potresu,ko le ,uzsa zemlfa, ki fo fepotrcs talco prizadet, bita esreditt iro1ce mednarodneakcije solidai-izosti, e katerise fe tu pri nas e posebuoizkazata Stovenifa.

DIRKAPRIJATELJ SIVA

V nedeljo, 24. julija, je bila prva kolesarska dirka prijateljstva Òedad-Kobarid, kista io skupno organiziralaedadski kolesarski klub inkolesarski kiub Soda iz Kobanda. Dirke se je udelefloveliko tevilo kolesariev zene strani in druge stranimeje. Dirka je startala sTrga Odpornitva v Òedaduob 14. un in napravila najprej krog p0 òedadski okolici, nakar so se kolesarji p0-dali p0 Nadiki dolini doStupice in naprej ez Kobanid, do Volò, Mosta na Soèiin Tolmina ter se vrnili vKobarid.

Ta kolesarska dirka ie p0-vezala med sabo portnikez obeh strani meje, zatonjen pomen ne more biti samo tunistiòni ali agonistiòni,temve tudi politini, sai pomeni nadaljnje odpiranjemeje in ustvarjanie vse tesnejih stikov med obmejnim prebivalstvom na vsehravneh. Za to dirko je viadalo med naMm prebivalstvom, posebno med portniki, veliko zanimanje. ‘Piakati, ki so io napovedovali,so bili dvojezièni, to se pravi v ita1ijanii in slovenini. Upamo, da se bo tekma priliodnje leto ponovila.

ALA

Tatje na djelu

Ni bluo zadost kode odpotresa, sada e tatie, Idodnaajo tisto biaguo, ki soga kumetje tekuo reili izposutili hi in ga skranili uzasilne, zaòasne prostore, ubarake.

Adan od takuo nesreènihje na vasnjan, kumet GuidoBattaino. Neznani tatje soulomil u liarako in mu odnesli motorno ago, gomnaste bote, budilko in nuo.Blaguo, ki so mu ga ukradli, ie bluo uniedno parblino 300 tauent im.

Battaino je pniiavil tatvino karabininiem u petru.

prispeliprecej pozneje,enkrat med 72. in 13. uro. Kmalu 0 13. so predstavniki dornaòega portnega drutva, kije pohod organiziralo, skupajs predstavniki obinske uprave, nagradiii udeIeence.

Med skupinami so se potevilu udele2encev odiikovali ziasti Topolovci, ki jih je bilo kar tirideset in jim torejpletenka vina, ki so io ‘dobilipoleg pokala, ni bila ‘preveò,sledila je skupina iz dolineAborne (39 udeIeencev) terskupina Forum Julii (31 udeleencev). Nagrado za skupino,ki je prispela iz najbolj oddaljenega kraja, so odnesti edaj’ci, medtem ko sta nagrado za najbolj oddaljene udeleence odnesii Tania in Sonia Leonardi, ki sta prili nimanj kot iz Avstralije. Najstareji tekmovalec je bil Battista Sturam, najmlaji pa Ga

sgnach.Po popoldanskem poitku,

ki le siedi! nagrajevanu, seje prieI kulturni program.Predstavil ga je sam upaniiì. Fabio Bonini, kI se je uva-dama zah’’aIii za sodelovanjegodbi na pihala iz Ricmanj priTrstu ter predstavnikom dolinske obinske uprave, ki sogodbo spremljaii. Ricmanjskagodba, ki ie e pred uradnimzaetkom programa zaigralanekaj koranic, je svoi koncert prieIa z nekaterimi zahtevnejimi skladbami, pozneje pa le preIa h koranicamin lajim melodijam.Sodelovanle godbe iz Ricmanjna prazniku v Klodiòu, ki sele po koncertu zavlekel poznov noò s prosto zabavo in piesom, se uvra v pagaste stike med obòino Grmek in obòino Dolina, •ki odpirajo novemoThosti povezovania in so-

IahkO zivinio KOt oratjebeznì in razumevanjU”.

P0 verskem obreduprisotnosti domaegavaistva ter tevilnih prniknv oblastì, med knaj omenimo generkonzula SFRJ v TrstuRenka, delegaciji iz No’rice in iz Tolmina, precka ANPI Federica Viniin tajnika Adelchijapredstavnike bliThjihANPI ter poIitinega inega ivljenja Beneijkrili spomenik, ki stakrivali italijanska in jivanska zastava, sa] spostavili skupno furian:PI in Zveza zdruenihnarodnoosvobodilne vo]venije. Po!eg imen paJe prisotnim pokazal c?en napis, poleg tisttMatajur]u edini v BcJugoslovanski in italpartizani padii v bojiskupnernu sovraniku1945. Naj bi njihovavzpodbudila narode ibratstvu in Ijubezni dode.» Spomenik so takcokrasili venci ANPI,vanskega generalnegtzulata, Zveze zdruen]NOB Slovenije in talobì1ine.

V irnenu krajevnegin domae obinskele nato pozdravil ppodupan Mario Bergr

ruuuui IusL.a.

Ii

Gianni Trusgnach iz Seuca je lepotekei na «marcialonghi» v Klodiu

Obàinski svet

i

Beppino Crisetig

v GrmekutNadaljevan]e s 1. strani)

finanna bremena za primarno insekundarno urbanizacijo v popoinobreme deeIe in ne v breme prebi.valstva obine ter izseljencev, kise vraajo. da bi se reili sedanjeemigracije in one, ki bì se pojavilazaradi pomanjkanja primarne in sekundarne urbanizacije».

Resolucija je bila sogiasno sprejeta.

Resolucija o deeInem urbanistinem nartu, ki io je obinski svetsprejel in za katero so glasovali vsiprisotni svetovalci pa je takole se-stavi jena:

«Obinski svet, 0 pregiedu deelnega urbanistinega narta tPUR), ki ga je pripravila deela Furlanija Julijska krajina, ugotavija,da ta znatna vnema, posveena vdeelnem urbanistinem nartu zaovrednotenje naravnih bogastev,predstavlja pozitivno dejstvo, upotevajo vanost, ki io imajo v omikani in uravnoveeni teritorialniureditvi, e postanejo pomemben urbanistini faktor, okoliI za ohranitev redke favne, ki ji grozi unìenje. Ugotavlja pa tudi, da se vdeelnem urbanistinem nartu neposveia toIikne panje ohranitvietninih skupin, ki so v resni nevarnostì, da bodo izginile, kakor npr.tista, ki ivi v Julijskih predalpahfBeneka Slovenija). Temu okoliu pripada tudi obina Grmek. Izraa eIjo, da bi bila priznana Beneki Sloveniji v deeInem urbanistinem naartu vioga, postavljenakot samostojna komprenzionalna realnost (povezana z gorskimi skupnostmi), opremljena s svojimì lastnimi in popoinimi teviInimi strukturami, da bi se ovrednotila s takojnjimi posegi za drubeno - gospodarski prerod».

6

°dkritje spomenika