(i Il.1 Don RINO MARCHIG, nato a Oblizza di Stregna il 12 lu glio 1940, frequenta le Scuole...

17
I I (i : é,4 ?Jtt(7ì)r)_)S viv.kG

Transcript of (i Il.1 Don RINO MARCHIG, nato a Oblizza di Stregna il 12 lu glio 1940, frequenta le Scuole...

I

I

(i

:é,4?Jtt(7ì)r)_)Sviv.kG

Kulturno Drustvo Rean Ljesa

Na LIESAH - V soboto, 17. Juhja 1982oh 6. popoldan

vZALNA SEJA

V SPOMIN

g. RINA MARKIA‘

t.

-v

D

Circolo Culturale Rean . Liessa454 tioA LIESSA - Sabato 17 Luglio 1982

alle 18

MANIFESTAZIONE

IN RICORDO DlIn copertina il manoscritto di Castelmonte del 1492 che

comprende alcune preghiere in sloveno (Padre don RlFJnostro, Ave Maria, Credo).

Na platnici Starogorski rokopis iz leta 1942 s slovenskimimolitvami (Ode na, eòena Marija, Vera).

Il circolo culturale Reèan si è reso promotore, assiemead altri enti, di questa iniziativa per ricordare, nel trigesimodella sua scomparsa, don Rino nella figura più umana e piùvicina a tutti noi. Ricordare, ma anche portare la triste notiziaa tutti coloro che non hanno potuto essere presenti, e conessa trasmettere l’eco della grande manifestazione di stimadimostrata nell’estremo saluto da tutta la comunità.

Mentre ci riproponiamo di riprendere in futuro il discorsoqui iniziato con una valorizzazione, più che dovuta, della persona di don Rino nella sua molteplicità di valori, raccogliamooggi solo le prime, e più sofferte parole pronunciate nell’ultimo saluto da varie persone, parole alle quali ci uniamo convinti che esse, se pur non ci restituiranno la persona amata,ci sproneranno per il raggiungimento di tanti comuni ideali.

c. c. ReanLiessa dì Grimacco

Reanski kulturni zbor, zdruen z drugemi sodelovaci, natrideseti dan smrti Rina Markia, eli spomeniti njegovo oseboz tem spominom. Spomeniti ga in izroiti alostno novicovsem, ki so ga poznali in niso mogli priti na njegov pogreb,ni si je izvril z velikim tevilom Ijudi.

V teh kratkih besedah bo zbrano le nekaj, kar se tie delanaàega nezabjenega Don Dma, z asom pa bomo preskrbeli gaprestaviti v pravi luòi. Saj ta je naa dolnost.

k. d. ReanLjesa - Grmek

i

l.1

Don RINO MARCHIG, nato a Oblizza di Stregna il 12 luglio 1940, frequenta le Scuole Elementari ad Oblizza dal 1946al 1951.

Nell’ottobre 1951 passa al seminario di Castellerio finoal 1955. Quindi all’arcivescovile di Udine dove frequenta icorsi liceali e teologici.

Ordinato sacerdote da S. Ecc. Mons. Giuseppe Zaffonatoil 29 giugno 1964.

Nominato cooperatore di Liessa il 29 ottobre 1964.

Presta così servizio pastorale e ministeriale nelle parrocchie di Topolò e Liessa Cosizza.

Viene nominato Parroco di Vissandone nel 1973.

Trasferito alla parrocchia di Cosizza come parroco nel1976, vi rimane fino al suo decesso avvenuto il 19 giugno 1982.

DALL’ OMELIA DELL’ARCIVESCOVO

• . . Don Rino lascia tra noi una singolare testimonianza dibontà.— Carattere timido, sensibilissimo, incapace di offendere;— Mite, silenzioso, temeva di disturbare perfino alzando il

tono della voce;— Pio, dolce, di gentili maniere, tanto da metterti in imba

razzo;— Diligente, preoccupato del dovere, fino a diventare appren

sivo e teso;— Qualche reazione, per superare la naturale timidezza, lo

turbava a lungo.Ad eccezione di tre anni, ha vissuto il suo sacerdozio nelle

Valli del Natisone, a Liessa: accolto come un fratello da DonAzeglio, come figlio dalla mamma di quest’ultimo; a Cosizza;— con fede, zelo, carità pastorale.— Ha amato profondamente la sua terra, la sua gente.— Soffriva per lo spopolamento, per il degrado delle Valli.— Aveva a cuore la conservazione della lingua, degli usi e

costumi, delle tradizioni locali.— Era convinto che la fede cristiana non si identifica colla

cultura, però si incarna nella cultura.— Si prodigava perchè la popolazione di origine slovena

prendesse coscienza della sua dignità, dei suoi diritti fondamentali, riconosciuti dal Concilio Vaticano Il, dalla Costituzione italiana.

Ha avuto una salute fragile, con momenti depressivi.— L’ultimo è stato un duro Calvario, paragonabile alla agoniadi un oscuro Venerdì Santo.— La sua morte, improvvisa, imprevista, che lo stronca a 42anni, guardata con occhio umano, diventa una grossa obiezione contro la paternità di Dio.

Ma il Vangelo ci dà la risposta della Fede— Dio è stato crocifisso tra le tenebre del Venerdì Santo. Il

dolore, la più grossa sfida contro Dio, nel Crocifisso, diventa la più grande prova in favore di Dio.

7

OBLIZZA Il paese che lo ha visto nascere il 72 luglio 1940

— Tanto più che la morte del Venerdì Santo non è la conclusione definitiva della vita di Cristo.

— L’ultima stazione della Via Crucis non è il sepolcro chiuso,sigillato, custodito dalle guardie; ma il sepolcro vuoto,scoperchiato dalla potenza di Dio, sulla cui pietra siedonogli angeli a dire: «Chi cercate? Un vivente tra i morti?Gesù il Crocifisso non è quì: E’ risorto. Ecco il luogo dovel’avevano messo».

Questa luminosa verità— Consoli il dolore della buona mamma, delle sorelle;— Dia tonalità pasquale alla nostra vita.

••:

i .. . ... .-.,

.2:

LIESSA La parrocchia che gli ha dato la possibilità di esprimere le sue

migliori qualità umane e sacerdotali

8 9

NELLA S. MESSA DI OTTAVO

ALL’AMICO

Carissimi, siamo qui raccolti col Signore, convocati dal Suo Spirito.tutti amici fra noi per ricordare un nostro comune amico.

L’amicizia non viene interrotta dal distacco sofferto e doloroso dellamorte, ma la fede ci insegna che il legame dell’amore viene rafforzatodalla Pasqua del Signore.

Ci sentiamo trasalire il cuore nel presentimento che don Rino è quicon noi.«Ecco il Signore viene, e tutti i suoi eletti con Lui, ed una grande lucerifulge».

In questa luce, nella quale il Signore ha già unito alla sua Pasquadon Rino, noi celebriamo I’ Eucarestia che accresce il vincolo dell’amicizia.Amicizia tra lui ed il nostro Signore. Amicizia tra noi, lui ed il Signore.

Nella Messa, che stiamo celebrando, c’è un gesto che oggi diventaparticolarmente luminoso. E’ il momento in cui il sacerdote spezza il pane:che è Cristo che spinto dall’amore ancora si dona.

Questo gesto illumina il modo con cui don Rino ha vissuto e donatola sua amicizia (di uomo e sacerdote) sull’esempio del Signore; e noi nesiamo i testimoni.

AL COLLABORATORE

Dal Vangelo sappiamo che Gesù mandava i suoi discepoli a due a duead annunciare il regno. lo ho avuto la grazia di esser con lui tra voi, perquesta missione per oltre 10 anni.

Abbiamo condiviso giornate felici in cui sono fiorite dal nostro comuneapostolato, e dalla vostra collaborazione, le varie iniziative che ravvivanola nostra comunità: chi non ricorda il sorgere del Circolo, Cantoria, Coro,Associazioni varie dove lui ha profuso la sua instancabile generosità ecapacità?

Ma com’è nella logica della vita cristiana, non sono mancate le oredella sofferenza e dell’incomprensione. li Signore però non ci ha lasciatomancare persone care che ci sono state di aiuto e di conforto e dellequali alcune sono già nella pace di Dio con lui.

Penso di poter contare ancora su dan Rino, come collaboratore, oltreche per la preghiera che fa nell’eternità per la nostra Comunità, ancheper la testimonanza data dalla sua vita e dalla sua morte, e per la riccaeredità di valori e fede che ci ha lasciato.

TOPOLO’ - La parrocchia che ha visto l’inizio del suo ministero pastorale

10 77

AL SACERDOTE E PASTORE

In don Rino l’uomo e sacerdote è stato un tutt’uno. Della sua vita hafatto una Messa, e della Messa - che è la ragion d’essere del prete - hafatto la sua vita.

Infatti ha unito la sua sofferenza a quella del Cristo crocefisso abene della sua Chiesa.

Dalla Pasqua del Signore, celebrata nell’Eucarestia tante volte quicon noi, ha attinto la forza di una serena testimonianza di conformità allavolontà di Dio fino a diventare annunzio e trasparenza pasquale della risurrezione a quanti, soprattutto sofferenti, ha incontrato nel suo ministero.

Come pastore è stato particolarmente attento a scrutare i segni deitempi. Sensibile a quanto lo Spirito di Dio sollecita nella sua Comunità,amando tradurre questa vita interiore nella amata tradizione, cultura elingua nativa.

O Signore, che hai voluto chiamarci amici, al tuo e nostro amico donRino dona il sollievo dopo la fatica, la gioia dopo il dolore, a noi che siamonella sofferenza, il conforto di sentirlo sempre vicino, in modo che lanostra comune amicizia ci leghi di più nel Tuo amore.

Iz gIoboine upijem k tebi, o Gospod,

Gospod, usIii muoj glas.

Amen.don Azeglio

COSIZZA La parrocchia che lo ha riavuto ed accolto con tanta simpatia

12 13

RICORDO DI DON MARCHIG

E’ morto giovane, a 42 anni. La parrocchia di Cosizza piange, la suanatale Oblizza piange. Succede spesso così: dall’entusiasmo alla depressione, dalla sicurezza in se stessi al dubbio: un travaglio umano, psicologico, che diventa subito storia di una persona, storia la più umana possibile, per noi la più spiritualizzante.

Proprio così don Rino Marchig, sacerdote e parroco di Cosizza hadato tutto di sè, tutto ciò che possedeva, come tutti gli uomini di buonavolontà; poi la sua vita si è improvvisamente fermata: era uomo, fragile,ma era sacerdote, con un qualcosa di più degli altri uomini, quel qualcosache è di Dio, solo di Dio. Perchè così la nostra cara gente delle Valli vedeil sacerdote: sempre uomo ma con quel qualcosa che resta sempre misterioso perchè non è dato dall’uomo.

Lo sa bene la gente semplice e lo ha notato non solo don Amo perchèla prima giovane e profumata vittima di un logorio pubblico, personale esegreto, ma in tutti i sacerdoti qualsiasi sia il campo specifico, pastoraleo comunitario il genere in cui spendono le loro energie.

La dimostrazione di ciò è venuta dal concorso numerosissimo di popolo e sacerdoti al funerale del parroco di Cosizza. C’erano tutti: i nostrivescovi, tanti sacerdoti, una sessantina, i suoi compagni di scuola, i suoiamici e confratelli parroci delle Valli del Natisone, le autorità di qua e dilà della frontiera e poi tanta, tanta gente da tutti i paesi delle Valli: daMontefosca a Drenchia, quale simbolico arcobaleno che abbraccia tutta lapiccola terra delle Valli del Natisone: da Vissandone (un’ottantina di persone con il loro don Luigi), da Oblizza, Liessa, Stregna, Tribil Sup. ecc.

Ora sempre più si creano i vuoti nelle Valli per cui sempre più lagente preoccupata si domanda: di chi saremo noi? Se lo chiedono a Co-

Scuola Materna di Vissandone, dove ha profuso tante energie

VISSANDONE • La sua prima missione di parroco

14 15

Govor IZIDORJA PREDANA

sìzza e in altre parrocchie che non vedono un sicuro futuro di comunitàcredente e un avvenire pastorale.

Il sacerdote! Che figura veramente misteriosa, soprattutto ai nostrigiorni: maledetto e benedetto allo stesso tempo, ricercato e respinto,richiesto, necessario, utile, inutile. Ma chi è il sacerdote nelle Valli, inFriuli, dappertutto? E tutto questo, sa di esserlo, se lo aspetta ogni momento, è già pronto a tutto, proprio per quel qualcosa di più che non èsuo, che è di Dio. Tutto il resto è umana interpretazione.

don Giuseppe Mucig

1

j

le zmeraj teko spregovoriti besedo v slovo prijatelju, ki nas zapusti, posebno kadar prijatelj je tajne sortein vrednosti, kot je biu don Rino Marchig- Na Goric tihiz Oblice.

Ie primerne besede in e nar1jeue besede so prazne, brez pomena, pred veliòino smarti, pre.d izgubo pruatelja, ki je puno pomenil zate in e ve za skupnost, vkateri ivi in de1a.

Najprej, kadar sem sliu a1ostno novico, njesamvjervu, njesam teu vjervat in parva rje, ki mi je parsiana miseu, sem jau: «Ne, Rino, telih a1, telih kerzu namne smje djelat. Potem se je alostna resnica razjezala,zajedla globoko v srce. Vse nas je stria. potlaila. Sreavali smo se prijatelji in znanci, na ulicah mesta, po cestah,0 poteli in vaseh in e od dale se pogledali v a1ostne oiin brez besede zastopili: ti ve in jaz vem, da Rino je u,da nas je zapustu, da ga ni ve med nami in da ga ne bomonikdar vi videli.

Zapustu nas je 1ovek, mo, mlad duhovnik, ki niiveu zase, paò pa za ljudi; za narod, za drubo, za poniane,za preganjanje in tarpinene.

Don Rino je biu mo in duhovnik. ki se ie z jubeznijo razdajal ljudem, svojim vernikom in drubi, v katerije iveu. Smejau, peu in veseliu se je z veselimi, alosti1 injokal se je z nesrenimi in a1ostnimi. Lahko ga imenujemoto1anik tih a1ostnih. Pomagu pa je rad vsem: veselim inalostnim. Paru je zmeraj za cajtam na kraj in prestor,kjer so bii potrebni njega pomoi.

Kot poten 1ovek in duhovnik je iveu z duo svojihslovenskih vernikov. Kot uen ter inteligenten mo, se jezavedal da so verniki avtentini, e ohranijo svojo avtentiéno identiteto, da ostanejo zvesti sporoòilom in veri svojihoetov, svojih prednikov (tistim, ki so bili pred nami) zatuo.je skarbeu, ne samuo za ohranitev vere, naega slovenskegajezika in naih pesmi, skarbeu je tudi za kulturno rastnaih ljudi, nae skupnosti.

Biu ie med ustanovitelji kulturnega drutva «Rean»,

Nell’atto di conferire i Santi Misteri

1617

ustanovitenlj in dua pevskega zbora «Reèan». S svojimi KADUO POZABE ?pevci je iri1 ljubezen do nae pesmi in z njimi nesel nae peFo domovini irni in izven nae domovine, med emi

grante v Belgijo, v vico, v Rim.Biu je komponist in ugiasbil (muzicirai) je ve naih

pesmi za festivai, za «Senjam beneke piesmi» na Ljesah, Iuoje miline, nebesnine oàibiu je aktiven 1an nae drube in veékrat protagoflist za

farbane u Rieki, Nedi al u oirazvoj (sviiup) nae kulture.Dragi Rino, kot za druge, si vedeu tudi za moje krie ki u sebe skrivaj’ neznane moi

in teave in ti si me veékrat potrotu in si mi znu, kotkaduo pozabe in tuoi obraz otroji?drugim, dati upanje u iv1jenje. Kot druge, si obogateu tudi

mojo duo in moje ivIjenje.Kot miado drevuo, si dau puno dobrega sadja, s kate- Zadeu si nae teave, dan Rino,rim ‘se je osladniio veliko Ijudi. In sa’da, ko bi nam biu

iahko dau e ve, si usahnu. A iz tvojih koranin bojo zra- zadru si bandiera de ostane ivuosle nove miadike, iz njih se bojo razvile nove, debele ze- kar na smie umriet. Si meu trot na mladino,Iene vjeje, pognale novo cvetje in na rod te bo astiu,kakor si vreden. podpuora odreenja, rodno testua.

Ti za nas nisi umaru, ti bo iveu za venno ‘‘ naihsrcih in kjer se bo ogiasila naa lepa siovenskega pesem,

Beka se ulekne pa ti nies biu beka.bojo pravii Ijudje: Rino ie z nami.Zato, don Rino, ti ne kiiem zbuogam, ker se bomo Drien zlomjen iz rane bielo kri toe,

e sreaii: kjer bo naa pesem in naa beseda, bo tvoj duhni ti z nami. delji se in razlija, duhouna rieka,

Buoh ioni ti, Rino, Buoh ioni u imenu vseh ti’stih, slovensko besiedo 0 SUOJ1 pot moe.katerimi si iveu, djelu, se veseliu in tarpeu.

In e, svetijo, med naim «sveeniku»

tuoje mile odi, oi martarniku.

Ponediak

1819

Govor VIL]EMA ERNA

Poklanjamo se tebi, dan Rino, ki si ive! za bene.kozemifo, ki si iskal pot do duse naroda!

Prerana smrt si nani ga vzeta!

Don Rino, kot mons. Trinko, si poosebil narodovo enkratnost, si vpit krivico bene.kega !judstva, si daroval sponosom vse moci, vse sue in srce, da Slovenci v Beneijiohranimo svoje dtthovne, jezikovne in kulturne dobrine;boril si se, da se odprai’ijo krivice in zapostav?jenost, da setttrdijo rodne korenine in poivi bogastvo beneke zemtje!

Tvoja premoòrtna vest ni niko’i klonila! Brani! si naosvobodo!

Domaòa zemlja in vsi Beneski Slovenci bomo zakoreninili v lastno bistvo ifubezen, ki si io ti, don Rino, varova!za nas — tvoje slovenske brate!

Na kalvariji na.ih teai’ si nosil kri bene.kih Slovencev. Naj ne ugasne tvoj vzg!ed in tvoja ltt srca.

Kot Ivan Trinko si iskal tolabe v podobi naroda —

svetnika, ki e nima svolega pravega prebttjenja.S solzami se klanjamo tvojemu spomintt, dragi don

Rino, ki si svettt pokazal ivljenjskost S!oeencev v videmski pokrajini in tiglasil cudovit odmev slovenske rodnezemtje.

Tttdi po tvoji zaslugi se opaa zanimiv prerod znotrafnasih ljudi: veàje sainozavedanje! Seme tvoje osvettjoedejavnosti fe zbudilo pozornost pri silah, ki so v preteklostistorile vse, da bi nas ne priznale, da bi negirale na.o narodno in kutturno identiteto.

Sam si poskusil neprijazno ozraéje tistih — «najboljftatijanov», ki so se z grobim nasi!fem, s predsodki trudili,da bi unicili na.o besedo!

Ti pa si, dragi Don Rino, kot Trinko, iz!ival ilubezen inponos nad «oéetnjavo». Zastopal si brate, da jili ne odtuiiio! Zavzel si se za jezikovne pravice, za zaséito, ker siljubit s!ovenski materni jezik, ljubil si lepoto gara in dotinBeneéije!

Osveéal si ifudi in se protivil preganjanju in pritisku.Mi, tvoji in Trinkovi tjudje, v &tru tvoje dobrote, zapri

segamo, da bomo nosili ti’oj ponos, kateremu se ne odreemo, ker verujemo s tabo v odpravo krivic.

Ti Don Rino, kot mons. Trinko, pravi sin svoje zemife,sim ho! skromnosti, duhovnik, si prinesel pravico naegaslovenskega dostojanstva, si odkril dokaze narodne veliòine,si verjel, da mora zrasti v nas bogastvo dobrote soitja medna rodi.

Danes fe tvoj dan kot e Trinkov dan! Tvof g!as fetti1mit, a ti bo. z nami kot éuvar naega dela!

Pronto a sostituire una voce mancante

20 27

Requiem za miadega Cedermaca Rina Markia

Imeli smo ljudi - v poljani cvet,imeli smo jih - vrhu gore hrast,imeli smo jih - dali smo jih vam -

kaj hoéete, grobovi, e od nas?(O. Zttpani)

Dva dni pred kresnim veerom smo v Kozici, srediReéanske doline v Beneiji pokopali e1e 41-letnega duhovnika in enega glavnih stebrov slovenske kulture v BenekiSloveniji. eprav je bil rajnki Rino Marki bolj rahlegazdravja, je vesi o njegovi prezgodnji smrti prila nenadnoin nepriòakovano.

asfaltirani cesti, ki pelje dol p0 dolini proti Òedadu, pomikala velikanska mnoica ljudi iz Reéanske doline in vseBeneije. Pogreb ni bil buòno organiziran, zato pa je bile bolj spontan in 1oveko pristen. Bilo je to •predvsemslovo nekega majhnega, estokrat ponianega, pa vendarponosnega ljudstva od svojega zvestega sina.

Stopal sem ob preprostih benekih ljudeh, rnlajih instarejih, zdelo se mi je, da z odhodom don Rina umira slovenska Beneija, in hkrati sem se zamislil, da je tako mnoien in obéuten ter ganljiv pogreb vsaj drobno povrai1oza Rinovo nesebino delo, ali kakor se je lepo izrazila grmika obina v svoji osmrtnici: «za izredno zavzetost, izkazanoza nao skupnost, za sabo poplaano ljubezen do svojezemlje». In kdo je bil ta miadi beneki mo, ki je tn desetlet za Bevkovim kaplanom Martinom Òedermacem priga1plamen novega zanosa v slovenski kulturi Beneije in s

Bil sem med tistimi estimi matinimi Slovenci, ki smos Primorskega in iz Ljubljane prihiteli na ta a1ostni pogreb. V porajajoem se poletju, v mrasto nasiòenem popoldnevu tistega ponedeljka, na dan Sv. Alojza, ki je kljubvroini napovedoval skorajnji odreilni de, se je p0 ozki

Don Rino con il Coro in una delle tante manifestazioni all’estero

I

Con il suo Coro misto ad una manifestazione22

23

tem e okrepil tedaj e delujoce nove sue? Beneòani gapoznajo seveda e mnogo bolje kot mi, ki smo ga z veseljemsreevali ob redkih pri1onostih na prireditvah ali e redkejih obiskih. A etudi so bila naa sreanja kratkotrajnain smo vse odlaa1i in prenaali na prihodnji, smo dobrovedeli, kakne duhovne vrednote se kopiòijo v njegovi Ioveki osebi, ki je bila tudi na zunaj sua prikupna: niegovebiage oi in niegov prisréni nasmeh so odkrivali njegovoodprtost za vse dobro, njegova dua je òutila vsa stoletnaponianja slovenskega rodu, a je hkrati prav iz globokihkorenin zemlje rpala svojo narodno samozavest.

Njegovo srce je do smrti utripalo za to drago beneko zemljo in njene ljudi.

Bil je vsekakor idealist p0 utenju. a dobro je vedel,v kaknih razmerah ivijo njegovi rojaki in kdo so mu prijatelji, pa tudi kdo so tisti, ki bi komaj prebujeno delo radizatrii, ki so mu, njemu, ki je bil biaga dua, pisali sramotime besede.

Oeprav kot duhovnik seveda ni moge] biti revolucionar,je z mojo svoiega osebnega zgleda, svoje neustranemoke dre postal mona priv1ana sua, da so njegovemukulturnemu in narodno prebujevalnemu na&tu radi sledilimiadi, pa tudi stareji Ijudje iz raztresenib domov v hribihin dolinah Beneke Slovenije. Ne le med Slovenci tu inonstran meje, tudi med Furlani in Italijani je imel dobreprijatelje. Ljudje, kot je bil pokoini Rino, niso preveègosto poseiani ne pri nas ne drugod.

Bogati zakladi njegovega srca so oarja1i vse niegovoUoveko okolje. Po svoji ivljenjski usodi in zaradi vrednot, ki jih je podaril svojemu ljudstvu, Rino Markiò nedvomno spada v astno vrsto kaplanov Martinov edermacev. Ko so tistega prvega poletnega dne kaplje rahlegadeja pokropile sveo Rinovo gomilo, smo se ele pravzavedeli, da je Beneija postala revneja, a da nas grob tegamiadega, dobrega moa tam doli sredi Reanske doline zavezuje in vzpodbuja, da z zaupanjem do kraja izpolnjujernonjegov plemeniti naòrt za preroienje Beneke Slovenije.

(To,na Pavié)

GOSPODU RINU MARKICJU

08 PRVI NOVI MAI

6. Rodostno pospegamanike bosé,nov vid ga zbegamu izdere zolze.

1. Zuonovi zvoniteveselo in glasnòvse srca zganitele milo in rahlò.

2. Pte Rino novmanik,z Oblike vasikot boji sluabnikto mao dell.

3. Kako se je zgodiloda i manik postal?Se bo govoriloe boste slual.

4. Miijonka Marijav Oblico i prislà,iz neba se zlijatud no ie temnà.

5. Kot otrok zagledapodobo to milo,otroka mu vedaoesom da silo.

7. Mania je vidlate oòesa rosne,vablivo ie kimla,oi daimi srce.

8. Upognala je misel,duhovni poklicje rastel, ie viàeldo maànih stopnic.

9. Tist otrok ie Rinonas dragi nov maànikManie dariloda boziji ie glasnik.

10. Na pesmi doneòizdaj h njemu se klanjamz roàilmi goreiga srno pozdraviiam.

11. Miijonka Marijanai brane ga, vodeiz neba zaliiaduhovne mu hode.

Mons. Valentino Birtig

29 - 06 1964

2425

RINO MARKIC

Kot strela, je udarila v moje srce aIostna novica: Don Rinoje umrl; zadela me je pri cerkvi Device Marije v Drek, h kateriDon Rino je veòkrat prihajat kot student prej in kot duhovnikpotem.

Zapoznal sem ga se miadega na obikah pri ObIikemduhovniku, tam je postala prva vez in zacetek zauplivegaprijateljstva. Ko leta 1964, je bil pri koncu oIanja mi je prosilzagovor ob njegovi novi mi boste pridigal, in pridigal po slovensko - tako mi je rekel -. Kot prijatelj sem sprejel in sezdaj imam pred omi dan njegove noce Svete mae, veseljeRina novomanika, veselje oeta, ki se je trudil v beIgikihrudnikah za veoIat sina, veselje matere, da ima sina duhovnika, veselje druzine in vseh obIikih vernikov.

Prileti novi mai, v govoru sem voòiI Don Rinu dolge indolge Ieta masnitva, moje voiIa se niso uresnicila, na POIpOti ±ivljenja smrt ga je zadela, Bog ga je poklical v veònost.Po novi mai skofijki odlok ga je poslal na Ljesa v pomoupniku Don Azeliu Romaninu. Don Rino je radostno veselosprejel delo kaplana v Beneciji. Pri upniku je dobil podporo inpomo, mati upnika je postala kot nova mati novega kaplana.Don Rino je z velikim zadovoIjtvom se prijel duhovnega dela,kdor ga je opazoval je videl sijati njegovo sreòo skoze njegovejasne oi in njegOvi nedolzni smeh.

Prikupil si je srce vernikov, ko si sraI Ijudi iz Lje ali izTopolovega sIiaI si besedo veckrat ponovljeno: «Nas donRino»: bil je duhovnik vsakega in vseh.

Skrb za pesem, skrb za muziko, skrb za ohraniti naso beneko sIovenko kulturo, v kateri se je vgIoboiIa tudi naa krsanska vera ga je gnala v bram za pravice slovenskegajezika. Iz tega se je rodila misel postati nekaj konkretnega:druzbo Rean in pevski zbor.

Don Rino kot manik je bil vesten v opravljenju duhovnikdolznosti, ni varoval svojih moi, ce glih rahlega zdravja se jeveselo krizal ob vakem casu pri pridruzenih duhovnijahupnicu na Ljeah. Pri vsaki potrebi si je rad oglasil in ko je

2627

bilo mogoe, ljubeznjivo pomagal; bil je duhovnik, ki je dalvsakrno mo bljiznjemu.

Ne bom amenjeval potrosenega dela za drubo Rean in zapevski zbor; notranje delo prepriòanja vsakega uda. Znal je

Le parrocchie di Cosizza - Liessa - Topolò unite al Cirljubeznjivo osvojiti vakega loveka, z svojo logiko mu datipoguma pri skupnem delu. Koliko noti, koliko nonih ur je colo Culturale e Coro Rean per ricordare il modoposvetil za to nelahno delo! Vse svoje naravne darove sklada

concreto la memoria di Don RINO MARCHIG, apronotelja, komponista muzike in napevov je podaril pri stevilnihfestivaìah na Ljeah. Pri novi sveti masi sem tudi mu opominil: una«Da pot duhovnika je veckrat trnova pot, naleti na nasprotovanje, pregajanje. Kristus je rekel: »Ucencu ne bodo zanesli, kot S O T T O S C R I Z I O N Eso preganjali mene, bodo tudi vas».

V Beneiji gonja proti benekim duhavnikom je stara gonja, al fine di poter realizzare due sale per le attivitàzaradi jezika. Kdor moli, pridiga ali poje p0 slovensko jesovraznik drave. Nasprotniki naravnih, boijh in tudi civilnih religiose, culturali e ricreative nella parrocchia dipravic podtalni in odkriti s tem so se sluili in se sluijo V

Njombe (Tanzania - Africa).nasprotovanju branitelja jezicnih pravic.Ta gresna propaganda je napadla tudi nasega Don Rina in

upnika Azelia. Nekaj let nazaj, na cesti iz Kozice do Peternela La parrocchia suddetta fu retta per lunghi anni dalv velikih chkah si vide! napisano «via i preti Don Rino in Don

nostro concittadino Padre Emilio Chiuch di DolegnaAzelio», na kakim starim skednju »via i preti slavi».V tem casu njeki italijanski turisti so prisli v Dreko in (S. Leonardo - Udine).

rekli: «ali je res, da vasi ljudje nocejo slovenskih duhovnikov?’. Srce Don Rina in Don Azelia je krvavelo. «Ali imamo se Le offerte possono essere date personalmente aostati tukaj na Ljeah» - sta rekla dan drugemu? -. Rahlozdravje obcutljivega Don Rina je veliko trpelo. as je zacelil FLOREANCIG GIOVANNI- Presidente Coro Reanrane, delo dveh duhovnikov napreduje. Don Rino je posta!upnik v Kozici, bolezen pa mu raste. Ob bolnikih napadov CANALAZ PIO - Presidente Circolo Reansi je udal boziji volji. «Bo z mano, kar bo Bog hotel» - ta je bilanjegova beseda - Zadnji bolniski napad je bil 19. junhja. Umrl ROMANIN AZEGLIO - Parrocoje z naglo smrtjo. Bog ga je reil telesnih, duhovnih in posvetnih nadlog. V Beneòiji je ugasnila ena luc, luc delovnegaduhovnika, Iuò narodnega delavca, lu zvestega branitelja be- o inviate tramite Conto Corrente Postale 24/4064nekih naravnih pravic.

intestato CIRCOLO CULTURALE - 33040 LIESSA -

Dajmu Gospod veni mirGRIMACCO.in pokoj.

Mons. Valentino Birtig

28

:

Il suo Coro Rean che vivacizza le feste campestri

hp. Tomadini - Udine