ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije /...

21
1 s pokroviteljstvom con il contributo della ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVIĆ Režiserka / Regia MATEJA KOLEŽNIK s pokroviteljstvom con il contributo della

Transcript of ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije /...

Page 1: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

1

s pokroviteljstvomcon il contributo della

ČA

RO

BN

A G

OR

ALA

MO

NTA

GN

A IN

CA

NTA

TA

TH

OM

AS

MA

NN

Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVIĆ

Režiserka / Regia MATEJA KOLEŽNIK

s pokroviteljstvomcon il contributo della

Page 2: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

2 3

ČAROBNA GORALA MONTAGNA INCANTATA

THOMAS MANN

Inserzione_148x210TestoSloveno1.indd 1 10/09/14 12:23

s pokroviteljstvomcon il contributo della

Page 3: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

4 5

REŽISERKA/ REGIA: Mateja KoležnikAVTORICA DRAMATIZACIJE/ ADATTAMENTO: Katarina PejovićPREVAJALKA/ TRADUZIONE: Aleksandra RekarDRAMATURGINJA/ DRAMATURG: Katarina PejovićSCENOGRAF/ SCENE: Henrik AhrKOSTUMOGRAF/ COSTUMI: Alan HraniteljSKLADATELJ/ MUSICHE: Mitja Vrhovnik SmrekarKOREOGRAFINJA/ COREOGRAFIE: Magdalena ReiterOBLIKOVALEC LUČI/ LIGHT DESIGN: Pascal MératAVTOR VIDEOPROJEKCIJ/ VIDEO: Andrej IntiharLEKTOR/ CONSULENTE LINGUISTICO: ArkoSVETOVALEC ZA FRANCOŠČINO

CONSULENTE PER LA LINGUA FRANCESE: Primož VitezASISTENT KOSTUMOGRAFIJE

ASSISTENTE COSTUMI: Andrej Vrhovnik

IGRAJO / CON

Hans Castorp Aljaž JovanovićJoachim Ziemßen Romeo GrebenšekLodovico Settembrini Igor Samobor Leo Naphta Marko MandićDvorni svetnik Behrens/ il primario Behrens Vladimir JurcDoktor Krokowski Luka Cimprič Madame Clawdia Chauchat Nataša Barbara GračnerMynheer Pieter Peeperkorn Ivo BanGospa Stöhr/ la signora Stöhr Silva ČušinMarusja Patrizia Jurinčič AGRFTParavant. Gašper JarniHermine Kleefeld Saša MihelčičGospod Albin/ il signor Albin Lovro Finžgar AGRFTAdriatica von Mylendonk Sabina KogovšekStrežnica/ Cameriera Nina Valič

ČAROBNA GORALA MONTAGNA INCANTATA(DER ZAUBERBERG)

THOMAS MANN

Koprodukcija Slovensko stalno gledališče Trst in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana

Coproduzione Teatro Stabile Sloveno di Trieste e Teatro nazionale sloveno Drama di Ljubljana

Page 4: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

7

TEHNIČNA EKIPA SNG DRAMA LJUBLJANA /ÈQUIPE TECNICA DRAMA LJUBLJANA Vodja predstave/ Direttore di scena: Dominik CedilnikŠepetalka/ Suggeritrice: Gaja PöschlLučni vodja/ Capo elettricista: Metod NovakTonski vodja/ Fonico: Jurij AličVideooperater/ Videooperatore: Sandi SkokRekviziterja/ Attrezzisti: Srečo Čamernik, Tanja MartinuzziFrizerke, maskerke in lasuljarke/ Truccatrici, parrucchiere: Andrea Schmidt, Julija Gongina (vodja/ responsabile), Merima Ćehić, Vesna NovinaGarderoberji/ Guardarobieri: Darja Trobec, Lane Sokolovski (vodja/ responsabile), Marijana Johnson, Mihaela Kalšan, Nataša Kolak Odrski mojster/ Capo macchinista: Tone Kuzma Pomočnik odrskega mojstra/ Assistente capo macchinista: Andrej Brancelj Tehnični producent/ Responsabile tecnico: Miha Peperko Pomočnik tehničnega vodje/ Assistente capo tenico; Alain Frank Tehnični vodja/ Direttore tecnico: Iztok Vadnjal Sceno in kostume so izdelali v Gledališkem ateljeju Ljubljana. Le scene e i costumi sono stati realizzati nell'Atelier teatrale di Ljubljana.

TEHNIČNA EKIPA SSG TRST/ ÈQUIPE TECNICA TSS TRIESTE

Oblikovalec luči / Tecnico luci: Peter KorošicTonski mojster/ Tecnico del suono: Diego SedmakOdrski mojster / Capo macchinista: Giorgio ZaharOdrska delavca / Macchinisti: Moreno Trampuž, Marko ŠkabarTehnični vodja / Direttore tecnico: Peter Furlan

Prevajalka in prirejevalka nadnapisov/ Traduzione e adattamento sovratitoli: Tamara LipovecNadnapisi/ Sovratitoli: Neda Petrovič

PREMIERI/ PRIME

27. september 2014 - SNG Drama Ljubljana, veliki oder

27 settembre 2014 - Teatro nazionale Drama Ljubljana, sala principale

7. november 2014 -Slovensko stalno gledališče Trst, velika dvorana

7 novembre 2014 - Teatro Stabile Sloveno Trieste, sala principale

Ci sono infiniti buoni motivi per incoraggiare e sostenere la cultura in tutte le sue migliori espressioni.La Fondazione lo crede da sempre.

il colore del benessere sociale

la cultura,

Leggere un libro. Visitare una mostra. Ascoltare un concerto.

Raramente si pensa che si tratta di autentici “privilegi”: oggi condivisi

da molti, ma ancora (anche se può apparire strano) preclusi ai più.

La cultura, per progredire, richiede continue “chiavi di accesso”.

Dalle più elementari (come il saper leggere) ad altre più sofisticate,

che la cultura stessa, quasi per “geminazione”, crea di continuo.

Chiavi che ci consentono di scrutare orizzonti sempre più affascinanti

e impegnativi (percepire l’enigma di una statua greca, di un quadro

astratto o di un brano musicale, al di là della mera contemplazione).

Chiavi che durano per sempre. Che affinano gusto e capacità di giudizio.

Che non possiamo smarrire e che nessuno ci potrà mai rubare.

Che potremo condividere e scambiare con altri.

La cultura, innegabile segno di benessere sociale. Ma anche

matrice di autentica felicità individuale.

quasi un processo di “geminazione”

Fondazione.cultura.150x210.cmyk.indd 1 23/10/14 09:56

Page 5: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

8 9

(1875–1955)

Paul Thomas Mann

Page 6: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

10 11

1875 Rojen v Lübecku, sin trgovca in senatorja Heinricha in Julie Silva-Bruhns, rojene v Riu de Janeiru

1892 Po smrti očeta se družina seli v München

1897 Med bivanjem v Italiji začne pisati roman Buddenbrookovi

1899 Urednik satiričnega tednika Simplicissimus, v katerem objavlja novele

1901 Objavljen roman Buddenbrookovi (Buddenbrooks. Verfall einer Familie)

1903 V zbirki Tristan objavi novelo Tonio Kröger, o nemirni»drugačnosti« umetnika

1905 Poroka s Katharino Pringsheim, diplomirano kemičarko, ki bo od leta 1906 do leta 1919 rodila šest

otrok (Erika, Klaus, Golo, Monika, Elisabeth, Michael)

1912 Objavljen kratek roman Smrt v Benetkah (Der Tod in Venedig).

Žena okreva v sanatoriju v Davosu v Švici

1922 Smrt matere

1924 Objavljen roman Čarobna gora (Der Zauberberg)

1927 Smrt sestre Julije

1929 Prejme Nobelovo nagrado za književnost

1933 Objavljen v Berlinu roman Jakobove zgodbe (Die Geschichten Jaakobs), prvi del tetralogije po

svetopisemski predlogi Jožef in njegovi bratje (Joseph und seine Brüder). Sledili bodo Mladi Jožef

(Der Junge Joseph, 1934), Jožef v Egiptu (Joseph in Ägypten, 1936), Jožef hranilec (Joseph der

Ernährer, 1943)

Predava na Univerzi v Münchnu na temo povezav med nacizmom in Wagnerjevo glasbo

(Trpljenje in veličina Richarda Wagnerja).

Država mu zapleni premoženje in odvzame diplomo honoris causa na Univerzi v Bonnu.

Selitev v Švico.

1934 Odpotuje v Združene države Amerike.

1936 Nemčija mu odvzame državljanstvo

1937 Predava nemško književnost na Univerzi v Princetonu

1938 Objavljen roman Lotte v Weimarju (Lotte in Weimar), ki dopolnjuje dolgoletno poglabljanje

Goethejevega opusa

1940 Selitev v Kalifornijo

1944 Prevzame ameriško državljanstvo

1947 Objavljen roman Doktor Faustus, eksistencialna in politična parabola skladatelja Adriana Leverkühna

1949 Smrt brata Viktorja, avtorja biografije o družini Mann

1950 Smrt brata Heinricha, pisatelja in nasprotnika nacionalsocializma

1951 Objavljen roman Izbranec (Der Erwählte), ki dobi navdih v Ojdipovem mitu

1952 Vrnitev v Evropo (Švica)

1954 Objavljena dokončna različica romana Izpovedi pustolovca Felixa Krulla

(Bekenntnisse des Hochstaplers Felix Krull)

1955 Smrt v Zürichu

1875 Nasce a Lubecca, figlio del commerciante e senatore Heinrich e di Julia Silva-Bruhns,

nata a Rio de Janeiro

1892 Dopo la morte del padre la famiglia si trasferisce a Monaco

1897 Durante un soggiorno in Italia inizia a scrivere il romanzo I Buddenbrook

1899 E’ redattore del settimanale satirico Simplicissimus, nel quale pubblica novelle

1901 Esce il romanzo I Buddenbrook. Decadenza di una famiglia (Buddenbrooks. Verfall einer Familie)

1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella Tonio Kröger, sull’inquietudine

e la »diversità« dell’artista

1905 Matrimonio con Katharina Pringsheim, laureata in chimica, dalla quale dal 1906 al 1919 avrà sei figli

(Erika, Klaus, Golo, Monika, Elisabeth, Michael)

1912 Esce il romanzo breve Morte a Venezia (Der Tod in Venedig).

La moglie viene ricoverata a Davos in Svizzera.

1922 Morte della madre

1924 Esce il romanzo La montagna incantata (Der Zauberberg)

1927 Muore la sorella Julia

1929 Gli viene assegnato il Premio Nobel per la letteratura

1933 Esce a Berlino Le storie di Giacobbe(Die Geschichten Jaakobs), prima parte della tetralogia

Giuseppe e i suoi fratelli (Joseph und seine Brüder), ispirata a temi biblici. Seguiranno Il giovane

Giuseppe (Der Junge Joseph, 1934), Giuseppe in Egitto (Joseph in Ägypten, 1936), Giuseppe

il Nutritore (Joseph der Ernährer, 1943) In una conferenza all’Università di Monaco, Dolore e

grandezza di Richard Wagner, commenta i legami tra il nazismo e la musica di Wagner.

Gli vengono confiscati i beni e revocata la laurea honoris causa all’Università di Bonn.

Si trasferisce in Svizzera.

1934 Viaggio negli Stati Uniti.

1936 Gli viene tolta la cittadinanza tedesca.

1937 Lezioni sulla letteratura tedesca all’Università di Princeton

1938 Esce Carlotta a Weimar (Lotte in Weimar), coronamento degli studi di Mann su Goethe

1940 Si trasferisce in California

1944 Assume la cittadinanza americana

1947 Esce il romanzo Doktor Faustus, parabola esistenziale e politica del compositore Adrian Leverkühn

1949 Morte del fratello Viktor, autore della biografia della famiglia Mann

1950 Morte del fratello Heinrich, scrittore e oppositore del regime nazionalsocialista

1951 Esce il romanzo L’eletto (Der Erwählte), ispirato al mito di Edipo

1952 Ritorna in Europa (Svizzera)

1954 Esce la versione ampliata del romanzo Le confessioni del cavaliere d’industria Felix Krull

(Bekenntnisse des Hochstaplers Felix Krull)

1955 Muore a Zurigo

Paul Thomas Mann

Page 7: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

12 13

“Smrt je strašna sila. V njeni bližini človek sname klobuk in hodi po prstih” (Thomas Mann)In vsaj takrat morajo biti človekovi odgovori na vprašanje, kaj je življenje in za kaj je vredno živeti intimni in iskreni. Kdor jih nima, je življenje preprosto zapravil.

»La morte è una grande potenza. Alla sua presenza ci si leva il cappello e si cammina in punta di piedi.« (Thomas Mann)E almeno in questa occasione le risposte dell’uomo alla domanda cosa sia la vita e perchè valga la pena di essere vissuta devono essere intime e sincere. Chi non ne ha, l’ha semplicemente sprecata.

Mateja Koležnik

Page 8: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

14 15

Otrok, ki vzbuja življenju skrbi

(...)Zakaj se ukvarjati z romanom, ki sodi med najbolj zapletene v dvajse-tem stoletju in za katerega so pripadniki mlajše generacije, predane internetu, v času ohromljene kulture branja komaj slišali, kaj šele da bi ga brali? Zakaj se ukvarjati z apartno druščino razvajenih bogatašev in buržujev, ki si z bolj ali manj meglenimi zdravniškimi diagnozami kupujejo čas za brezdelje? Ali kot pravi Lodovico Settembrini, glas razsvetljenstva na Čarobni gori, z »vso to jetično sodrgo z njeno lahkomiselnostjo in razbrzdanostjo, ki ji tako manjka dobre volje za ozdravitev«? In zakaj se ukvarjati z mladeničem, ki je samozaverovan v svoji povprečnosti in se bolj ali manj ukvarja samo s sabo in svoji-mi čustvi ter se sploh ne zaveda, kaj se dogaja v zunanjem svetu in kakšna katastrofa se pripravlja? Še več, s samim Mannom, ki ni imel izčiščenega stališča do vojne, čeprav se je v ogromnem času, ki si ga je vzel za pisanje romana (1912–1924), seznanil z vsemi njenimi neznanskimi razsežnostmi in tudi posledicami?Res je, da se Mann ni do konca spopadel z lastnim protislovnim odnosom do prve svetovne vojne. Še več: na začetku vojne je goreče podpiral Nemčijo in za to ga je ostro obsodil predvsem njegov lastni brat – tudi veliki pisatelj – Heinrich Mann, eden med redkimi mislečimi ljudmi tega časa, ki je pravočasno predvidel poguben pomen sve-tovne vojne. To je bil tudi razlog, da je Thomas Mann prekinil delo na Čarobni gori in napisal esej Refleksije nepolitičnega človeka, v kate-rem je poskušal argumentirati svojo naklonjenost vojni. Iz današnje perspektive, za katero ne more biti humanistični intelektualec nič drugega kot pacifist, Thomasa Manna lahko tudi mi strogo obsodi-mo, pozabljamo pa, da pred stotimi leti sploh ni bilo tako. (...) Očitno je šele grozljiva izkušnja same vojne in njenih posledic pripeljala do splošne zavesti o njeni pogubnosti: vse, kar dojemamo danes kot jasen protivojni angažma, datira pravzaprav iz poznejših časov, predvsem pa po pojavu Hitlerja, ko tudi Mann ni podvomil, kako naj se opredeli.Danes si seveda ne postavljamo takega vprašanja kot Mann pred stotimi leti, slutimo pa spet situacijo, ki je ne poznamo. Zato je ta čas neka mešanica časa pred prvo svetovno vojno in tistega med prvo in drugo. Poleg vojne, ki se je v zadnjem letu naenkrat spet uveljavila kot dominantna beseda – in ne samo v zvezi s konkretnimi lokalnimi

vojnami, temveč tudi kot globalna možnost –, smo soočeni z nezna-nimi posledicami človeškega posega v naravo, ki se je začela upirati in maščevati za vso oholost, za katero je človek mislil, da si jo lahko z njo pokori in izrablja. Jezuit-marksist Naphta se je vmes pretvoril v fundamentalista in terorista, razsvetljenec Settembrini pa v glasnika neoliberalnega globalizma. Zavedamo se tudi, da so vsi obstoječi mo-deli družbenih struktur, pa tudi modeli sprememb, vse revolucije, sko-zi katere smo šli, iztrošeni. »Čas sistemskih revolucij je mimo zato, ker ni stavb, v katerih bi bile shranjene kontrolne plošče sistema, ki bi jih revolucionarji lahko napadli in zavzeli; in tudi zato, ker si je neskončno težko ali celo nemogoče zamisliti, kaj bi lahko naredili zmagovalci, ko bi enkrat prišli v te stavbe (če bi jih sploh našli), da bi celo reč postavili na glavo in dokončno odpravili bedo, ki jih je spodbudila k uporu,« pravi modri Zygmunt Bauman v knjigi Tekoča moderna1. Za povrh: tokrat gre za tektonske spremembe v civilizacijski dominaciji in o na-daljnjem poteku zgodovine se sploh ne sprašuje več samo Zahod.Kaj pa Hans Castorp, ta »otrok, ki vzbuja življenju skrbi« (kot pravi njegov tutor Settembrini), sredi te zmede duha in sveta, v suspendi-ranem času, kot kakšen starodoben »emo-metroseksualec«. Zaradi svoje prostodušnosti, naivnosti in frivolnosti velja za idiota v družbi, ki še vedno dojema cinizem kot višjo obliko intelektualne zavesti. Nima tiste življenjske energije in penetrativne moči, da bi se vzpostavil kot »pravi moški« v »pravem svetu« (»This is a Man’s World«2). Ven-dar se želi učiti. Radoveden je in splet misli ga lahko spravi v ogenj razburjenja, ki potem žari iz njega. Negotov je glede lastnih idej in zelo dojemljiv za ideje drugih. Dojemljiv, sicer ne nujno sugestibilen. Nerodno kompilira tisto, kar pobere od pametnih glav, vseeno pa na-redi neko lastno sintezo. V svoji negotovosti, upogljivosti, nerodnosti, naivnosti, smešnosti, v svoji končni pripravljenosti, da si odpre srce, tudi za ceno globoke ranjenosti, Hans Castorp, ki prepusti lastno uso-do drugim, poteka svojih misli in čustev ne jemlje samoumevno. In prav to dejstvo lahko naredi iz tega večnega učenca našega učitelja. Bolj kot kdaj prej moramo »pozabiti« čimveč načinov in modelov dojemanja stvari, ker je to edina možnost, da se rešimo iz globalne slepe ulice.In če je to zdaj korak vstran iz domene diagnoz (vsa iskanja aktualnih analogij s kako predlogo so tako in tako samo diagnoze) v delikat-no polje transcendence, nam ponuja Mann še en žarek luči v to smer. Roman, to potovanje, dolgo sedem Hansovih mitskih let in

Katarina Pejović

1 Zygmunt Bauman, Tekoča moderna, prev. Borut Cajnko, Založba /*cf., Ljubljana 2002, str. 10. 2 Moški svet je to.

THOMAS MANN | ČAROBNA GORA | LA MONTAGNA INCANTATA

Page 9: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

16 17

dvanajst Mannovih zemeljskih let pisanja, se konča z vprašanjem: »Ali se bo tudi iz tega svetovnega praznika smrti, tudi iz tega hude-ga vročinskega žara, ki vnema deževno večerno nebo naokoli, kdaj vzdignila ljubezen?« Hans v eni od svojih vizij za hip dojame, da sta ljubezen in dobrota močnejši od smrti. Govoriti o ljubezni in dobroti utegne biti danes najtežje početje v umetnosti, zlasti v teatru, saj sta ti dve besedi strašno obrabljeni in devalvirani. Je pa tudi največji izziv. In spet prav v gledališču, zaradi njegovega »tukaj in zdaj«, ki je njegova usoda in temeljni vir njegove magije. Gledališče nam namreč v svojih najmočnejših in najsvetlejših trenutkih – takrat ko odpre možnost drugačnega pogleda na resničnost, ki si jo delimo – omogoča trenutek razsvetljenosti, presežek našega vsakdanjega zaznavanja in razumevanja. In to še v skupnem doživetju z drugimi. Idealna projekci-ja seveda, ki se v našem času razpadle skupnosti, po drugi strani pa že dodobra onemoglega zahodnega koncepta posameznika, dogaja bolj redko. Ampak se utegne zgoditi. In prav ta možnost je tisto, kar mika in žene vse, ki smo predani gledališču.

iz: Katarina Pejović, Being Hans Castorp ali Komu mar življenjske (ne)dogodivščine »nekega preprostega mladega moža«?- gledališki list SNG Drama Ljubljana, letnik XCIV, številka 2, sezona 2014/2015

SETTEMBRINI: BOLEZEN NI PLEMENITA IN NI ČASTNA. TAKŠNO DOJEMANJE JE BOLEZEN, ALI PA VODI VANJO. TO JE PRAZNOVERJE. RAZUM IN RAZSVETLJENSTVO STA GA PREGNALA – OČITNO NE POPOLNOMA, ČLOVEK SE ŠE DANES BOJUJE Z NJIM IN TA BOJ SE IMENUJE DELO, VSAKDANJE TRDO DELO ZA NAPREDEK IN CIVILIZACIJO.

SETTEMBRINI: LA MALATTIA NON È AFFATTO NOBILE, NON È AFFATTO VENERANDA. QUESTA CONCEZIONE È A SUA VOLTA MALATTIA O LA VIA PER ARRIVARCI. È SUPERSTIZIONE. MA LA RAGIONEVOLEZZA E L’ISTRUZIONE L’HANNO MESSA IN FUGA – EVIDENTEMENTE NON DEL TUTTO, OGGI LA SI COMBATTE ANCORA, E QUESTA BATTAGLIA SI CHIAMA LAVORO, QUOTI-DIANO, DURO LAVORO PER IL PROGRESSO E LA CIVILTÀ.

Page 10: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

18 19

Oggi naturalmente non ci poniamo più le domande che impegnava-no Mann cent’anni fa, pur presentendo nuovamente il sopraggiunge-re di situazioni imprevedibili. Questo nostro tempo è a metà strada tra quello anteriore alla Grande Guerra e a quello interbellico. Oltre alla guerra, che nell’ultimo anno ha d’improvviso riaffermato la propria dominanza – e non solo in quanto a concreti conflitti armati locali, ma anche come possibilità globale –, ci troviamo ad affrontare le ancora sconosciute conseguenze dell’intervento umano sulla natura, che si sta ribellando e vendicando contro tutta l’arrogante superbia dell’uomo che pensava di poterla assoggettare e sfruttare. Il gesuita marxista Naphta si è frattanto trasformato in un fondamentalista e terrorista, e l’illuminato Settembrini nel portavoce del globalismo ne-oliberista. Ci rendiamo conto, quindi, che i modelli di tutte le strutture sociali, dei cambiamenti e delle rivoluzioni che abbiamo attraversato si sono esauriti, consumati. “L’epoca delle rivoluzioni sistemiche è tra-montata perché non esistono più roccaforti del potere da espugnare, e anche perché è estremamente difficile, per non dire impossibile, immaginare cosa potrebbero fare i vincitori, una volta penetrati al loro interno, per ribaltare la situazione e porre fine alla miseria che li portò a sollevarsi,” sostiene il saggio Zygmunt Bauman nel libro Modernità liquida1. E oltretutto, stavolta si tratta di cambiamenti tettonici nell’as-setto delle civilizzazioni dominanti; a porsi domande sull’andamento della storia non è più, ormai, solo l’Occidente.E che dire di Hans Castorp, un “bambino che causa apprensione alla vita” (come sostiene il suo tutore Settembrini), gettato nel caos dello spirito e del mondo, in un tempo sospeso, una specie di “emo-metro-sessuale” d’epoca passata? Per il suo candore, ingenuità e frivolezza è considerato un idiota dalla società che continua a intendere il cini-smo come forma superiore di coscienza intellettuale. Non ha lo slan-cio vitale e la forza penetrante necessari per proporsi come “uomo vero” in un “mondo vero” (“This is a Man’s World”2). Eppure vorrebbe imparare. È curioso, e perciò anche un solo intreccio di pensieri può attizzare in lui un fuoco di turbamento, che poi egli emana. È insi-curo delle proprie idee e particolarmente ricettivo per quelle altrui. Ricettivo, ma non necessariamente suggestionabile. È maldestro nel ricompilare ciò che raccoglie dai pensatori intelligenti, eppure una qualche sintesi tutta sua gli riesce. Nella sua insicurezza, cedevolez-za, goffaggine, ingenuità, ridicolezza, nella sua finale disponibilità ad aprire il cuore, anche a costo di profonde ferite, Hans Castorp, che

1 Zygmunt Bauman, Tekoča moderna (Modernità liquida), trad. Borut Cajnko, Ed./*cf., Ljubljana 2002, pag. 10. 2 Questo mondo è dell’uomo.

Un bambino che impensierisce la vita

(...)Perché scegliere di rappresentare uno dei romanzi più complessi del XX secolo proprio in quest’epoca sempre più estranea alla cultura del leggere, un’opera che i giovanissimi, completamente assorbiti da internet, hanno a malapena sentito menzionare, figuriamoci averla letta? Perché occuparsi di una singolare compagine di viziatelli ricchi e borghesi che, sfruttando diagnosi mediche più o meno nebulose, riescono a comprarsi il tempo per dedicarlo all’ozio? Oppure, come dice Lodovico Settembrini, voce illuminista de La montagna incanta-ta, perché occuparsi di “tutta questa tisica gentaglia, del tutto priva, nella sua intemperanza e dissolutezza, di qualsivoglia volontà di gua-rigione”? E perché occuparsi di un giovane che, compiaciuto nella propria mediocrità, si occupa prevalentemente di se stesso e delle proprie emozioni, senza rendersi conto di ciò che accade nel mondo di fuori, della catastrofe che si sta per scatenare? E, per andare fino in fondo, perché occuparsi dello stesso Mann, la cui posizione sulla guerra era tutt’altro che cristallina , anche se nel lunghissimo arco di tempo dedicato alla stesura del romanzo (1912–1924) ebbe modo di conoscerne l’entità spropositata e le devastanti conseguenze?È pur vero che, fino all’ultimo, Mann non affrontò mai il proprio contraddittorio rapporto con la Grande Guerra. Possiamo dire di più: all’inizio era un fervente sostenitore della Germania, e in quanto tale aspramente criticato soprattutto dal fratello, Heinrich Mann, a sua volta grande scrittore e tra i rari pensatori dell’epoca che pre-vide chiaramente il significato devastante della guerra mondiale. Fu questo il motivo per cui Thomas Mann interruppe il lavoro a La montagna incantata, scrivendo il saggio Considerazioni di un impo-litico, in cui tentò di argomentare la propria propensione alla guerra. Dalla prospettiva odierna, secondo cui un intellettuale umanista non può che essere pacifista, anche noi possiamo giudicare severamen-te Thomas Mann; ma facendolo dimenticheremmo che cent’anni addietro le cose erano ben diverse. (...) Evidentemente soltanto l’esperienza terribile della guerra e delle sue conseguenze ha potuto forgiare la coscienza generale della sua dimensione nefasta: tutto ciò che oggi consideriamo come evidente impegno antibellico risale in realtà a tempi successivi a quell’evento, in particolar modo al perio-do dell’ascesa di Hitler, quando nemmeno Mann ebbe più dubbi su come schierarsi.

THOMAS MANN | ČAROBNA GORA | LA MONTAGNA INCANTATA

Katarina Pejović

Page 11: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

20 21

rimette il proprio destino agli altri, non dà per scontato l’andamento dei propri pensieri e sentimenti. E proprio questo può trasformarlo da eterno allievo in nostro vero maestro. Oggi più che mai dobbiamo “dimenticare” (tutti) i preesistenti modi e modelli di intendere le cose, perché solo così possiamo salvarci dal fondo cieco della globalità.E se ora ci stiamo allontanando dall’ambito delle diagnosi (in fondo, ogni ricerca di analogie attuali con opere del passato non è che una diagnosi) per approdare nel delicato settore della trascendenza, Mann ci offre un raggio di luce in questa direzione. Il romanzo, questo viaggio che dura sette mitici anni di Hans e dodici anni terrestri del Mann scrittore, si conclude con la domanda: “Chi sa se anche da questa mondiale sagra della morte, anche dalla febbre maligna che incendia tutt’intorno il cielo piovoso di questa sera, sorgerà un giorno l’amore?” In una delle sue visioni, Hans comprende per un istante che l’amore e il bene sono più forti della morte. Parlare dell’amore e del bene è probabilmente tra le cose più difficili che l’arte – e il teatro in particolare – si trova ad affrontare, essendo due termini triti, ritriti e sviliti. Ma è anche la sfida più grande – di nuovo, soprattutto per il teatro, caratterizzato dal “qui ed ora”, che è il suo vero destino e la fonte primaria della sua magia. Il teatro, nei suoi massimi e più lumi-nosi momenti – allorché apre la possibilità di una visione diversa della realtà che condividiamo – consente un istante d’illuminazione, un superamento del nostro percepire e intendere quotidiano. E lo fa ad-dirittura attraverso un vissuto condiviso con altri. Si tratta naturalmen-te di una proiezione ideale, che si raggiunge ben di rado in questa nostra epoca di comunità sgretolate, in cui il concetto occidentale di individuo è ormai allo stremo. Eppur può accadere. E proprio questa possibilità è ciò che alletta e muove chiunque ami il teatro.

Fonte: Katarina Pejović, Being Hans Castorp ali Komu mar življenjske (ne)dogodivščine »nekega preprostega mladega moža«?(Being Hans Castorp ovvero A chi importa delle (non)avventure di “un semplice giovane uomo”?) – libretto di sala SNG Drama Ljubljana, anno XCIV, numero 2, stagione 2014/2015

ALBIN :TUKAJ SEM ŽE TRETJE LETO IN SEM NEOZDRAVLJIV PRIMER. VSEGA SEM SIT IN NE GREM SE VEČ. TO JE ENAKO KOT V GIMNAZIJI, KO POSTANE JASNO, DA NISI IZDELAL RAZREDA, ZATO TE NIHČE VEČ NE SPRAŠUJE IN NIČ TI NI VEČ TREBA DELATI. ZDAJ SEM KONČNO PRIŠEL V TA BLAŽENI POLOŽAJ. NIHČE VEČ NE RAČUNA NAME, MENI PA JE VSEGA FIGO MAR.

ALBIN: È IL TERZO ANNO CHE SONO QUI E SONO UN CASO INGUARIBILE. SONO STUFO DI TUTTO E NON STO PIÙ A QUESTO GIUOCO. È COME AL LICEO QUANDO LA BOCCIATURA ERA DECISA E NON SI ERA PIÙ INTERROGATI E NON OCCORREVA FARE NULLA. A QUESTE FELICI CONDIZIONI SONO RITORNATO, FINALMENTE. NON OCCORRE CHE FACCIA NULLA, NON CONTO PIÙ, ME LA RIDO DI TUTTO.

THOMAS MANN | ČAROBNA GORA | LA MONTAGNA INCANTATA

Page 12: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

22 23

Zvestoba smrti

Bodimo iskreni: Čarobna gora je neumna knjiga. Njen protagonist je neumen, neumen je sloj, ki mu pripada, neumen je predvojni čas, ki mu je zapisan – vse, kar določa Čarobno goro kot zgodbo o nekom ali nečem, je ne glede na to, kako prizanesljivi se trudimo biti, na moč bedasto. To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da nas ne more ničesar naučiti.Zgodbo menda poznamo: mlad buržuj obišče jetičnega bratranca v visokogorskem sanatoriju v Švici. Pride za tri tedne in ostane se-dem let, med katerimi se odvije vse od ljubezni do naravnih smrti pa samomorov, dolgih filozofskih razprav, ki redko nagradijo s hranljivim sklepom, dosti je čenčanja in špekuliranja, nekaj malega se pleše in se posluša glasba, veliko se meri telesna temperatura, na koncu pa kot nekakšen zlohotni deus-ex iz raznorodnih zgodovinskih in antropoloških dejavnikov vznikne prva svetovna vojna, in svet, ki je še včeraj nudil domicil mlademu Hansu Castorpu in njegovim sobol-nikom, je za večno izgubljen.(...) Čarobna gora je spomenik družbi, ki ni mogla končati drugače kot katastrofično. Je spomenik njeni otroški lahkomiselnosti, ki se tudi s polovico pljučnega krila lepo urejena veselo smehlja, medtem ko teka po visokogorskih stezicah in malo opravlja. Je spomenik njenemu zanikanju, njeni puhloglavosti, njenemu narcizmu in njeni nepripravlje-nosti, da zagrize v resnico stvari. Spomenik družbi, katere razglednica so nasmejani soldati, ki z vlakov mahajo domačim, zaverovani v zmo-to, da bodo za božič že zdavnaj doma. Spomenik družbi, skratka, ki ima o sebi tako izkrivljene predstave, da je edini analitik, ki mu jo lahko uspe raztolmačiti, doktor Freud.(...) Kar je pri Castorpovi zgodbi morda najbolj nedoumljivo, je dolžina njegovega bivanja na čarobni gori. Vemo namreč: človek nikoli ni bil zares bolan. Bolan je bil njegov bratranec, ki je umrl malodane stoje, bolan je bil Settembrini, marsikdo je bil na koncu z močmi, s Hansom Castorpom pa pravzaprav nikoli ni bilo nič narobe. Dobro, imel je nizko vročinico in drobno senčico na pljučih, ki je sčasoma izginila, ampak dajte no, človek je bil zdrav. Sprva se zdi, da ga je zadržala ljubezen, vendar je ostal tudi, ko ljubezni ni bilo več – zakaj? Ker je bilo lažje.Čarobna gora, piše Gradišnik v spremnem besedilu, je »svet brezčasnosti, nagonskosti in zanemarjanja dolžnosti«. Je fiktiven prostor, kjer obveze resničnosti ne veljajo, kjer se ne dela, vojskuje ali

Katja Perat

NAPHTA: POLNA USTA NAPREDKA SO VAS. AMPAK ZA NAPREDEK – ČE KAJ TAKEGA SPLOH OBSTAJA – SE IMAMO ZAHVALITI GENIJU, KI NI NIČ DRUGEGA KOT BOLEZEN! DO VEČINE SPOZNANJ, KI SO KASNEJE SLUŽILA ČLOVEŠKEMU NAPREDKU, SO SE DOKOPALI GENIALNI, TOREJ NORI, TOREJ BOLNI LJUDJE.

NAPHTA: LEI NON FA CHE PARLARE DI PROGRESSO. COME SE IL PROGRESSO, IN QUANTO ESISTA ALCUNCHÉ DI SIMILE, NON FOSSE DOVUTO SOLTANTO AL GENIO, IL QUALE NON È ALTRO CHE, APPUNTO, MALATTIA! LA MASSIMA PARTE DELLE CONOSCENZE CHE HANNO LAVORATO A VANTAGGIO DEL PROGRESSO SONO STATE CONQUISTATE DA UOMINI GENIALI, QUINDI FOLLI, QUINDI MALATI.

THOMAS MANN | ČAROBNA GORA | LA MONTAGNA INCANTATA

Page 13: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

24 25

skrbi za družino, kjer nam bolezen služi kot carte blanche za to, da se življenju izognemo v kar največjem možnem loku, kar si jih lahko zamislimo. Jetika, četudi taka bolj spekulativne narave, postane na čarobni gori opravičilo za to, da lahko izostanemo od vseh človeških stvari, ki so tako mučne, utrudljive in v napoto, ki terjajo razmislek in kličejo k odgovornosti.Mann sam sicer sugerira neko drugo smer branja. Pravi namreč, da vodita do življenja dve poti – ena ravna in hrabra, druga pa zamotana in malo manj hrabra, zato pa domnevno toliko genialnejša. To je tista, ki vodi skozi smrt. Zato je, pravi Mann, Čarobna gora roman o inicia-ciji, ki uči, da ni resničnega učlovečenja brez skorajšnjega razpada, modrosti brez zablode in zdravja brez bolezni. Hja, že mogoče, pa vendar: nihče izmed čarobnogorašev, ki je prišel v Berghof omejen, ni prišel od tam modrejši, in Settembrini, ki je na goro že prišel razgle-dan, za svojo modrost bržkone ni potreboval jetike.Zato se zdi veliko verjetneje, da je Čarobna gora predvsem roman o strahopetnosti in njenem upravičevanju, ki ima, kadar se Mannu posreči, nekoliko ironičen ali celo obešenjaški prizvok, kadar pa se mu posreči malo manj, grenak priokus laži in zastranjevanja. Je roman, ki uči, da smrti, krutosti in groze ne moremo gledati naravnost, ker bi nas pogled nanje ugonobil, zato so nam kognitivno dosegljive samo v prispodobah ali kot kakšna pasirana juha predelane v mit. Literarne osebe zato ne morejo biti resnični ljudje, ampak prej alegorije ab-straktnih in ne povsem jasno zamejenih konceptov, pogovori med njimi pa dolg in utrudljiv sprehod mačke okrog vrele kaše.Tako si Hans Castorp v primežu najsilnejšega sanjskega razodetja reče: »V srcu bom zvest smrti, vendar se bom živo spominjal, da je zvestoba smrti in minulemu samo hudobija in mračna naslada in ljudomrzništvo, če nam določa mišljenje in vladanje. Zavoljo dobrote in ljubezni naj človek smrti ne da, da bi gospodarila njegovim mislim,« in še preden se dobro ove, sanje že napol pozabi, do temena potun-kan v banalije življenja v sanatoriju. Neumen, s samim sabo preo-bremenjen otrok družbenega sloja v zatonu, kateremu predstavljajo vsi bližnjiki in vse, kar je resničnega, zgolj snov za neunovčljivo sanjarjenje o praznih stvareh. In to človek, ki je bil v nekem trenutku zmožen vsaj nezavedno zapopasti, da je zgolj nežno vezivo med ljudmi tisto, kar nas rešuje pred gotovo pogubo. Da je biti med ljudmi in biti dober z njimi edina valuta, s katero se lahko kupčuje s smrtjo. In da moramo, če se hočemo iti ljubezen, gledati ljudi naravnost, ne pa popačene in prilagojene našim osebnim interpretacijam. Žalostno, takole nekaj vedeti, pa v istem hipu pozabiti.Če je Thomas Mann to vedel, je Čarobna gora vsej svoji bedastosti navkljub kar bistroumen roman. Če je vedel, da so vojne in je zlo, ker

SETTEMBRINI: VI TRPITE, VSAK LAHKO TO VIDI. VAŠ ODNOS DO TRPLJENJA BI MORAL BITI EVROPSKI, NE PA VZHODNJAŠKI. BREZ NEPOTREBNEGA USMILJENJA IN NEIZMERNEGA POTRPLJENJA. EVROPEJEC PA STE LAHKO SAMO V DOLINI, SAMO TAM LAHKO AKTIVNO ZATIRATE TRPLJENJE, DELATE ZA NAPREDEK, IZKORISTITE ČAS. BODITE SAMI SVOJI.

SETTEMBRINI: LEI SOFFRE, COME SI FA A NON ACCORGERSENE? MA IL SUO CONTEGNO VERSO LA SOFFERENZA DOVREBBE ESSERE UN CONTEGNO EUROPEO, NON QUELLO DELL’ORIENTE. SENZA SUPERFLUA COMPASSIONE E IMMENSA PAZIENZA. SOLTANTO NEL BASSOPIANO LEI PUÒ ESSERE EUROPEO, COMBATTERE ATTIVAMENTE LA SOFFERENZA ALLA SUA MANIERA, FAVORIRE IL PROGRESSO, UTILIZZARE IL TEMPO. ABBIA STIMA DI SÉ.

THOMAS MANN | ČAROBNA GORA | LA MONTAGNA INCANTATA

Page 14: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

26 27

se nismo zmožni zavzeti za svojo človečnost, ker nas preveč zavezuje brkljanje, ker drugih skoraj nikdar zares ne pripoznamo, marveč jih ne-nehno silimo v to, da igrajo statiste v naših drugorazrednih naracijah. Če je razumel, da večina človeške krivde in odgovornosti ne izvira iz tega, da izberemo zlo, marveč iz tega, da nam je preveč odveč izbrati karkoli, je razumel ogromno. Razumel je, da se je velika vojna zgodila, ker se je ogromen odstotek populacije šel nekakšno različico čarobne gore in ni bil pripravljen vzeti resničnosti zares. Ker je dovolil senti-mentu razvajenega otroka, da uspava razum – spanec razuma pa, kot nas je naučil Goya, rojeva pošasti.Castorpov bratranec Joachim pogosto pravi sebi in svojim sojet-nikom »mi tukaj gori«. Mi izolirani, mi, ki bomo zgolj opazovali, ko bo zgodovina delala svoje salte, mi nič krivi, nič dolžni, mi jetičarji, ki nam je bolezen dala odvezo in ni nujno, da bi se še silili biti ljudje. Joachim umre, ker noče več biti eden teh, in tako opozarja, da je odločitev za participacijo v resničnosti vedno vsaj potencialno tvegana – in res je. Vendar je tvegana tudi odločitev za umik, in na koncu umremo vsi, ne glede na to, kako silno bi se temu radi izognili. Tisti doli, tisti gori in tisti, ki vsak dan prehodijo znatno višinsko razliko, ker se ne znajo povsem opredeliti do svoje usode. S to razliko, da nekateri pred smrtjo živijo, tisti drugi pa – no ja, malo manj.

iz: Katja Perat, Mi tukaj gori -gledališki list SNG Drama Ljubljana, letnik XCIV, številka 2, sezona 2014/2015

KROKOWSKI: BOLEZEN! BOLEZENSKI SIMPTOM JE SAMO PREOBLEČEN LJUBEZENSKI NAGON, VSAKA BOLEZEN JE SAMO TRANSFORMIRANA LJUBEZEN.

KROKOWSKI: LA MALATTIA! IL SINTOMO MORBOSO NON È ALTRO CHE ATTIVITÀ AMOROSA CAMUFFATA, E OGNI MALATTIA AMORE TRASMUTATO.

THOMAS MANN | ČAROBNA GORA | LA MONTAGNA INCANTATA

Page 15: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

28 29

Katja Perat

Fedeltà alla morte

Siamo sinceri: La montagna incantata è un libro stupido. Stupido il suo protagonista, stupida la classe sociale cui appartiene, stupido il periodo prebellico che gli è stabilito in sorte. Anche volendo essere molto indul-genti, tutto quello che connota l’opera come una storia su qualcuno o qualcosa è oltremodo sciocco. Ciò non le toglie, tuttavia, la capacità di insegnarci qualcosa.La trama, si suppone, la conosciamo: un giovane borghese si reca in visita al cugino malato di tisi in un sanatorio svizzero d’alta montagna. Prevede un soggiorno di tre settimane, ma poi rimane lì sette anni. In questo lasso di tempo si svolge di tutto: amori, morti naturali, suicidi, lunghi dibattiti filosofici i cui esiti raramente offrono un qualche nutri-mento; i pettegolezzi e le speculazioni sono all’ordine del giorno, si pre-senta qualche occasione danzante, si ascolta della musica, ci si misura la temperatura … Alla fine, da un sostrato di eterogenei fattori storici e antropologici sgorga la prima guerra mondiale, una specie di malevolo deus-ex machina: il mondo che ancora ieri offriva domicilio al giovane Hans Castorp e ai suoi compagni di cure è ora perduto per l’eternità.(...) La montagna incantata è il monumento a una società che non poteva finire se non in modo catastrofico. Il monumento alla sua infantile sventatezza, per la quale, pur con un polmone solo, trotterella lungo i sentieri alpini, ben curata nell’aspetto, sorridendo allegramente e spargendo pettegolezzi a manciate. È il monumento alla sua stessa negazione, alla sua sciocca vacuità, al suo narcisismo, alla sua incapa-cità di affrontare la realtà delle cose. Il monumento a una società la cui cartolina sono soldati sorridenti che dai treni salutano i propri cari nella fallace convinzione di tornare a casa ben prima di Natale. In sintesi, il monumento a una società la cui immagine di sé è talmente distorta che l’unico analista capace di interpretarla sarebbe il dottor Freud.(...) Nella storia di Castorp, quel che ci risulta più imperscrutabile è pro-babilmente la durata del suo soggiorno sulla montagna incantata. Sap-piamo, infatti, che egli non è davvero malato, né lo è mai stato. Malato è suo cugino, che poi morirà praticamente in piedi, malato è Settembri-ni, molti sono allo stremo delle forze. Ma Hans Castorp, in fin dei conti, non ha nulla che non vada. Certo, lo coglie una lieve febbricola e ha una minuscola ombra nei polmoni, che però svanisce col tempo. Ma su, andiamo: il ragazzo era ed è sano. All’inizio pare che a trattenerlo sia l’amore, eppure poi rimane anche quando questo non c’è più. Perché mai? Perché è più facile.

THOMAS MANN | ČAROBNA GORA | LA MONTAGNA INCANTATA

Page 16: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

30 31

La montagna incantata, scrive nella propria prefazione il traduttore sloveno Gradišnik, è “un mondo del non-tempo, dominato dall’istintua-lità, in cui si vive trascurando del tutto i doveri”. Un luogo fittizio in cui gli obblighi del mondo reale non hanno alcuna vigenza, dove non si lavora, non si combatte né ci si occupa della famiglia, dove la malattia è la carte blanche che consente di eludere la vita nella massima misura concepibile. Sulla montagna incantata, la tubercolosi, seppur di natura piuttosto speculativa, diventa un alibi per esonerarsi da tutte le cose umane, penose, faticose, ingombranti, che obbligano alla riflessione e richiamano alla responsabilità.Mann suggerisce in realtà un altro livello di lettura. Secondo lui, due sono le vie che conducono alla vita – una diretta e coraggiosa, l’altra in-tricata e un po’ meno valorosa, ma proprio per questo tanto più geniale: è quella che conduce alla vita attraverso la morte. Per questo motivo, sostiene Mann, La montagna incantata è un romanzo d’iniziazione, che ci insegna come la quasi totale decadenza sia fattore imprescindibile per diventare uomini, come senza traviamento non esista saggezza e senza malattia non ci sia salute. Sì, certo, è possibile. Eppure nessun ospite della montagna incantata giunto a Berghof con vedute ristrette ne torna più saggio, e Settembrini, già di per sé colto e di ampie vedute, di certo non ha avuto bisogno della tisi per esserlo.Appare ben più plausibile che La montagna incanta sia soprattutto un romanzo incentrato sulla pusillanimità e sulla sua giustificazione, con sfumature vagamente ironiche che a volte sfociano persino nell’umo-rismo nero. Quando Mann è ben ispirato, s’intende. Quando invece lo è un po’ meno, l’opera ha l’amaro retrogusto della menzogna e della divagazione. Ad ogni modo, ci insegna che l’uomo non può guardare negli occhi la morte, la crudeltà e il terrore: la loro vista lo anniente-rebbe. Questi orrori sono accessibili alla nostra cognizione solo attra-verso metafore, oppure frullati come una passata e quindi rielaborati in miti. I personaggi letterari non possono perciò essere persone reali, ma piuttosto allegorie di concetti astratti non meglio definiti. E i loro dialoghi? Solo un lungo, estenuante menare il can per l’aia. Nella morsa di una prepotente rivelazione onirica, ecco cosa dice a se stesso Hans Castorp: “Voglio restare fedele alla morte dentro al mio cuore, ma ram-mentare con chiarezza che la fedeltà alla morte e al passato è soltanto cattiveria e tetra voluttà e misantropia, se determina il nostro pensare e governare. Per rispetto alla bontà e all’amore l’uomo ha l’obbligo di non concedere alla morte il dominio sui propri pensieri.” Ma ancor prima di riprendere pienamente coscienza, egli ha già quasi dimentica-to il sogno, immerso fino alla punta dei capelli nelle futili vicende del sanatorio. Uno stupido figlio di una classe sociale al crepuscolo, troppo

occupato con se stesso, tanto che i suoi cari e ogni cosa reale sono per lui null’altro che spunti per fantasticare di cose vacue e del tutto infruttuose. Un uomo, oltretutto, capace a un certo punto di afferrare, perlomeno inconsapevolmente, che è il tenero legame tra esseri umani l’unica via alla salvezza dalla perdizione certa; che lo stare tra la gente ed essere buoni con le persone è l’unica moneta che consente poi di negoziare con la morte; e che quando è in gioco l’amore, bisogna guardare le persone per quel che sono, senza snaturarle e adattarle alle nostre personali interpretazioni. Triste, molto triste, sapere qualcosa del genere e dimenticarlo un attimo dopo.Se Thomas Mann lo sapeva, allora La montagna incantata, nonostante tutta la sua stupidità, è un romanzo piuttosto sagace. Se sapeva che le guerre e il male esistono perché non siamo capaci di batterci per la nostra stessa umanità, perché siamo troppo affaccendati con questioni marginali, perché non riconosciamo mai gli altri fino in fondo, relegan-doli al ruolo di comparse nelle nostre narrazioni secondarie … Se quindi ha capito che gran parte delle colpe e responsabilità umane non deriva-no dal fatto di scegliere il male, ma dal fatto che ci pesa troppo fare una qualunque scelta, allora ha capito moltissimo. Ha capito che la grande gogna c’è stata perché un’enorme percentuale della popolazione ha recitato una qualche variante della montagna incantata e non ha voluto prendere sul serio la realtà, permettendo al sentimento di un bambino viziato di addormentare la ragione – e il sonno della ragione, come ci insegna Goya, genera mostri.Il cugino di Castorp, Joachim, ripete spesso a se stesso e ai propri compagni di prigionia “noi quassù”. Noi isolati, noi che saremo meri os-servatori quando la storia farà i suoi salti, noi, di nulla colpevoli, debitori di nessuno, noi tisici, cui la malattia ha concesso l’assoluzione, non più costretti ad essere uomini ad ogni costo. Joachim muore perché non vuole più essere uno di loro, e in questo modo ci avverte che la scelta di partecipare alla realtà è sempre potenzialmente rischiosa – il che è vero. Ma altrettanto rischiosa è anche la ritirata, e alla fine, comunque, moriamo tutti, per quanto ardentemente vorremmo evitarlo. Muoio-no quelli al piano, quelli lassù e quelli che ogni giorno affrontano un notevole dislivello perché incapaci di fare una scelta precisa rispetto al proprio destino. Con la differenza che alcuni, prima di morire, vivono, mentre gli altri – beh, un po’ meno.

Fonte: Katja Perat, Mi tukaj gori (Noi quassù) – libretto di sala SNG Drama Ljubljana, anno XCIV, numero 2, stagione 2014/2015

THOMAS MANN | ČAROBNA GORA | LA MONTAGNA INCANTATA

Page 17: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

32 33

HANS CASTORP: TEGA NE RAZUMEM. KAKO JE MOGOČE, DA NEKDO NE KADI? KAKO SE LAHKO PRIKRAJŠA ZA TAKO REKOČ NAJBOLJŠE V ŽIVLJENJU? KO SE ZBUDIM, SE VESELIM, DA BOM LAHKO ČEZ DAN KADIL, IN KADAR JEM, SE SPET VESELIM KAJENJA. LAHKO BI CELO REKEL, DA JEM SAMO ZATO, DA LAHKO KADIM. SEVEDA MALO PRETIRAVAM, AMPAK DAN BREZ TOBAKA BI BIL ZAME VRHUNEC PLEHKOSTI. POPOLNOMA PUST IN NEMIKAVEN DAN. IN ČE BI SI MORAL ZJUTRAJ REČI: DANES NIMAM ČESA KADITI, MISLIM, DA SPLOH NE BI IMEL VOLJE VSTATI, RES, OSTAL BI V POSTELJI. VIDIŠ, KADAR IMA ČLOVEK DOBRO CIGARO, JE PRAVZAPRAV VAREN. NIČ SE MU NE MORE ZGODITI. TOČNO TAKO JE, KOT ČE LEŽIŠ OB MORJU. PREPROSTO LEŽIŠ, KAJNE, IN NIČESAR DRUGEGA NE POTREBUJEŠ. NE DELA NE ZABAVE. IN POVSOD PO SVETU KADIJO. CELO POLARNI RAZISKOVALCI SE ZA SVOJA POTOVANJA BOGATO ZALOŽIJO S TOBAKOM. KER ČLOVEKU GRE LAHKO ZELO SLABO – RECIMO, ČE BI ŠLO SLABO MENI – DOKLER BI IMEL SVOJO CIGARO, BI ZDRŽAL. O TEM SEM PREPRIČAN. CIGARA BI MI POMAGALA PREBRODITI VSE.

HANS CASTORP: NON CAPISCO DAVVERO. NON CAPISCO COME SI POSSA NON FUMARE. CI SI RIMETTE, DIRÒ COSÌ, LA PARTE MIGLIORE DELLA VITA. QUANDO MI SVEGLIO, SONO LIETO ALL’IDEA CHE DURANTE IL GIORNO POTRÒ FUMARE, E QUANDO MANGIO, DI NUOVO ME LA GODO. POSSO ANZI DIRE CHE MANGIO SOLTANTO PER POTER FUMARE, ANCHE SE DICENDO COSÌ ESAGERO UN POCHINO. MA UN GIORNO SENZA TABACCO SAREBBE PER ME IL COLMO DELL’INSULSAGGINE, UNA GIORNATA DEL TUTTO VUOTA E SENZA ATTRATTIVE. E SE LA MATTINA DOVESSI PREVEDERE: OGGI NON AVRÒ NIENTE DA FUMARE... CREDO CHE NON AVREI NEANCHE IL CORAGGIO DI ALZARMI, IN VERITÀ RIMARREI A LETTO. VEDI, SE HAI UN BUON SIGARO, TI SENTI AL SICURO, NON TI PUÒ CAPITARE NESSUN MALANNO. È COME STAR CORICATI IN RIVA AL MARE. STAI APPUNTO CORICATO SULLA SABBIA, E NON TI OCCORRE NIENT’ALTRO, NÉ LAVORO NÉ DIVERTIMENTO. E IN TUTTO IL MONDO SI FUMA. PERSINO GLI ESPLORATORI POLARI, PER I PROPRI VIAGGI, FANNO ABBONDANTE PROVVISTA DI TABACCO DA FUMO. POICHÉ UNO PUÒ STAR MOLTO MALE – PONIAMO CHE IO FOSSI IN PESSIME CONDIZIONI – FIN TANTO CHE HO IL MIO SIGARO, SOPPORTEREI, LO SO. IL MIO SIGARO MI AIUTEREBBE A SUPERARE IL MALE.

Page 18: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

34 35

Mateja KoležnikRojena v Metliki je po kratki, a intenzivni kantavtorski karieri študirala

filozofijo in gledališko režijo. Uveljavila se je zlasti z uprizoritvami

sodobnih evropskih in ameriških dram, med temi velja omeniti drami

Noži v kurah Davida Harrowerja in Praznovanje Vinterberg in Rukova

(oboje SNG Drama, Ljubljana 2001), za kateri je prejela nagrado sklada,

prva pa tudi Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev v celoti; pa

Push-up Rolanda Prešernovega Shimmelpfenniga (PGK Kranj 2003),

Lom Neila LaButa (Gavella Zagreb 2007), a tudi režijo iger Striček

Vanja A. P. Čehova (HNK Split 2006), ki je bila razglašena za najboljšo

predstavo Gavellinih večerov 2007, Revizor Gogolja (PGK Kranj 2009),

Ivona, princesa Burgundije Gombrovicza (Theater Chemnitz 2012) in

John Gabriel Borkman Ibsena (SNG Drama Maribor 2013), za katero je

prejela Borštnikovo nagrado za režijo. V Slovenskem stalnem gledališču

je režirala uprizoritev Modernih nō dram Yukia Mishime v sezoni

2013/2014, za katero je ponovno prejela Borštnikovo nagrado za režijo.

V Residenztheatru v Münchnu je v letošnji sezoni 2014/2015 podpisala

režijo predstave Madame Bovary po Flaubertovem romanu.

Mateja KoležnikNata a Metlika, dopo una breve ma intensa carriera da cantautrice

ha studiato filosofia e regia teatrale. Si è affermata in particolare con

allestimenti di drammi contemporanei europei e americani, tra i quali

Coltelli nelle galline di David Harrower e Festa in famiglia di Vinterberg

e Rukov (entrambi SNG Drama, Ljubljana 2001), per i quali ha ottenuto

il premio della Fondazione Prešeren, per il primo anche anche il premio

Borštnik per il miglior spettacolo. Ha messo in scena inoltre Push-up di

Roland Shimmelpfennig (PGK Kranj 2003), Bash di Neil LaBute (Gavella

Zagreb 2007), come pure Lo zio Vanja di A. P. Čehov (HNK Split 2006),

scelto come miglior spettacolo alle Serate Gavella 2007, L’ispettore

generale di Gogol (PGK Kranj 2009), Ivona, principessa di Borgogna di

Gombrovicz (Theater Chemnitz 2012) e John Gabriel Borkman di Ibsen

(SNG Drama Maribor 2013), con il quale ha ottenuto il premio Borštnik

per la regia. Al Teatro Stabile Sloveno ha messo in scena i Nô moderni

di Yukio Mishima nella stagione 2013/2014, con i quali ha nuovamente

conquistato il prestigioso premio Borštnik per la regia. Al Residenztheater

di Monaco ha firmato nella stagione corrente 2014/2015 la regia dello

spettacolo Madame Bovary dal romanzo di Flaubert.

THOMAS MANN | ČAROBNA GORA | LA MONTAGNA INCANTATA

Page 19: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

36 37

Page 20: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

38 39

slovensko stalno gledališčeteatro stabile sloveno

UPRAVNI SVET / CONSIGLIO DI AMMINISTRAZIONEBreda Pahor (predsednica / presidente)Alessandro Malcangi (podpredsednik / vicepresidente)Paolo Marchesi, Adriano Sossi, Marta Verginella

NADZORNI ODBOR / COLLEGIO DEI REVISORI DEI CONTIPierlugi Canali (predsednik / presidente), Giuliano Nadrah,Boris Valentič

Umetniški koordinator / Coordinatore artisticoEduard Miler, [email protected]čnik umetniškega koordinatorja/ Assistente del coordinatore artisticoIgor Pison

IGRALSKI ANSAMBEL / COMPAGNIAMaja Blagovič, Luka Cimprič, Primož Forte, Romeo Grebenšek,Vladimir Jurc, Lara Komar, Nikla Petruška Panizon

OSEBJE / PERSONALEValentina Repini, organizatorka / reponsabile organizzativa, [email protected] Paliaga, odnosi z javnostmi / relazioni esterne, [email protected] Briščik, vodja računovodstva / responsabile contabilita, [email protected] Puzzer, računovodkinja / impiegataMartina Krapež, računovodkinja / impiegataMartina Clapci, blagajničarka / biglietteria, [email protected] Furlan, tehnični vodja / direttore tecnico, [email protected] Gregorčič, garderoberka in šivilja / guardarobiera e sartaSonja Kerstein, inspicientka in rekviziterka / direttrice di scena e attrezzistaNeda Petrovič, šepetalka / suggeritriceRafael Cavarra, električar osvetljevalec / tecnico luciPeter Korošic, električar osvetljevalec / tecnico luciDiego Sedmak, tonski mojster / tecnico del suonoGiorgio Zahar, odrski mojster / capo macchinistaMarko Škabar, odrski delavec / macchinistaMoreno Trampuž, odrski delavec / macchinistaMarko Emili, hišnik / custodePeter Auber kurjač in vratar / caldaista e portinaioMarko Kalčo vratar / portinaioGiuliana Brandolin čistilka / pulitrice

Gledališki list sta uredila / Libretto di salaIgor Pison, Rossana Paliaga Prevodi / Traduzioni: Tamara Lipovec, Rossana PaliagaFoto: Luca Quaia, Peter UhanGrafična podoba SINTESIOglasi / Pubblicità STEFANI PubblicitàTisk / Stampa: SINEGRAF d.o.o.

Ul./Via Petronio 4, Trst / TriesteItalija / ItaliaTelefon / Telefono : +39 040 632 664/5Fax: +39 040 368 547www.teaterssg.com

Page 21: ČAROBNA GORA LA MONTAGNA INCANTATA - teaterssg.com · THOMAS MANN Avtorica dramatizacije / Adattamento KATARINA PEJOVI ... 1903 Esce la raccolta Tristano, che contiene la novella

40