Giornale Dom

16
Tieli so nam odriezati jezik, a smo ga Bene@ani ohranili PRED 80 LIETI JE ZA ROŒINCO MUSSOLINI PREPOVIEDU MOLITI, PIETI IN UÅITI PO SLOVENSKO de definitiva alla scuola nella casa dello studente (college) di San Pietro al Natiso- ne, verificando però la «reale possibilità di trasferire alla sua ristrutturazione i finan- ziamenti del Cipe attualmente destinati al- la vecchia sede dell’istituto in viale Azzi- da». F ermo no a «ogni tentativo di limita- re la crescita delle iscrizioni alla scuola bilingue imponendo il nu- mero chiuso». Lo esprimono i presidenti provinciali della Confederazione delle or- ganizzazioni slovene (Sso), Giorgio Ban- chig, e dell’Unione economico-culturale slovena (Skgz), Luigia Negro, le due «centrali» di riferimento della minoranza riconosciute dalla Regione, in una lettera al presidente del Consiglio, Enrico Letta, alla presidente della Regione, Debora Ser- racchiani, al prefetto di Udine, Ivo Salem- me, agli assessori regionali Loredana Pa- nariti, Paolo Panontin e Gianni Torrenti, al sindaco di San Pietro al Natisone, Tiziano Manzini. Banchig e Negro hanno preso carta e penna dopo aver valutato la dislocazione «grave e problematica» dell’istituto com- prensivo statale con insegnamento bilin- gue italiano-sloveno, conosciuto il disagio delle famiglie degli allievi e del personale della scuola, ma anche constatato che «il numero degli alunni è in continua crescita N ismo prù ni@ veseli, @e obudi- mo spomin prepuovedi slo- venskega jezika v naœih cier- kvah na praznik Ro¡ince lieta 1933. Tisti, ki so bili pri@e telih dogodku, pravijo, kakuo se je kiselo dar¡u po- dutanski famoœtar Jo¡ef Gorenœ@ak, kadar je biu parsiljen pridgati po itali- jansko. Ni guoriu. Kaœju je vas cajt an s tem pokazu, de je bla naœemu ljud- stvu ukradena besieda an z njo tudi dostojanstvo. Tuole so skuœali nardi- ti. Donas moremo pa lahko povieda- ti, de so se naœi ljudjè znali reœiti s ti- him odpuoram an ohraniti naœ jezik, ki ga œe naprej lahko govorimo an sliœamo. Muo@ naroda je buj velika ku muo@ nasilja. Stvari pa niso takuo enostavne in mierne, zak' se je v telih 80 letih to@ilo veliko suzi, se je puno tarplenja raz- valilo po naœih vaseh an posebno v fa- ru¡ah, kjer so duhovniki pre¡iveli hu- de trenutke. Natan@no jih je zapisu g. Anton Cuffolo, kaplan v Lazeh, an ta- kuo dau parlo¡nost, de vemo, kaj se je zgodilo an za kaj je œlo. V teli zgodbi pa lahko naœtejemo obdar¡anje raznih ustanou, za@ensi od Dar¡ave. Ona je tiela zaduœiti naœe ljudstvo, kjer mu je odvzela identite- to. A tisti tihi odpor, ki smo ga do¡ivieli an ga do¡ivljamo œe danes, ima velik pomien an zaslu¡ek. Z njim smo skarbieli an dielali za demokra- cijo, za svobodo an dostojanstvo vsa- kega @lovieka. Tega na smiemo po- zabiti, zak' je v tem ponos, ki nam da- je pogum, de tudi donas moremo ho- diti z vzdignjeno glavo. Na smiemo pozabiti tudi, de viœji predstavniki naœe Cierkve nam niso pomagali. Te¡kuo je bluo za vse, a bi œkofje lahko imieli œe nomalo kura¡e, de bi se uparli telemu nasilju. Jih nie bluo dost, a nekje v Nem@iji je kajœan œkof vzdignu glas za svoje ljudstvo. Par nas tega na ¡alost nismo sliœali. Samuo puno liet buj pozno je nadœkof Alfredo Battisti priznù, de je naœi cierkvi manjkala preroœka kura¡a, de bi skarbiela za pravico. Muoremo re@i pa, de so tudi neka- teri pametni kristjani znali se postavi- ti proti telemu ukazu an molili ro¡ar po slovensko po hiœah, @etudi je bluo tudi tuole prepoviedano. Priznati an podariti jim muoramo vso @ast, ki so jo vriedni an pogumno zaslu¡ili. Na koncu vojske smo se troœtali, de re@i puojdejo lieuœ. Naspruotno! Vse je postalo buj te¡kuo an nevarno, ta- kuo de je muorala zrasti druga varsta duhovniku an zaviednih viernih lai- ku, de bi nadaljevala boj pruoti karvi- cam. Slanuo so pla@ali njih dielo an prepri@anje. Na nieko vi¡o tela borba traja se naprì, zak' konac sovraœtva do vsega, kàr je slovenskega, ni œe parœu na dan. Pa se vseeno lahko veselimo, zak' so ten@as videle lu@ nove ustanove, ki so ble z veliko kura¡o nastavljene, de bi varvale naœ jezik an naœo kulturo. Rodila se je tudi dvojezi@na œola, na katero smo ponosni, vsaj vsi tisti, ki imajo radì svojo dru¡ino. Zadnja no- vica je, de se je v glavni cierkvi Bene@ije, v Œpietru za@elo moliti sve- to maœo po slovensko. Tolo skarb se je vzel na ramana g. Lovro Petricig, ki se na boji svojih visokih liet. ˘e bomo œli naprej na kajœno vi¡o. Bilingue, stop ai temporeggiamenti! LETTERA A LETTA E SERRACCHIANI per dare definitiva soluzione alla scuola di S. Pietro Muo@ naroda premagala nasilje V TELI ÆTEVILKI VERSKO ŒIVLJENJE Papeœ Franåiæek: Mladi v Kristusu nasitijo lakoto po åisti resnici in pristni ljubezni stran 2 POGOVOR/F. DORBOLO’ Slovenci in slovenæåina spet na videnski pokrajini stran 7 OKROGLO-VIDEN Odloåen åezmejni ne åezmejnemu elektrovodu stran 8 REZIJA »Näæ Muzeo« odprt tekom celega avgusta stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 30. julija ob 14. uri POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALLUFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY Quindicinale - anno XLVIII n. 14 31. julija 2013 - Euro 1,00 K U L T U R N O V E R S K I L I S T dom e gli spazi diventano sempre più limitati». Perciò esortano le autorità preposte «ad in- tervenire con celerità per dare definitiva sistemazione a questa scuola che è consi- derata un fiore all’occhiello e un modello didattico e formativo a livello regionale, nazionale ed europeo». I presidenti di Sso e Skgz fanno propria, inoltre, la richiesta dei genitori di dare se- UVODNIK Marino Qualizza beri na 5. strani »Kàr mu ukradejo jezik, ki so mu ga zapustili o@etje, vsaki narod je za nimar zgubljen, saj rata ubuo¡ac in hlapac.« Takuo je napisu sicilijanski poet Ignazio Buttitta. Ako tuole dar¡i, je prepuoved slovenskega jezika v cierkvah narbuj ¡alostna stran v zgodovini Bene@ije Cierkvica sv. Œinklau¡a v Jagnjedu (foto Oddo Lesizza) M. Z. continua a pag. 5

description

Edizione del 31 luglio 2013

Transcript of Giornale Dom

Page 1: Giornale Dom

Tieli so nam odriezati jezik,a smo ga Bene@ani ohranili

PRED 80 LIETI JE ZA ROŒINCO MUSSOLINI PREPOVIEDU MOLITI, PIETI IN UÅITI PO SLOVENSKO

de definitiva alla scuola nella casa dellostudente (college) di San Pietro al Natiso-ne, verificando però la «reale possibilità ditrasferire alla sua ristrutturazione i finan-ziamenti del Cipe attualmente destinati al-la vecchia sede dell’istituto in viale Azzi-da».

Fermo no a «ogni tentativo di limita-re la crescita delle iscrizioni allascuola bilingue imponendo il nu-

mero chiuso». Lo esprimono i presidentiprovinciali della Confederazione delle or-ganizzazioni slovene (Sso), Giorgio Ban-chig, e dell’Unione economico-culturaleslovena (Skgz), Luigia Negro, le due«centrali» di riferimento della minoranzariconosciute dalla Regione, in una letteraal presidente del Consiglio, Enrico Letta,alla presidente della Regione, Debora Ser-racchiani, al prefetto di Udine, Ivo Salem-me, agli assessori regionali Loredana Pa-nariti, Paolo Panontin e Gianni Torrenti, alsindaco di San Pietro al Natisone, TizianoManzini.

Banchig e Negro hanno preso carta epenna dopo aver valutato la dislocazione«grave e problematica» dell’istituto com-prensivo statale con insegnamento bilin-gue italiano-sloveno, conosciuto il disagiodelle famiglie degli allievi e del personaledella scuola, ma anche constatato che «ilnumero degli alunni è in continua crescita

Nismo prù ni@ veseli, @e obudi-mo spomin prepuovedi slo-venskega jezika v naœih cier-

kvah na praznik Ro¡ince lieta 1933.Tisti, ki so bili pri@e telih dogodku,pravijo, kakuo se je kiselo dar¡u po-dutanski famoœtar Jo¡ef Gorenœ@ak,kadar je biu parsiljen pridgati po itali-jansko. Ni guoriu. Kaœju je vas cajt ans tem pokazu, de je bla naœemu ljud-stvu ukradena besieda an z njo tudidostojanstvo. Tuole so skuœali nardi-ti. Donas moremo pa lahko povieda-ti, de so se naœi ljudjè znali reœiti s ti-him odpuoram an ohraniti naœ jezik,ki ga œe naprej lahko govorimo ansliœamo. Muo@ naroda je buj velikaku muo@ nasilja.

Stvari pa niso takuo enostavne inmierne, zak' se je v telih 80 letih to@iloveliko suzi, se je puno tarplenja raz-valilo po naœih vaseh an posebno v fa-ru¡ah, kjer so duhovniki pre¡iveli hu-de trenutke. Natan@no jih je zapisu g.Anton Cuffolo, kaplan v Lazeh, an ta-kuo dau parlo¡nost, de vemo, kaj se jezgodilo an za kaj je œlo.

V teli zgodbi pa lahko naœtejemoobdar¡anje raznih ustanou, za@ensiod Dar¡ave. Ona je tiela zaduœiti naœeljudstvo, kjer mu je odvzela identite-to. A tisti tihi odpor, ki smo gado¡ivieli an ga do¡ivljamo œe danes,ima velik pomien an zaslu¡ek. Z njimsmo skarbieli an dielali za demokra-cijo, za svobodo an dostojanstvo vsa-kega @lovieka. Tega na smiemo po-zabiti, zak' je v tem ponos, ki nam da-je pogum, de tudi donas moremo ho-diti z vzdignjeno glavo.

Na smiemo pozabiti tudi, de viœjipredstavniki naœe Cierkve nam nisopomagali. Te¡kuo je bluo za vse, a biœkofje lahko imieli œe nomalo kura¡e,de bi se uparli telemu nasilju. Jih niebluo dost, a nekje v Nem@iji je kajœanœkof vzdignu glas za svoje ljudstvo.Par nas tega na ¡alost nismo sliœali.Samuo puno liet buj pozno je nadœkofAlfredo Battisti priznù, de je naœicierkvi manjkala preroœka kura¡a, debi skarbiela za pravico.

Muoremo re@i pa, de so tudi neka-teri pametni kristjani znali se postavi-ti proti telemu ukazu an molili ro¡arpo slovensko po hiœah, @etudi je bluotudi tuole prepoviedano. Priznati anpodariti jim muoramo vso @ast, ki sojo vriedni an pogumno zaslu¡ili.

Na koncu vojske smo se troœtali, dere@i puojdejo lieuœ. Naspruotno! Vseje postalo buj te¡kuo an nevarno, ta-kuo de je muorala zrasti druga varstaduhovniku an zaviednih viernih lai-ku, de bi nadaljevala boj pruoti karvi-cam. Slanuo so pla@ali njih dielo anprepri@anje. Na nieko vi¡o tela borbatraja se naprì, zak' konac sovraœtva dovsega, kàr je slovenskega, ni œe parœuna dan.

Pa se vseeno lahko veselimo, zak'so ten@as videle lu@ nove ustanove, kiso ble z veliko kura¡o nastavljene, debi varvale naœ jezik an naœo kulturo.Rodila se je tudi dvojezi@na œola, nakatero smo ponosni, vsaj vsi tisti, kiimajo radì svojo dru¡ino. Zadnja no-vica je, de se je v glavni cierkviBene@ije, v Œpietru za@elo moliti sve-to maœo po slovensko. Tolo skarb seje vzel na ramana g. Lovro Petricig, kise na boji svojih visokih liet. e bomoœli naprej na kajœno vi¡o.

Bilingue, stop ai temporeggiamenti!LETTERA A LETTA E SERRACCHIANI per dare definitiva soluzione alla scuola di S. Pietro

Muo@ narodapremagala nasilje

V TELI ÆTEVILKI

VERSKO ŒIVLJENJEPapeœ Franåiæek: Mladiv Kristusu nasitijo lakoto poåisti resnici in pristni ljubezni

• stran 2

POGOVOR/F. DORBOLO’Slovenci in slovenæåina spet na videnski pokrajini

• stran 7

OKROGLO-VIDENOdloåen åezmejni neåezmejnemu elektrovodu

• stran 8

REZIJA»Näæ Muzeo« odprt tekomcelega avgusta

• stran 11

Redakcijo smo zakljuåili30. julija ob 14. uri

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

Quindicinale - anno XLVIII n. 14 31. julija 2013 - Euro 1,00K U L T U R N O V E R S K I L I S T

dom

e gli spazi diventano sempre più limitati».Perciò esortano le autorità preposte «ad in-tervenire con celerità per dare definitivasistemazione a questa scuola che è consi-derata un fiore all’occhiello e un modellodidattico e formativo a livello regionale,nazionale ed europeo».

I presidenti di Sso e Skgz fanno propria,inoltre, la richiesta dei genitori di dare se-

UVODNIK

� Marino Qualizza

� beri na 5. strani

� »Kàr muukradejo jezik,ki so mu gazapustili o@etje,vsaki narodje za nimarzgubljen,saj rata ubuo¡acin hlapac.«Takuo je napisusicilijanski poetIgnazio Buttitta.Ako tuole dar¡i,je prepuovedslovenskegajezika v cierkvahnarbuj ¡alostnastran v zgodoviniBene@ije

Cierkvica sv. Œinklau¡a v Jagnjedu (foto Oddo Lesizza)

� M. Z.continua a pag. 5

Page 2: Giornale Dom

Papeœ: Mladi v Kristusu nasitijo lakotopo åisti resnici in pristni ljubezni

� Evangelij po Luku

Nekduo iz mno¡ice ljudi mu jereku: »U@itelj, reci mojemubratu, naj parti dru¡inskopremo¡enje z mano.« On pa muje jau: »#lovek, kaduo me jepostavu za sodnika al’ delivcanad vami?« In reku mu je: »Vartase vsake nagudnosti, zaki ¡ivljen-je nobednega nie v obiunosti iznjegà premo¡enja.« Poviedu jimje pargliho: »Niekemu bogatemu@lovieku je puoje dobro obrodilo,zatuo je v sebe mislu: »Kaj najstorim, zatuo ki nimam kam spra-viti svojih pardielku?« Reku je:»Tuole bom nardiu. Podaru bomsvoje kaœ@e in zazidu buj velike.V nje bom spravu vso svojo uœe-nico in dobre jedila. Tekrat bomreku svoji duœi: Duœa, punodobrih jedil imaœ, shranjenih zakietno let. Po@ivaj, jej, pij in bodidobre volje.« Buog pa mu jerekel: »Neumne¡! Telo nuo@ bojoterjali tvojo duœo od tebe, in karsi parpravu, @iga bo? Takuo je stistim, ki sebè nabiera bogatije,nie pa bogat pred Buogam.«

(12,13- 21)

18. NAVADNA NEDIEJA(4. voæta)

Neumni bogataæ

� R. V.

SV. OÅE FRANÅIÆEK JE V RIU DE JANEIRJU obhajal svetovni dan mladih. Na zakljuåni maæi v Copacabani veå kot trimilijonska mnoœica

Operacijska soba potom KaritasaV BOVCU JE OB OBÅINSKEM PRAZNIKU civilna zaæåita prejela dragoceno zdravsteveno opremo

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � Œtevilo romarjev, ki so doslej v letu2013 obiskali Sveto de¡elo, je v primerjaviz lanskim letom manjœe. Posledice tega @utipredvsem palestinsko prebivalstvo in œezlasti majhna krœ@anska skupnost, ki se meddrugim pre¡ivlja prav zahvaljujo@ obiskomvernikov v krajih, ki spominjajo naJezusovo ¡ivljenje. Kot pravi Roberto Ritaiz agencije 'Orantes', ki se ukvarja predvsemz romanji v Sveto de¡elo, je razlog za upa-danje œtevila romarjev danes najverjetnejeekonomska kriza v zahodnem svetu.Medtem ko so se verniki v preteklosti za ro-manje v Sveto de¡elo te¡je odlo@ili zaradistrahu pred vojnami, ki danes za romarje nepredstavljajo ve@ nevarnosti. Lokalno pre-bivalstvo se mora sedaj soo@ati z novimiproblematikami. Za tamkajœnjo krœ@anskoskupnost imajo romarji namre@ velik po-men. V Sveto de¡elo prinaœajo darpri@evanja o veselju krœ@anske vere in o ve-selju upanja v prihodnost, ki je v tem trenut-ku zaradi aktualnih razmer stalno pod vpra-œajem. Roberto Rita poudarja, da je pri ro-manjih v Sveto de¡elo stik z lokalnim prebi-valstvom bistvenega pomena in da bi biloromanje brez le-tega nezadostno. Tako kotsveti kraji pri@ujejo, posredujejo milost inomogo@ajo v prvi osebi podo¡ivetidolo@eno svetopisemsko pripoved, tako tu-di stik z danaœnjimi prebivalci teh krajevpredstavlja tako reko@ mo¡nost opazovanja¡ivih kamnov. To v prvi vrsti velja zakrœ@ansko skupnost na ravni ¡upnije in cer-kvenih gibanj, prisotnih v Sveti de¡eli. Avelja pa tudi za redovne skupnosti, ki ¡e de-setletja s svojo prisotnostjo tam nudijo svo-je bogato pri@evanje.«. (r. v.)

Manj romarjevv Sveti deœeli

� � Œkofijska karitas Koper je v torek,16. julija, v Hotelu Kanin v Bovcu od-prla prodajno razstavo likovnih del. Taso nastala na 18. mednarodni likovni ko-loniji Umetniki za karitas na Sinjemvrhu nad Ajdovœ@ino. Kot je v izvrstnipredstavitvi povedala Jo¡ica Li@en, na-mestnica ravnatelja in voditeljica odbo-ra za materialno pomo@ in tega projekta,je Hotel Kanin ¡e petnajst let gostiteljrazstave Umetniki za karitas, pri @emerje izkupi@ek prodanih del namenjen lju-dem v stiski. Zaradi tega je predstavnicihotela izro@ila priznanje. Prav tako ¡e le-ta popestrijo kulturni program pevke inpevci MPZ ˘aga, pod vodstvom RadaUrœi@a, zato so jubilejno priznanje pode-lili tudi njim. Celoten kulturni programsicer pripravlja Med¡upnijska karitasBovec. V teh letih je veliko umetniœkihdel naœlo lastnike - in obenem dobrotni-ke. Z njihovimi darovi so lahko poma-gali otrokom, materam, dru¡inam, osta-relim, ljudem, ki jih je prizadela vojna,zlasti potres v Poso@ju, zasvojenim,brezposelnim… Postali so oznanjevalciobrazov stisk, ki kli@ejo na pomo@, ¡ej-nih dobrote. Zahvalil se jim je tudi bovœ-ki ¡upan Siniœa Germovœek in jih poh-valil tudi njih pripravljenost, da ljudem vstiski tudi prisluhnejo.

V Bovcu likovnadela za ljudi v stiski

� Miran Miheliå

2 stran 31. julija 2013VERSKO ¡IVLJENJE dom

� Mladost je okno, skozi katero prihodnostvstopa v svet. Naslednje svetovno sreåanjebo leta 2016 v Krakovu na Poljskem

Kot eden od pozitivnih pridobitevEvrope brez meja vseh vrst, je tudisodelovanje med bovœko in vidensko

Karitas ter dru¡bo SYS Technologies Ltd.Izrael (www.systechnologies.biz), ki je da-rovala prenosno operacijsko sobo.

Spomladi so v bovœko ¡upnijo poklicaliiz videnske Karitas dekana Viljema #uœinain predlagali, da bi ¡upnijski Karitas darova-li mobilno operacijsko sobo, saj se tukaj karvrstijo naravne in druge nesre@e, ki kli@ejopo kakovostni mobilni opremi za zdrav-stveno pomo@ na terenu.

Glede na to, da se bovœka Karitas ni @uti-la sposobna ravnati s takœno opremo, je pre-dlagala, da z njo upravlja civilna zaœ@ita, kideluje v tej ob@ini. Tako so jo na praznik far-nega zavetnika Sv. Urha, ki je tudi ob@inskipraznik, izro@ili v upravljanje bovœke civil-ne zaœ@ite.

Kot je povedal bovœki ¡upan SiniœaGermovœek, gre za mobilni operacijski œo-tor, ki ga v zelo kratkem @asu postavi izurje-na ekipa œtirih ljudi (v Bovcu jih je za posta-vitev in delovanje in tehni@no upravljanjeusposobil in¡enir iz izraelske tovarne), da vnjem lahko zdravniœko pomo@ nudi medi-cinska ekipa v kateri sodeluje in jo vodi po-veljnik bovœke civilne zaœ@ite Edi Melinc.Po njegovih besedah, ob otvoritvi, je to pri-dobitev brez primere in edina v Sloveniji. Vbistvu gre za œotor z vso potrebno opremo za

reœevanje, uporaben ob morebitnih narav-nih in drugih nesre@ah v Zgornjem Poso@juin po potrebi tudi zunaj ob@inskih meja ter vbli¡njih krajih Italije. Glede na dinamiko na-ravnih nesre@, je priœla mobilna soba na pra-vo lokacijo in v prave roke. Seveda so zastrokovno medicinsko pomo@ dogovorjeniz bovœkim zdravstvenim domom. Obazdravnika sta tudi sicer @lana gorske reœe-valne slu¡be, ki tesno sodeluje s civilnozaœ@ito.

Bovœki ¡upan Sniœa Germovœek je pove-dal, da so s hvale¡nostjo sprejeli ta dar in gajavno z velikim veseljem tudi predstavili.Kasneje je podrobneje predstavil Izraelcadr. Shaloma Zilberschmidta, ki sedaj delujetudi v Vidnu. Gre za izumitelja in solastnikaizraelske tovarne, ki sedaj izdeluje mobilneoperacijska sobe za razli@ne potrebe. Te semed seboj tudi vsebinsko dopolnjujejo.

Prej kot dolina So@e ga je o@araladoma@inka, rojena v So@i, ki je postala nje-gova ¡ena. Tako se vsako leto podasta napo@itnice tudi v to vasico. Sliœal je za narav-ne in druge nesre@e v Zgornjem Poso@ju, kije prometno zelo oddaljeno od bolnic, zatose je odlo@il pomagati. Kot zdravnik brezmeja (zlasti na vojnih ¡ariœ@ih v Afriki) je zbole@ino do¡ivljal visoko umrljivost ranjen-cev. Zato je razvil sistem prenosne operacij-ska sobe v œotoru.

Gre za dve veliki »potovalki«, te¡ki 90kilogramov, ki jih je lahko prepeljati ali celoprenaœati po neprevoznem terenu. Mogo@eje tudi ve@ takih sestaviti kot satovje v sku-paj povezane intervencijske enote v nekemzdravstvenem taboriœ@u v naravi. Izkuœnjeso pokazale, da gre za priro@no, hitro, prak-ti@no in u@inkovito reœevanje ¡ivljenj vte¡avnih terenih in na @asovno oddaljenihlokacijah in v te¡kih pogojih. Soba delujeenergetsko neodvisno, ker ima lasten virenergije, da œotor napihne in za priklju@itevmedicinskih naprav. Pomembno je tudi, daje v œotoru mogo@e prilagoditi primernotemperaturo, sve¡ zrak in je vse sterilno. Tafunkcionalnost obdr¡i, @etudi v œotor nekpredmet naredi luknjo. V Bovcu je sedajosnovna enota te »mobilne sobe«, dovoljprostorna za delo œtirih medicinsko usposo-bljenih oseb.

Svetovni dan mladih v Riu deJaneiru se je sklenil 28. julija ssveto maœo, ki jo je na obaliCopacabana daroval pape¡

Fran@iœek. Œe zadnji@ se je v panoramskemavtomobilu popeljal med mno¡ico verni-kov, ki jih je po ocenah bilo ve@ kot tri mi-lijone. Ve@ina mladih je no@ prebila kar naprizoriœ@u, kjer je dan prej prav tako pote-kalo molitveno bdenje s pape¡em. Svetemaœe se je udele¡i lo tudi mnogodoma@inov, œtevilni so priœli iz okoliœkihkrajev Ria in tudi preostale Brazilije.

Pape¡ Fran@iœek je pridigo navezal nageslo letoœnjega svetovnega dne mladih:»Pojdite in naredite vse narode za mojeu@ence.« Naredil je tri poudarke: pojdite,brez strahu in slu¡iti. Mladim je zatrdil, da@e bodo sledili tem trem besedam, bodo iz-kusili, da kdor evangelizira, je evangelizi-ran, kdor posreduje veselje vere, prejemaveselje. »Dragi mladi, ob vrnitvi na svojedomove, se ne bojte biti velikoduœni sKristusom, pri@evati o njegovem evange-liju,« je spodbudil Fran@iœek. »Prinaœatievangelij pomeni prinaœati mo@ Boga, dabi se izkoreninila in uni@ila zlo in nasilje;da bi se poruœili in podrli egoizem, ne-strpnost in sovraœtvo; da bi se zgradil novisvet! Jezus Kristus ra@una na vas! Cerkevra@una na vas! Pape¡ ra@una na vas!«

Po pape¡evih besedah so mladi v tehdneh v Riu lahko sre@ali Jezusa, ga sre@alivsi skupaj, @utili veselje vere. A do¡ivetjetega sre@anja ne sme ostati zaprto v njiho-va ¡ivljenja ali v majhno ¡upnijsko skupi-no, gibanje, skupnost. Treba ga je posredo-vati naprej. »Vera je kot plamen, ki je toli-ko bolj ¡iv, kolikor bolj se deli, se posredu-je, da bi vsi lahko spoznali, ljubili in izpo-

vedovali Jezusa Kristusa, ki je Gospod¡ivljenja in zgodovine,« je zatrdil sveti [email protected] pa Jezus ni rekel: '@e ¡elite, @e ima-te @as.' Deliti izkuœnjo vere, pri@evati vero,oznanjati evangelij je naro@ilo, ki gaGospod zaupa vsej Cerkvi, tudi tebi. Jeukaz, ki pa se ne rodi iz oblasti, ampak izmo@i ljubezni, iz dejstva, da je Jezus prvipriœel med nas in nam je dal sebe v celoti,dal je svoje ¡ivljenje, da bi nas reœil, nampokazal Bo¡jo ljubezen in usmiljenje.Jezus nas ne obravnava kot su¡nje, ampakkot svobodne ljudi, kot prijatelje in brate. Inne le, da nas poœilja, ampak nas spremlja,vedno je ob nas pri tem poslanstvu ljubez-ni. Jezus nas poœilja k vsem ljudem, je na-daljeval pape¡ Fran@iœek: »Ne bojte se iti inponesti Kristusa v vsako okolje, vse do bi-vanjskih periferij, tudi k najbolj oddaljene-mu, najbolj brezbri¡nemu. Gospod iœ@evse; ¡eli, da vsi @utijo toplino njegovegausmiljenja in njegove ljubezni.«

Mladi kljub razli@nim jezikom, ki jih go-vorijo, in kljub raznolikim kulturam, iz ka-terih izhajajo, v Kristusu najdejo odgovorena svoja skupna hrepenenja in v njem lahkonasitijo lakoto po @isti resnici in pristni lju-bezni. Kristus jim ponudi ta prostor, saj ve,da ni ni@ mogo@nejœega od energije, ki sesprosti v srcih mladih, katere osvoji izkuœn-ja prijateljstva z njim. Kristus zaupa v mla-de, je poudaril pape¡ Fran@iœek ¡e ob priho-du v Brazilijo. Zato jim izro@a prihodnostlastnega poslanstva, in jih poœilja, naj gredopreko meja @loveœkih zmo¡nosti in najustvarijo svet bratov.

Ob koncu zaklju@nega evharisti@negaslavja je pape¡ Fran@iœek napovedal krajprihodnjega svetovnega dne mladih. Ta bopotekal leta 2016 v Krakovu na Poljskem.

Prvo apostolsko potovanje pape¡aFran@iœka je popoln uspeh in je v celoti do-

seglo svoj cilj, je za Radio Vatikan zatrdil p.Federico Lombardi, tiskovni predstavnikSvetega sede¡a. Po njegovih besedah je po-tovanje bilo namenjeno mladim iz vsegasveta, ki so priœli v Rio, a je prav tako nago-vorilo Brazilijo in celotno latinskoameriœ-ko celino. Med pomembnimi temami, kijih je pape¡ ¡elel posredovati, je vatikanskipredstavnik navedel misijonarstvo, odgo-vornost, zavzetost mladih, poziv k pogumuin preseganju te¡av, k skupni izgradnjidru¡be in aktivnejœem vklju@evanju vanjo.Pape¡ je tudi povabil, da ¡ivimo sre@anje zmladimi v njihovi celovitosti, tako kot soumeœ@enosti v dru¡bo in Cerkev.

P. Lombardi je tudi zatrdil, da je poto-vanje v Rio bilo za nas prilo¡nost spoznati

latinskoameriœkega pape¡a na njegovi celi-ni. Njegov u@inkovit pastoralni odnos inusmerjanje sta tudi nam dala bolje razume-ti, kaj pomeni imeti latinskoameriœkega pa-pe¡a in kako je dinami@na razse¡nostCerkve te celine lahko bogastvo in spodbu-da za vesoljno Cerkev.

Sicer pa je p. Lombardi med zadnjo ti-skovno konferenco v Riu spregovoril o ne-katerih posebnostih. Na kraju CampusFidei v Guaratibi, kjer so bili na@rtovani ne-kateri dogodki sre@anja, a so bili zaradi sla-bega vremena prestavljeni na Copacabano,bo lokalna oblast zgradila stanovanja za20.000 revnih oseb. Na zemljiœ@u bo ostal33 metrov visoki kri¡, ki so ga postavili zasvetovni dan mladih.

Page 3: Giornale Dom

Cirillo ed i suoi collaboratori sisono «preoccupati di creareun nuovo alfabeto, perché leverità da annunciare e da

spiegare potessero essere scritte nellalingua slava e risultassero in tal modopienamente comprensibili ed assimila-bili dai loro destinatari. Fu uno sforzoveramente degno dello spirito missio-nario quello di apprendere la lingua e lamentalità dei popoli nuovi, ai quali por-tare la fede, come fu esemplare la deter-minazione nell'assimilarle e nell'assu-mere in proprio tutte le esigenze ed at-tese dei popoli slavi» (Slavorum Apo-stoli, 11).

Questo passo dell’enciclica di Gio-vanni Paolo II sugli Apostoli degli Sla-vi riassume l’importanza teologica,culturale e storica dell’opera di Cirillo eMetodio nei confronti dei popoli slavi,opera che costituì una svolta epocale inquella porzione della Chiesa posta traOccidente ed Oriente che inquietò esollevò l’ostilità di quanti sostenevanola sacralità di sole tre lingue: il latino, ilgreco e l’ebraico.

Nell’867 i santi fratelli Cirillo (826-869) e Metodio (815-885), nel loro lun-go viaggio dalla Grande Moravia a Ro-ma, si fermarono a Venezia, dove ebbe-ro una animata disputa con i fautori deltrilinguismo nella sacra liturgia. Questisostenevano che le lingue ammessenella celebrazione della liturgia eranotre: il latino, il greco e l’ebraico ancheperché in quelle lingue Pilato fece scri-vere sulla croce la motivazione della

3stran31. julija 2013 ZGODOVINA - KULTURA

AL CONVEGNO DELLA SREBRNA KAPLJA INTERESSANTI NOTIZIE SUL MESSALE E SUL BREVIARIO glagolitici conservati nell’archivio parrocchiale di S. Pietro

La portata storica e teologica dell’introduzionedel glagolitico nella liturgia della Chiesa latina

dom

� Giorgio Banchig

1. Latinsko ime mesta #edad.2. Urednik in sodelanci @asopisa Matajur.3. Furlanski duhovniki.4. Verjetno gre za beograjskega nadœkofaJosipa Uj@iæa doma iz Istre. IdentitekaKri¡evskega pa nam je neznana.

5. V Oblici (Sriednje) je ¡upnikoval duhov-nik ljubljanske nadœkofije v begunstvu g.Janez upan@[email protected]. Mons. Paskval Gujon (1909-2002).7. Duhovnik Angel Specogna (1911-1994)doma iz #arnega Varha (Podbuniesac).

V kratkem pismu datiranem Forum Iu-lii,1 die 15 junii 1959, in napisanem v latin-œ@ini Anton Cuffolo poro@a o duhovni-œkem posve@enju treh beneœkih diakonovin izra¡a bojazen, da jih bo nadœkof poslalv furlanske fare, kajti mu ni mar usoda slo-venskih ¡upnij. O svojem zdravju Cuffolopiœe, da kolena ga ne dr¡ijo in da œe ¡ivi,ker ni umrl.

Naslednje pismo je zadnje, ki ga dobi-mo v mapi iz leta 1959. Datirano je 12. av-gust 1959, a k njemu je prilo¡en list z novi-cami iz raznih vasi Bene@ije, ki se nanaœa-jo na dogodke iz konca meseca avgusta.Verjetno se je spremno pismo iz prvihdneh septembra zgubilo. V za@etku pismase Cuffolo spraœuje, kje bojo trije beneœkinovomaœniki pasli in izra¡a upanje,

da vsaj eden bo pridr¡an na doma@ihplaninah in da pozneje tudi ostali se bodootepli mo@virja in se povrnili pod doma@ostreho. Seveda jim bodo skuœali to zabra-niti. […]

Na 26. VI. je bilo 30 maziljencev na go-

mili Zamejskega, med njimi 3 iz Vidna in3 iz Sv. Gor[ice]. Ker rde@i, beli in @rni sose pripravljali na incidente … je bilo vsestrogo cerkveno, za kar so … Matajurci2

hudo zamerili in nas v svojem glasilu su-rovo napadli kot strahotepce. Najbr¡, daoni, ki jih pla@ujejo, so jih pouhali, ker sose pustili prete@i od … farjev. To pa nasveseli! Tudi 5 tukajœnjih najemnikov (far-jev)3 ni bilo zraven.

Dva Bera@a sva imela nepri@akovanosre@o, da sva mogla se @ez uro @asa pogo-varjati z Uj@iæem4 in Kri¡evskim, ko sta sevra@ala od velikega Janeza rim[skega].

Od 6. do danes je gostoval pri Jakobuo@e Jakob ˘ib[ert] S. J., ki medtem je na-pravil tudi izlet k obliœkemu kranjskemuJanezu,5 njemu bo Jakob izro@il tudi to po-slanico. Jutri se bo vrnil na bocensko knej-povo … kuro do konca meseca.

Vse drugo po starem.Vi kje ste letovali? Matajurski Paskval6

je pravil, da v prihodnjem tednu bo raj¡alpo svetu z lastnim avtom. V Œvici se booglasil pri Francu in nato bo nadaljeval do

V zadnjih pismih o usodi novomaænikov,obletnici Trinkove smrti in novice iz Beneåije

PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji

Belgije in mogo@e, da se bo oglasil tudi vGrande rue. Meni se zdi predrzen tak»raid«, ker hribovski »chauffeur« je preo-koren za kretnje po mednaro[dnih] mra-vljiœ@ih. […]

Na koncu objavimo nekaj novicprilo¡enih k (verjetno) zadnjemu pismuAntona Cuffola misijonarju Zdravku Rev-nu.

Napisane so v doma@em slovenskemnare@ju in so bile namenjene »Slovenske-mu glasu«, ki ga je urejal p. Reven.

Plestiœ@aNa zadnjo nedejo avoœta odpustak Ma-

rije Device Gnad in lietos stuolietnice se-danje cierkve sv. Ivana Krstnika. Ljudibrez œtevila od vsih vasi, posebno iz Bre-ginja, Sedla, Logjeh in drugih vasi iz Jugo-slavije. Na sabotni ve@er so spovedali do-ma@i gospuod, gospuod iz Breginja in no-vomaœnik pre Dolfo iz Laz. Puno obhajil.Veliko Maœo je pieu g. pre Dolfo, ki je tu-di pridgu. Doma@i pievci [so] pru lepuo

Riportiamo in questo numero la prima parte della relazione di Giorgio Banchig inoccasione dell’incontro dal titolo «Libri liturgici glagolitici in Benecia», organiz-zata dal circolo Srebarna kaplja a S. Pietro al Natsisone lo scorso 28 giugno.

Giorgio Banchig all’incontro sui libri glagolitici di San Pietro al Natisone

pieli tudi naœe Marijine piesmi. Za precesi-jo s podobo Matere Bo¡je po vasi je bilovse v zelenju in purtonih (slavolokih). Go-dla je muzika (banda) iz Niem. Po ve@erni-cah so mladenke Katoliœke akcije uprizori-le dramo »Œpanjolska marternica«, prù le-puo. Nobedan Plestiœ@en ne puobne takuolepega odpustaka.

Plestiœ@a imajo adan narlieuœih turnu(zvoniku) videnske nadœkofije, ki je ves izlepuo opikanega kamanja, ki je biu zazi-dan na sveto lieto 1900. Pokrit je z veliko»pinjo«. Lietos je v pinjo udarila striela injo vederbala. Potrieba bo napraviti novopinjo, ki bo koœtala @ez dva milijona inpou. Zatuo famoœtar pre Angelin7 zbiradaruove za novo pinjo, pa ven@part Pla-stiœ@anou je po sviete. Tudi nje je prosu preAngelin za pomuo@ in daruovi so ¡e za@eliprihajati. […]

TipanaNekateri otroci so najdli v potoku Gor-

gon 72 liet starega Ivana Kormonsa. Rie-ve¡ je œu s staklenco po vodo, popuznilo se

mu je in je padu v potok, se udaru v glavoin se uduœiu v vodi.

BriezjeBriezje so ¡e vi@ liet brez duhovnika,

ven@part ljudi je po svietu, doma le kajœanstar al invalidni mo¡, no malo ¡en inotruok. Za takuo malo ljudi se ne spla@agor poœijati duhovnika, kier tudi ¡ivieti nemore. Previdavat hodi in maœovat ob ne-diejah popudne g. pre Angelin iz Plestiœ@.Kier Briezje so @ez adno uro dele@ od Ple-stiœ@, videnski nadœkof je œenku gospuodupre Angelinu adan star automobil.

MatajurMatajurski famoœtar pre Paskval Gujon

se je miesca avoœta peju s svojim avtomskuoze Œvico v Belgijo. Po poti je obiska-vu naœe emigrante, ki so ga bli zlo veselipovsod. Tudi v Charleroi-u je biu, ampaknie najdu doma naœega misijonarja.

Gospod Anton Cuffolo je umrl 13. okto-bra 1959, star 70 let, v @edajski bolnici.

� S. Cirillo confutò la tesi secondo cui solole lingue ebraica, latina e greca eranoconsiderate sacre

L’introduzione delglagolitico rappresentòuna forte rottura nellatradizione liturgicadella Chiesaoccidentale

sentenza di morte di Gesù: Iesus Naza-renus Rex Iudaeorom.

In quella circostanza Cirillo prese laparola e confutò questa tesi quasi fosseun’eresia e disse: «Non cade forse lapioggia di Dio su tutti in egual misura?O forse il sole nella stessa maniera nonrisplende su tutti? Non respiriamo forsenell’aria egualmente tutti? E dunquenon vi vergognate di fissare soltanto trelingue pretendendo che tutti gli altri po-poli e stirpi rimangano ciechi e sordi?».Cirillo, inoltre, ricordò che oltre alle trelingue considerate sacre venivano usa-te nella sacra liturgia delle Chieseorientali altre lingue come il siriaco,l’armeno, il copto…

Queste tesi erano state sostenute daCirillo già in Moravia nella disputa coni preti tedeschi che si opponevano al-l’azione missionaria dei due apostolidegli slavi e poiché sostenevano la sa-cralità di sole tre lingue Cirillo li chia-mava trilingui o pilatici. E perfino sulletto di morte pregava perché Dio ster-minasse l’eresia trilingue.

Del resto già l’imperatore bizantinoMichele III nell’inviare Cirillo e Meto-dio nella Grande Moravia scrisse alprincipe Rastislav, che si era rivolto aCostantinopoli perché fosse inviato«un vescovo e maestro […] che fosse ingrado di spiegare loro la vera fede cri-stiana nella loro lingua», una lettera diaccompagnamento nella quale affer-mava: «Dio che vuole che ogni personaarrivi alla conoscenza della verità econsegua una maggiore dignità, ha vi-sto la tua fede e il forte impegno ed og-gi, proprio nei nostri tempi ha rivelato

le lettere della vostra lingua, cosa nonavvenuta prima ma solo nei primi tem-pi del cristianesimo, affinché anche voisiate annoverati ai grandi popoli che lo-dano il Dio nella propria lingua».

La credenza che fosse stato Dio a ri-velare i caratteri glagolitici a S. Cirilloera radicata già ai suoi tempi. I suoi di-scepoli anche dopo la sua morte e permolti secoli continuavano a sostenereche le lettere dell’alfabeto glagoliticoerano di origine divina ed erano più sa-cre di quelle greche e latine nate in cul-ture e ambienti pagani.

È da precisare che la novità e la parti-colarità del messale glagolitico dei san-ti Cirillo e Metodio sta nel fatto che es-si hanno tradotto i testi del rito latinonon di quello bizantino che era in grecoed in altre lingue, poiché in Moravia ein Pannonia, dove essi svolsero la loromissione, il rito latino era già stato dif-fuso e conosciuto dai fedeli

L’introduzione del galgolitico nellaliturgia, quindi, rappresentò una forterottura nella tradizione liturgica dellaChiesa occidentale; si tratta di un’intui-zione che precedette di 1100 anni ilConcilio Vaticano II che con la Costitu-zione Sacrosanctum Concilium del1963 diede la facoltà di celebrare lamessa e i sacramenti nelle lingue cosid-dette volgari o vernacolari. [...]

Nell’867 i due fratelli arrivarono aRoma su invito di papa Nicolò I (858-867), che però morì prima del loro arri-vo. Li accolse il suo successore Adria-no II (867-872). Con loro portavano lereliquie del santo papa Clemente (92-97), che avevano scoperto in Crimea.

Poco dopo il loro arrivo, nella basili-

ca di Santa Maria Maggiore, papaAdriano approvò solennemente i libriliturgici slavi, come riferito nel raccon-to della Vita di Costantino: «E il papaaccolse i libri slavi, li consacrò e li de-pose nella chiesa di Santa Maria, che sichiama Phatne (perché vi è conservatala mangiatoia di Betlemme, ndr). Ecantarono con essi la liturgia. E in se-guito il papa ordinò a due vescovi, For-moso e Gauderico, di consacrare i di-scepoli slavi. E quando li ebbero consa-crati, allora cantarono la liturgia nellachiesa di San Pietro in lingua slava. Nelgiorno seguente la cantarono nellachiesa di Santa Petronilla e il terzo gior-no la cantarono nella chiesa di San-t’Andrea e (partendo) da lí di nuovopresso l’apostolo Paolo, il grande mae-stro delle genti, in chiesa di notte canta-rono la santa liturgia in slavo sul santosepolcro, coadiuvati dal vescovo Arse-nio, che era uno dei sette vescovi e daAnastasio Bibliotecario» (cap. XVII).

Nel giugno dell’880 papa GiovanniVIII (872-882) scrisse al principe mo-ravo Svatopluk la lettera Industriaetuae nella quale confermava l’approva-zione dei libri slavi e vi si legge: «In ve-rità lodiamo la scrittura slava, ideata dalfilosofo Costantino (Cirillo, ndr) ed or-diniamo che in questa lingua si lodi leopere di Cristo Signore. Non solo in tre,ma in tutte le lingue comandiamo di lo-dare il Signore come lui stesso ha chie-sto: Lodate il Signore tutte le genti. Nonè contrario alla vera fede cantare lamessa e le ore canoniche nella stessalingua slava. Metodio […] ha tradotto ilibri sacri nella vostra lingua, traduzio-ne iniziata dal filosofo Costantino. […]Conservate, rispettate solo questa usan-za: nella celebrazione della messa pri-ma leggete il vangelo in latino, poi inslavo. […] E se qualcuno tra di voi de-via dalla retta strada e si vergogna deilibri nella vostra lingua sia scomunica-to non solo dal ricevere l’Eucarestia maanche dalla Chiesa fino a quando nonfarà ammenda».

(1. continua)

Page 4: Giornale Dom

»Smo si preve@ podobni, dabi lahko œe nadalje bili ta-ko razli@ni. Ponujajo senam zanimive prilo¡nosti,

ki jih moramo izkoristiti na poti skupnegapremagovanja krize. V Ljubljani so bili po-stavljeni temelji za tesnejœe sodelovanjemed dr¡avama.« Tako je menila predsed-nica Furlanije Julijske krajine, Debora Ser-racchiani, po uradnem obisku v Ljubljani,kjer se je 10. julija sre@ala z najpomembnej-œimi predstavniki slovenskih oblasti.

Najprej je Serracchianijevo sprejel pred-sednik Republike Slovenije Borut Pahor.Oba sta menila, da je potrebno izboljœati inokrepiti sodelovanje med dr¡avama. #ez-mejna kooperacija in delovna skupnost Al-pe-Jadran sta pomembni, je menil predsed-nik, kateremu je Serracchianijeva izposta-vila zanimanje Furlanije Julijske krajine zapridobitev ve@je mednarodne vloge. TakoEvropsko zdru¡enje za teritorialno sodelo-vanje (EZTS) med Gorico in Novo Goricokot Evroregija omogo@ata tesnejœe sodelo-vanje. Pahor je izpostavil pomen nadalje-vanja operativnih sre@anj, ki naj imajo zacilj ovrednotenje obojestranskih razvojnihmo¡nosti. Serracchianijeva mu je pritrdilain ga opozorila, da je »potrebno pohiteti«tudi zaradi tega, »da se ne izgubi evropskihfinan@nih sredstev« ter mu predlagala sode-lovanje glede evropskih sredstev za obdo-bje 2014-20, v prvi vrsti za projekte ¡elez-niœkih povezav in na okoljskem podro@ju.

Sre@anju z ministrom za zdravstvo To-ma¡em Gantarjem je prisostvovala tudide¡elna odbornica za zdravstvo Maria San-dra Telesca. Bilo operativnega in strokov-nega zna@aja. Sre@anje je nudilo prilo¡nostza izmenjavo mnenj in pogledov.

Na konferenci za tisk po delovnem kosi-lu sta predsednica FJK in slovenski zunanjiminister Karel Erjavec izpostavila, da jenujno v ve@ji meri sodelovati na gospodar-skem, turisti@nem, ¡ivilskem in kulturnempodro@ju. Precejœnjo pozornost sta politikanamenila tudi infrastrukturam, glede kate-rih je v bli¡nji preteklosti »manjkalo zado-voljivo sodelovanje.« Za okrepitev bilate-ralne kooperacije je potrebno izkoristitievropska sredstva. Erjavec in Serracchiani-jeva sta omenila, da si bosta skupaj prizade-vala za o¡ivitev meœane Komisije FJK-Slo-venija (zadnje sre@anje se je odvijalo leta2011), smisel katere je izboljœati kooperaci-jo. »Delovna omizja – je dejala predsedni-ca FJK – morajo @imprej za@eti z delom in

PREDSEDNICA FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE se je mudila na uradnem obisku v Ljubljani

se lotiti obravnave aktualnih ekonomskih,zdravstvenih, socialnih, infrastrukturnih inenergetskih vpraœanj: le tako bomo imelijasno predstavo o tem, kar ¡elimo vpraœatiEvropo v sklopu programiranja za obdobje2014-20.«

Tiskovne konference se je udele¡ila tudiministrica RS za Slovence v zamejstvu inpo svetu, Tina Komel, ki je izpostavila po-men »generacijske menjave, ki je velikodoprinesla, in izbire ¡ensk v politiki« ter do-dala, da je manjœine potrebno obravnavati»kot prednost«.

Serracchianijevo je sprejela tudi pred-sednica slovenske vlade Alenka Bratuœek.Premierka se je najprej zaustavila priomembi sedanjega sodelovanja in hkratipoudarila, da bi le-to veljalo v dodatni meriokrepiti na gospodarskem [email protected]@na je v tem pogledu vloga obeh manj-œin. »Stanje Slovencev v Italiji se je izbolj-œalo – je obrazlo¡ila Bratuœkova -–in nadej-amo si, da bo kmalu sklicano delovnoomizje o slovenski manjœini pri italijan-skem notranjem ministrstvu.«

Dragoceno vlogo obeh manjœin, »ki lah-ko veliko pripomoreta k izboljœanju koope-racije med dr¡avama,« je omenila tudipredsednica De¡ele FJK. Serracchianijevaje ugledni sogovornici tudi omenila, da imakot predsednica regije glede tkanja medna-rodnih vezi »vso podporo« italijanskegapredsednika Giorgia Napolitana in pred-sednika vlade Enrica Lette. V zaklju@nemdelu pogovora je pa opozorila, da je ta @as vteku veliko @ezmejnih projektov, »vendar

Preveå smo si podobni,da bi æe naprej bili razliåni

4 stran 31. julija 2013POGLOBIMO IN PREMISLIMO

je potrebno nadoknaditi v minulih letih za-mujeni @as in izkoristiti vse prilo¡nosti zarast, maksimalno uporabo evropskih sred-stev in pripravljenost na novo obdobjeevropskega programiranja.

dom

Svet slovenskih organizacij se pred-sedniku republike Slovenije BorutuPahorju ob svojem obisku v #edadu

dne 12. julija letos iskreno zahvaljuje zasprejem skupnega slovenskega zastopstva.V predstavniœtvu so bili dr¡avna poslankaTamara Bla¡ina, podpredsednik De¡elne-ga sveta FJk Igor Gabrovec, de¡elni svetnikStefano Ukmar, predsednika SSO inSKGZ Drago Œtoka in Rudi Pavœi@ terpredstavnika videnske pokrajine GiorgioBanchig za SSO in Luigia Negro za SKGZ.Zastopstvo je spremljal Generalni konzulrepublike Slovenije v Trstu dr. Dimitrij Ru-pel.

Istega dne je skoro ob isti uri minister slo-venske vlade za kulturo g. Uroœ Grilc spre-jel v Kulturnem domu v Gorici nekaterepredstavnike slovenskih kulturnih ustanovgoriœke pokrajine.

Obema visokima predstavnikoma slo-venske dr¡ave ter predsednici de¡elnegaodbora Debori Serracchiani izreka de¡elno

vodstvo SSO priznanje za razumevanje, kiso ga izkazali predstavniœtvu slovenske na-rodne skupnosti in se z njim zadr¡ali, pa@eprav v strogo odmerjenem @asu.

V zvezi z raznimi organizacijskimi po-manjkljivostmi in zapleti, ki so ob tem na-stali pa SSO ugotavlja, da so takœni visokimednarodni obiski za vso naœo narodnoskupnost nekaj izredno pomembnega, za-to meni, da morajo biti vnaprej dobro pri-pravljeni in da morajo biti sad skupnegadela ter usklajenosti.

To pomeni, da naj taki obiski potekajoob aktivnem sodelovanju in organizacijskipripravi Generalnega konzulata v Trstuoziroma Veloposlaniœtva republike Slove-nije v Rimu, da je tako kakovost takihmednarodnih sre@anj na nek na@in zagoto-voljena in vsestransko zajam@ena po svo-jem obsegu in vsebini.

Slovenska narodna skupnost v de¡eliFJk oziroma v Italiji je zaœ@itena v svojihpravicah tudi po mednarodnih sporazumih

in politi@nih medsedbojnih dr¡avnih dogo-vorih, zato naj bodo ti obiski na najviœji rav-ni prilo¡nost za zadovoljstvo in zadoœ@enjene samo narodni skupnosti kot taki ampakcelotni mati@ni slovenski dr¡avi.

#e bodo taki obiski, na tak na@inzajam@eni in bodo potekali v tem duhu inna zadovoljivem organizacijskem nivoju,bo SSO vedno z veseljem soudele¡en, kersi absolutno ne ¡eli najmanjœih nesoglasij

TISKOVNO SPOROÅILO DEŒELNEGA VODSTVA SSO o raznih organizacijskih pomanjkljivosti in zapletih

Mednarodni obiski terjajo vsklajenost in sodelovanje

Kultura pridepred politiko

»Kultura pride pred politiko, kise mora nau@iti gradnje tistih

mostov med dr¡avami in narodi, kimorajo zdru¡eni v razli@nosti hoditiistemu cilju naproti: k skupnemu do-bremu, ki ga v naœem primeru pred-stavlja Evropa.« Gre za izjavo pred-sednice De¡ele Debore Serracchiani13. julija v #edadu na sve@ani otvo-ritvi 22. izvedbe Mittelfesta, katere sose udele¡ili predsednik slovenskedr¡ave, Borut Pahor, italijanski mini-ster za kulturne dobrine in turizem,Massimo Bray, hrvaœka vladna pod-tajnica na ministrstvu za kulturo, Ta-mara Periœiæ, podpredsednik in od-bornik za kulturo De¡ele FurlanijeJulijske krajine, Sergio Bolzonello inGianni Torrenti.

V svojem posegu je slovenskipredsednik menil, da morajo mladiponovno odkriti upanje v skupno pri-hodnost v Evropi: »Naœa prizadeva-nja morajo iti v to smer. Razmiœljatimoramo skupaj, @etudi imamorazli@ne poglede. Zaradi tega so po-bude, kakrœno predstavlja Mittelfest,koristne za preseganje delitev, pro-blemov in konfliktov, kot se je to vse-lej dogajalo na minulih festivalskihizvedbah.«

Minister Bray je omenil zgodovinofestivala in se zaustavil pri vlogi, ki joje odigral znotraj srednje-evropskegaprostora, ki naj bi predstavljal krajsre@evanja razli@nih civilizacij: vstopHrvaœke v Evropsko unijo predsta-vlja pomemben korak. Vlogo #edadaob odvijanju festivala je prisotnimpredstavil ¡upan Stefano Balloch.

Pred sve@ano otvoritvijo festivala,ki je potekala v @edajskem Ristori, sose predstavniki slovenske narodneskupnost i (senatorka TamaraBla¡ina, podpredsednik de¡elnegasveta Igor Gabrovec, de¡elni svetnikStefano Ukmar, predsednika Sso inSkgz, Drago Œtoka in Rudi Pavœi@,pokrajinska predsednika Sso in Skgz,Giorgio Banchig in Luigia Negro)sre@ali s predsednikoma Pahorjem inSerracchianijevo ter zadr¡ali v nefor-malnem pogovoru z de¡elnim odbor-nikom za kulturo, Giannijem Torren-tijem.

Il campanile di Ter (Pradielis, nel comune di Bardo/Lusevera) e più in alto levette del Pustolj@i@ e del Lane¡ facevano da sfondo coreografico a due figurefemminili che parlottavano affabilmente dopo l’incontro con l’amministrazio-

ne comunale e dell’associazione Slovenci po svetu /Unione emigranti sloveni, te-nutosi in municipio. Personaggi di tutto rilievo, la governatrice della Regione De-bora Serracchiani e la ministra della Repubblica di Slovenia Tina Komel.

Il sindaco Guido Marchiol ha definito l’incontro come un evento storico; infat-ti avere ospiti ed interlocutori diretti personaggi di questo spessore istituzionale epolitico non capita tutti i giorni, specie trattandosi di piccole comunità territorial-mente – e non solo – marginali ed emarginate. Ed hanno ascoltato con attenzionela descrizione del quadro alquanto fosco di questa piccola porzione della monta-gna slovena al di qua del confine; piccola riproduzione della più vasta immaginedella fascia confinaria segnata dall’antico confine. Una voce appassionata di do-lore e di rammarico di questa bella valle cui fanno eco quelle di tutte le altre vallislovene. Si è parlato di collaborazione transfrontaliera, di lingua comune da valo-rizzare e trasformare, da minoritaria e reietta, a strumento di sviluppo e autopro-mozione.

Da ascoltatore, più che di promesse, ho sentito parole di presa d’atto e di stimo-lo ad intensificare i rapporti tra le comunità contermini. Mentre ascoltavo, ho ten-tato di immedesimarmi nelle due personalità, immaginandomi il fitto taccuino

delle loro incombenze, pre-occupazioni, progetti, prio-rità, tese nel tentativo imma-ne di fornire soluzioni aimille problemi di fronte acui si trovano quotidiana-mente. Ed ho provato soddi-sfazione e dubbio. Soddisfa-zione per la loro presenza incarne ed ossa in questa real-tà marginale; dubbio sull’ef-fettiva possibilità di cambia-mento, conscio che né la mi-nistra Komel, né la governa-trice Serracchiani hanno

bacchette magiche o poteri taumaturgici. Però qualche ragione di speranza in piùe di aspettative meno chimeriche ce ne sono. Hanno ascoltato, preso nota; alla lun-ga lista dei problemi da risolvere hanno aggiunto un asterisco che richiami concet-ti come montagna, comunità slovene, lingua e cultura da tutelare, collaborazione,distribuzione di risorse da ridisegnare. Ben consce della crisi che investe entram-bi gli stati confinanti.

Pare evidente che in Regione soffi un venticello nuovo, ampio, aperto a 360 gra-di, dopo il periodo un po’ crepuscolare e miope del precedente governatorato re-gionale. Si cercano contatti e riscontri, collaborazioni e richiami alle rispettive re-sponsabilità a Roma, a Bruxelles, in paesi confinanti, in particolare Lubiana. E sulclima costruttivo soprattutto con quest’ultima capitale che le nostre comunità slo-vene possono contare.

I recenti incontri lubianesi della governatrice Serracchiani con le maggiori rap-presentanze ministeriali sono stati definiti dalla stessa «da capo di stato». Non so-lo sorrisi ma impegni reciproci. Ovviamente rimane ancora molta strada da fareper giungere a qualche risultato concreto. Basti guardare ai problemi irrisolti del-la Slavia, con una scuola bilingue da terremotati e la spada di Damocle dell’elet-trodotto Okroglo-Udine che minaccia di ferire a morte la conclamata vocazioneturistica delle nostre valli, ma che Slovenia e Italia hanno fatto inserire tra le prio-rità dell’Unione Europea (Lubiana, purtroppo, si è espressa solo contro il rigassi-ficatore di Trieste!). Non parliamo poi di una chimerica rinascita economica e de-mografica di tutto il nostro territorio montano…

Ma non perdiamo l’ultima speranza. «E pur si muove!» esclamava, contro tut-to e contro tutti, il vecchio Galilei. Sono alle prime armi nel loro nuovo ruolo le al-te ospiti di Bardo. E, come dice il proverbio, chi bene inizia è a metà dell’opera.

E pur si muove…Ma incombe l’elettrodotto

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

oziroma spodrsljajev tehni@no organizacij-ske narave. To velja posebno v danaœnjemza nas vse tako delikatnem @asu, ko so pro-blemi zares vsestransko zaskrbljujo@i, zatomoramo skupno sodelovanje in œirokovsklajenost pri pripravah obiskov œe kakoimeti stalno pred o@mi, @e ho@emo, da bodoti zares obrodili pozitivne sadove za celotnonaœo slovensko skupnost v de¡eli FJk ozi-roma v republiki Italiji.

Alenka Bratuæek in Debora Serracchiani v Ljubljani

Blaœina, Periæiå, Serracchiani in Pahor na otvoritvi Mittelfesta

Page 5: Giornale Dom

5stran31. julija 2013 V OSPREDJU

Osandeset liet od tega, miesca augu-sta 1933, je u cajtu faœisti@negare¡ima uidanski prefet ukazu usiem

duhounikam, naj opustijo pridge, molitvean vierski pouk u doma@in slovienskin iz-ku. Par italijanski pridgi je bluo dovoljenole dodati kratak povzetak u slovienskin izi-ku. Tuole u nasprotju s konkordatan, s ke-rim je u parvih fazah njega vlade faœisti@nire¡im objubu Cierkvi, de bo spoœtovau vie-ro ljudì an de se na bo utaknu u nje re@i.

Tel ukaz je biu namenjen Sloviencam uUidanski nadœkofiji, œe posebno u Nediœkihdolinah, kjer je bla mo@nuo parsotna slo-vienska besieda tu cierkvah. Ku mo@an po-tres je zasu doma@o ljudsko an viersko kul-turo, njega posledice se poznajo donaœnjidan an u cerkvenem ¡ivjenju, kjer je malo uslovienskin iziku.

A kje je œe ostala slovienska besieda ucerkvenem ¡ivjenju Nediœkih dolin?

Narbuj zveste fare u nucanju slovienske-ga izika sta matajurska, dreœka an lieœka. Atudi u œpietarski fari so z obuditvijo sloven-ske maœe ob sabotah napravli hvalevriednoœtopinjo naprì.

Takuo, ki nam je poviedu tar@munski insauonski famoœtar Bo¡o Zuanella, se je le uMatajurju an Starmici obdar¡ala sveta ma-œa skor u celoti u doma@in slovienskin izi-ku, takuo ki jo je molu msgr. Paskval Gu-jon. Le parvo berilo an povzetak druzih be-ril sta po italijansko. U Sauodnji na guodSv. Muhorja an Fortunata je maœatrijezi@na, z berilam po furlansko in vange-lijam po slovensko. Druga@e, so maœe na

� Prepuovedje pustila te¡keposledice

� Ilaria Banchig

dom

Tar@munu, par Maœere, u #epleœiœ@ah, uSauodnji an Gorenjem Barnasu nimar poitalijansko. Slovienska besieda se oglasi leu petju ali pa u za@etnem pozdravu par sve-tih maœah ob Bo¡i@u an Veliki no@i.

U Lieœki fari, ki jo peje naprej famoœtarFederico Saracino, se par maœah na Liesahan u Topoluovem, takuo ki je biu lieta nazajodlo@u g. Azeglio Romanin, pieje dve pie-smi po slovensko an dve po italijansko.Tuole nam je poviedu Giacomo Canalaz, kije dodau, de ob sejmah an vierskih prazni-kah po vsieh vaseh prebierajo evangelij poslovensko, ob svetem obhajilu otroci pre-bierajo berila po slovensko an italijansko,ro¡ar molijo ‘an part po italijansko drug posloviensko. Par petju u slovienskindoma@in iziku med maœo na Liesah punoparpomaga zbor te mladih. Gospuod Sara-cino za@enja nimar sveto maœo s kri¡anjemu slovenskin iziku an otrokan, ki hodejo naverouk, u@ijo molit tudi po sloviensko.

Par Mariji Devici v Dreki msgr. MarinoQualizza moli po slovensko. Nekatere beri-la an kos pridge so po italijansko.

U œpietarski an Podbunieœki fari, ki jihima po rokah dekan msgr. Mario Qualizza,so par maœah pre¡ivele slovenske pobo¡nepiesmi, predvsem tiste posve@ene Mariji. UGorenjem Marsinu pa se mole an ro¡ar posloviensko. U farni cierkvi u Œpietru je usa-ko saboto ob 19. uri u farni cierkvi maœa poslovensko, ki jo molita g. Lovro Petricig anmsgr. Marino Qualizza. Miesca luja in vo -œta je tela maœa odpadla. Spet bo od œetem-berja naprej.

U podutanski in srienski fari so par ma-œah ostale slovienske doma@e piesmi »bo-gatija, ki jo na smiemo zgubit«, nam je jaufamoœtar Michele Zanon.

U drugih krajah videnske province jenarbuj zviesta slovienskemu iziku Kanal-ska dolina, kjer u Ukvah poteka maœa skorpopunama po slovensko, takuo tudi pietje. � M. Z.

Questa soluzione è stata definita«poco probabile» dall’assessoreregionale alla Cultura, GianniTorrenti, durante la visita alleorganizzazioni slovene della pro-vincia di Udine avvenuta martedì9 luglio, rispondendo alla dirigen-te scolastica, ˘iva Gruden.

Più percorribile appare, allora,la proposta subordinata di Banchige Negro «che, in parallelo con laristrutturazione della sede storicadi viale Azzida, si proceda ainecessari interventi nella Casadello studente per offrireall’Istituto comprensivo statalebilingue gli spazi adeguati e indi-spensabili alla sua regolare attivitàe al suo ulteriore sviluppo».

Intanto, nell’imminenza delnuovo anno scolastico, sono stateassegnate alla scuola bilingue dueulteriori spazi proprio nel «colle-ge». Si tratta di una grande aulaper l’asilo e un’altra per le elemen-tari. Ma alla riunione con i respon-sabili degli istituti scolastici, gliamministratori di Comune,Provincia e Regione, convocata suiniziativa dell’opposizione in con-siglio comunale, è emersa la possi-bilità che il convitto PaoloDiacono si ritiri dalla casa dellostudente e che, pertanto, l’ammini-strazione provinciale lo restituiscaa quella comunale. Sarebbe, prati-camente, un via libera a quantorichiesto dai genitori e dalle orga-nizzazioni slovene. Gli ammini-stratori di San Pietro si sono riser-vati di approfondire la questione.

Bilingue, stop aitemporeggiamenti

DALLA PRIMA

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � V sklopu projekta Jezik-Lingua,Ve@jezi@nost kot bogastvo in vrednota@ezmejnega slovensko-italijanskega ob-mo@ja, bo na sede¡u Inœtituta za sloven-sko kulturo v Œpietru (ul. Alpe Adria 67)delavnica z naslovom Slovenœ@ina zaotroke od 9. do 12. leta. Potekala bo v po-nedeljek, torek in sredo, 26., 27. in 28. av-gusta, ter 2., 3. in 4. septembra od 9. do 11.Nekaj vsebin: Kaj mi je vœe@ (vslovenœ@ini o glasbi, filmih, ra@unalniœt-vu, igrah itd.); Danes bom bral/a (sloven-ske mladinske revije;) Rad bi pel/a (slo-venski pop in rock pevci), Katero pico boœjedel/la? (v slovenœ@ini o hrani, ki je vœe@mladim), Z ¡epnino bom kupil/a... (v slo-venœ@ini o obla@ilih, predmetih in o dru-gem), Profesorica te¡i? (v neformalni slo-venœ@ini o œoli). Delavnica je [email protected]: [email protected].

� � Oddaja Radia Spazio 103 »Okno v Be-ne@ijo«, ki je namenjena Slovencam v vi-denski provinci, je po novim na sporeduvsako saboto ob 21:35, se prave v urniku,v katerem so cieu tiedan oddaje po sloven-sko. Ponovitev je pa vsako nediejo ob14:30. Oddajo, ki gre naprej ¡e œesto lieto,parpravlja uredniœtvo Doma v sodelova-nju s kulturnim zdru¡enjem »Blankin«.Posluœa se jo tudi preko interneta na naslo-vu www.radiospazio103.it v ¡ivo al’ vdownloadu.

Slovenœ@ina za mladeod 9. do 12. leta

Po italijansko je le evangelij an pridiga. Karso birme, an so vabjene use vasi, je maœa poitalijansko, pietje an adno berilo so po slo-vensko. Ob velikih praznikah an vierskihnavadah med maœo prevlada slovenski izik.Doma@i famoœtar Mario Gariup maœava tu-di u Ov@ji vasi, ki je u starih cajtih bila nar-buj slovienska vas u Kanalski dolini. Usedo œestdesetih liet, kar se je zadnji@ glasilaslovienska besieda u cerkvenim ¡ivlje-nju.Œe donas se turisti @udvajo, de po slovien-sko so ostale le cerkvene bukva an napisi nalapidah znotra an zuna cierkve.

Mons. Dionisio Mateucig nam je povie-du, de je u abnicah nedejska maœa je ven@part po slovensko. #ez tiedan pa prevladaitalijanski izik. Le pozdrav an kajœna piesanso po slovensko. Na Svetih Viœarijah vsakamaœa je v treh izikah, se pravi po slovensko,po italijansko in po niemœko.

Na Ravanci u Rezijanski dolini, kjerskarbi za faro g. Gianluca Molinaro, skorob usaki maœi u doma@in slovenskim iziku(po rozajansko) preberejo berilo. Tuole niebla navada œe u starih cajtih. Po doma@eprevlada po vaseh predvsiem petje,ob@asno pa se na koncu ro¡arja zmole porozajansko moliteu »De profundis«.

U Terskih dolinah, se par maœi u Zavar-hu an u Bardu, kjer je famoœtar g. RenzoCalligaro, @uje doma@a slovienska beseda upietju an u parvim berilu.

Trieba je poviedati tudi, de je v videnskikatedrali par maœah, ki imajo pomien za ce-lo nadœkofijo nimar parsotna slovenska be-sieda. Takuo tudi na ruomanju 8. œetembe-rja na Stari gori. Tuole so uvedli pod nad-œkofam Alfredam Battistijam, ki je tudiprosu odpuœ@enje za karvice, ki jih je nardi-la videnska cierku svojim Slovencam.

POGLEDALI SMO, KJE JE V CIERKVAH ostala moliteu in piesam po slovensko od Stare gore do Svetih Viœarij

Le malo po slovensko v videnski nadœkofij

Takuo je za Dom prepuovednarisu Moreno Tomasetig

Ob prepovedi so zaplenili tudi katekizme in molitvenike

Ottant’anni fa, nei giorni prece-denti la solennità dell’Assunta(Ro¡inca), ai sacerdoti della fo-rania di San Pietro al Natisone fu

notificato il decreto governativo che proibi-va l’uso della lingua slovena nelle celebra-zioni liturgiche e nell’insegnamento del ca-techismo, mettendo fine a una prassi mille-naria della Chiesa locale. L’ordinanza, vo-luta e firmata dallo stesso duce Benito Mus-solini, fu l’apice della politica snazionaliz-zatrice ed etnocida intrapresa dall’Italia findall’annessione della Slavia al regno sabau-do e spinta al massimo dal regime fascista.

«Un popolo mettetegli la catena, spoglia-telo, tappategli la bocca: è ancora libero.Toglietegli il lavoro, il passaporto, la tavoladove mangia, il letto dove dorme: è ancoraricco. Un popolo diventa povero e servoquando gli rubano la lingua adottata dai pa-dri. È perso per sempre, diventa povero eservo!», ha efficacemente scritto il poetasciliano Ignazio Buttitta.

Era il 15 agosto del 1933 quando il parro-co don Giuseppe Gorenszach diede l’an-nuncio ai fedeli di San Leonardo: «Oggi ilparroco alla prima messa lesse in italianoquanto segue. Ieri sera sono stato chiamatonella caserma dei RR.CC. (Reali Carabinie-ri, ndr) di S. Leonardo dal sig. Tenente di

� Fu l’apice della politica snazionalizzatriceed etnocida intrapresa dal Regno d’Italiafin dall’annessione della Slavia nel 1866

80 anni fa la proibizione dello sloveno,una violenza che si sente ancora oggi

NELL’AGOSTO DEL 1933 ai sacerdoti fu notificato il decreto di Mussolini che impediva l’uso della lingua locale in chiesa

detta arma e da esso ebbi ordine – a nome diS. E. il prefetto di Udine di parlarvi da oggiin poi in lingua italiana. In italiano le predi-che, i catechismi e la Dottrina Cristiana aifanciulli. È data facoltà, fino a nuovo ordi-ne, di riassumere in lingua vernacola, quan-to prima si dice in lingua italiana. Devo dir-vi, infine, che tutti i Catechismi Sloveni so-no stati sequestrati...».

Numerose sono le testimonianze traman-date dai sacerdoti dell’epoca. Nel libro sto-rico parrocchiale, il cappellano di Lasiz,Antonio Cuffolo, afferma che prima di arri-vare alla proibizione della lingua slovena, cifu una campagna di calunnie nei confrontidei sacerdoti locali. Scrive così Cuffolo nel-la Cronaca della cappellania di Lasiz: «Co-minciarono le calunnie ora a carico di uno,ora a carico dell’altro sacerdote. […] Quan-do ai nemici sembrò che l’ambiente fossegià impressionato il tenente dei RR. CC. in-vitò i più terribili sacerdoti della zona e cioèi cappellani di Lasiz, Antro, Mersino e Ver-nasso (rispettivamente don Cuffolo, donCramaro, don Simiz e don Qualizza, ndr)per il giorno 16 agosto nella caserma deiCarabinieri di S. Pietro. Il tenente presentòai quattro sacerdoti per la firma una imposi-zione per la quale da quel giorno non avreb-bero più usato la lingua locale nelle preghie-re, nella predicazione e nella dottrina cristia-na. I sacerdoti protestarono contro l’arbitra-

ria imposizione contraria alle leggi naturali,ecclesiastiche ecc. Ne nacque una violentadiscussione che minacciava serie conse-guenze. In conclusione i quattro sacerdotialla dichiarazione preparata dal tenente ag-giunsero di proprio pugno: “I sottoscritti ac-cetteranno soltanto se l’ordine verrà datodall’Autorità Ecclesiastica od almeno attra-verso la stessa”. Detta dichiarazione feceandare su tutte le furie il tenente, ma i sacer-doti non si fecero impressionare».

I sacerdoti si rivolsero allora all’arcive-scovo di Udine mons. Giuseppe Nogara perchiedere quale fosse l’atteggiamento da te-nere in questa situazione. L’arcivescovoraccomandò di accettare tutte le disposizio-ni per evitare sanzioni ancora più severe, o

Okno v Bene@ijov saboto ob 21:35

addirittura il confino.L’ultimo discorso ufficiale in sloveno fu

quello del cappellano di Tercimonte in oc-casione della festa dell’Assunzione nellaChiesa di Vernasso.

Le ripercussioni della proibizione furonoimmediate e tragiche. Oltre alla perdita del-le tradizioni locali, del ricchissimo reperto-rio dei canti popolari, furono profondamen-te danneggiati anche l’associazionismo e lavita religiosa.

«Dopo oltre mille anni – scrive Cuffolo –contro tutte le tradizioni, contro tutte le leg-gi della Chiesa, con danno evidentissimoper le anime solo perché il detto “il duce lovuole” aveva impedito all’autorità ecclesia-stica di prendere francamente una posizio-ne, è avvenuto un cambiamento nella curad’anime. Per le strade, osterie, municipi,botteghe, esattorie si parlerà, si farà i propriinteressi adoperando la lingua materna, so-lo in chiesa sarà proibita. Proibiti i canti tra-dizionali e preghiere che non saranno piùsostituiti. Il nemico della Chiesa ha raggiun-to lo scopo, “il duce lo vuole”»!

Del resto Mussolini e i suoi seguaci ave-vano ben compreso che solo sradicandoladalla religione, avrebbero potuto infliggereun colpo mortale alla lingua slovena. In ot-tant’anni tante cose sono cambiate e gli slo-veni della provincia di Udine si sono visti ri-conosciuti dall’Italia i propri diritti linguisti-ci, ma dalla violenza perpetrata dal regimefascista nel 1933 le valli del Natisone e delTorre, Resia e Valcanale non si sono maicompletamente riprese. Lo testimonia l’at-tuale drammatica condizione, non solo lin-guistica.

� Larissa Borghese

Page 6: Giornale Dom
Page 7: Giornale Dom

7stran31. julija 2013 IZ NAŒIH DOLIN

Bene@ija ima spet svoj glas na viden-ski provinci. Na seji pokrajinskegasveta (provincialnega konseja) vpandiejak 5. voœta bo parvi krat tu-

di Fabrizio Dorbolò. De bi parœu na telo me-sto, je moru nardit dugo pot. Na volitvah, kiso ble obrila, je biu drugi izvoljeni na listi Sel(Svoboda, ekologija, levica), ampa so slavoprepisali glasuove v Podbuniescu. Muoru seje parto¡iti na upravno sodiœ@e (Tar), natuomu je parvi izvoljen na listi Sel, Federico Pi-rone, ki je ratu aœeœor na kamunu Vidan, pu-stiu mesto.

GGaassppuuoodd DDoorrbboollòò,, kkaakkuuoo ssee bboottee pprreeddssttaa--vvuu nnaa pprroovviinnccii??

»Lepuo bom pregledu kompetence, ki jihima pokrajina in kaj se da narest. Prù sigur-no bom nesu naœ slovenski jezik v pokrajin-ski svet. Na parvi seji bom guoriu po itali-jansko, po slovensko, po furlansko in poniemœko takuo, de se bojo @uli vsi jeziki na-œe province. Z mano se bo varnila slovenskabeseda v pokrajinski svet.«

VV zzaaddnnjjiihh ppeettiihh lleettiihh ssoo bbllii SSlloovveennccii zzaannee--mmaarrjjeennii……

»Predsednik Pietro Fontanini in vsa de-sna sredina pravejo, de v vidanski provincinie slovenske manjœine. Sada sam v pokra-jinski konsej parstopu ist, ki sam beneœkiSlovenec. Prù provinca ima kompetence za

� »Pokrajina nie samuo furlanska, kakorbi ¡eleu predsednik Fontanini«

Fabrizio Dorbolò: Slovenska besiedase z mano vra@a na vidensko provinco

PREDSTAVNIK STRANKE SEL bo 5. voœta parvi krat sedeu v pokrajinskim svetu in ¡e na za@etku guoriu po slovensko

� Ezio Gosgnach

� I. B.

Dopo il congelamento della riformadelle Unioni montane da parte dellaRegione, approvata dal Consiglio re-

gionale lo scorso 19 luglio, dovrebbe ripren-derà la sua attività all’inizio di settembre, ov-vero cinque anni dopo lo scioglimento del-l’iniziativa comune precedente, l’associa-zione dei comuni che coinvolgerà San Pie-tro al Natisone, Pulfero e Savogna. Lo ha an-nunciato al Dom il primo cittadino di Pulfe-ro, Piergiorgio Domenis.

Le tre amministrazioni valligiane, secon-do la bozza di regolamento dell’associazio-ne, metteranno in comune i servizi di diver-si settori. Per quanto riguarda l’area ammi-nistrativa, per esempio, la proposta è quelladi condividere provvedimenti relativi alcommercio, l’informazione turistica e dicreare uno sportello unico per le attività pro-duttive. Verranno gestite insieme anche lefunzioni dell’istruzione pubblica quali gliasili nido, centri vacanza, le mense e i tra-sporti scolastici e i pre e post accoglienza. Lostesso vale per quanto riguarda il settore so-ciale e sanitaro che comprende la strutturaresidenziale del ricovero anziani, i servizi diassistenza inabili, assistenza domiciliare e,in generale, tutti quei servizi che riguardanoinfanzia e minori. Di questa categoria fannoparte anche la carta famiglia, il bonus ener-gia, i lavori socialmente utili, quelli di pub-blica utilità ecc.

I tre comuni valligiani condividerannoanche le funzioni culturali e ricreative qualibiblioteche e musei, la gestione di impiantisportivi e ricreativi, lo sportello «Informa-giovani» e la programmazione e la gestionedelle attività culturali. Oltre all’area ammi-nistrativa l’unione dei servizi inciderà anchenei settori economico-finziario (controllo digestione e sulle società partecipate) e in

PULFERO, SAVOGNA E S. PIETRO di nuovo insieme

Unione intercomunalecon 5 anni di ritardo

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

dom

Bivœi podutanski œindik GiuseppeSibau je ostù v de¡elnim svetu (re-

gionalnim konseju), @eprù v opoziciji.11. luja je de¡elno upravno sodiœ@e(Tar) zavarglo parziu parve neizvolje-ne na listi Odgovorna avtonomija Mi-chele Gasparutti. Dva dni priet je Siba-ua potrdil tudi De¡elni svet. Sevieda jebluo narbuj veliko zanimanje zaodlo@iteu upravnega sodi@a o parzivudesne sredine pruoti izvolitvi DeboreSerracchiani za predsednico FurlanijeJulijske krajine. Sodiœ@e je parziu za-vrnilo. Serracchianijeva in leva sredi-na bota zatuo vladala do lieta 2018.Natuo je de¡elni svet 19. luja zamarzureformo gorskih skupnosti. Gorskeunije se na bojo rodile in predsednicaSerracchiani muore v miescu dni ime-novati nove komisarje na Gorskihskupnosti. Za Ter, Nedi¡a in Barda soSEL, Slovenska Skupnost in Ob@aniza predsednico predlagali podbunie-œkega œindika Piergiorgia Domenisa.Demokratska stranka pa potiska zakomisarja iz Terskih dolin. Naj bi biuSandro Rocco, ki je œindik v Ahtnu, panie Slovenec, kar zahtevajo te druge tri@lanice koalicije.

� � Puno obiskovaucu je bluo na letoœnjiPostaji Topolove, ki je bila med 12. in 21.lujem v vasici Garminskega kamuna. Nakulturno pobudo, ki je lietos praznovala20. liet ¡ivljenja, so parœli umetniki (arti-sti) z vsieh koncev sveta. Program je biuku po navadi zlo bogat. Bili so koncerti,filmi, predstavitve knjig in sre@anja zumetniki. Nedelja 14. luja je bilaposve@ena tradicionalnemu œkampinjan-ju. Zna@ilnost telega »ne-festivala« je prù,de so umetniki, @etudi parhajajo oddele@a, globoko povezani s Tapoluovimin na sploœno z Nediœkimi dolinami. »Mivpraœamo vsakega umetnika, ki pride –nam je arzlo¡la Donatella Ruttar, ki je ku-pe z Morenom Miorellijem, umetna di-rektorica Postaje –, naj poœtudira posebnodielo, in se pokloni vasi, ljudem, zgodovi-ni, in vsemu tistemu, ki uœafa, kàr pride vTapoluove na obisk parvi krat. Priet ku fe-stival je postaja delavnica, zatuo ki se vi@umentiku, vi@ kreativnih jeziku uœafa inizdiela svoje projekte. Umetniki jihkri¡ajo z realnostjo, ki jo uœafajo v Tapo-luovem. Pa vemo, de tela nie samuo real-nost vasi Tapoluove, ampa je buj na œaro-ko realnost cielega naœega prestora.« Po-stajo so lietos financirali De¡ela FJk, Gor-ska skupnost Ter, Nadi¡a in Brda, Urad zaSlovence v zamejstvu in po svetu in œte-vilni ljudje, ki so parsko@nili na pomuo@Postaji na internetu, kàr so organizatorjioznanili, de je pobuda v nevarnosti zaradipomanjkanja sudu.

� � Si è svolta domenica 28 luglio la «Ma-tadown», la manifestazione sportiva dimountain bike ideata da Luca Bosco e or-ganizzata nell’ambito delle «Vallimpia-di». I bikers sono scesi lungo le pendici delMatajur, dalla chiesetta del Redentore aSavogna. Il miglior tempo assoluto (28’ e21”) è stato di Stefano Zanuttigh. Negliunder 18 ha dominato Giacomo Lodolo.Nella categoria donne ha vinto Freya Be-hrens. La gara si è disputata nonostante leproteste del Cai e lo scetticismo degli abi-tanti della zona, in primo luogo i residentidi Vernassino, frazione di San Pietro alNatisone. Il Cai aveva espresso preoccu-pazione per i danni ai sentieri 749 e 755che portano alla cima della montagna. «Isindaci delle Valli – aveva tuonato il reg-gente la sottosezione Cai Val Natisone,Massimiliano Miani – ci hanno abbando-nati, concedendo l'autorizzazione alla ma-nifestazione. A questo punto come annun-ciato non ci occuperemo più della siste-mazione dei sentieri. E questo significache nell'arco di pochissimo tempo nessu-no, né gli escursionisti, né i ciclisti, riusci-rà più a percorrere quei tracciati. I sindaciaffermano che si tratta di un esperimentoper valorizzare il turismo, senza rendersiconto, forse, che così, invece, semplice-mente si devasta il Matajur».

Postaja Topoluoveparvabila puno ljudiGorska skupnost

@aka novegakomisarja

«Matadown»? Il Caiabbandona i sentieri

zakon 482, ki brani vse jezikonve manjœinev Italiji. Skarbeu bom, de tisti sudi, ki jihmuora pokrajina namenit slovenskim usta-novam, bojo pametno nucani. Kupe z vsie-mi kolegi, ki sedé na klopeh opozicije, bomgledu, de bo slovenska manjœina imiela svojmest. Videnska pokrajina nie samo furlan-ska, kakor bi ¡eleu Fontanini in tisti, ki jomislejo ku on.«

KKaatteerree iinniicciiaattiivvee bboottee ppoolliittii@@nnoo ppeejjuu nnaa--pprreejj zzaa nnaaœœ tteerriittoorriijj??

»Parvo sam ¡e za@eu. Govoru zam z od-bornikam za œuolo, ki je Beppino Govetto,de bi lahko uœafali reœiteu za dvojezi@noœuolo v Œpietru. Dobro bi bluo, @e bi imelasede¡ in prestore, v hramu, ki ga kli@ejo“college”.«

VViiddeennsskkaa pprroovviinnccaa jjee ppaarrvvaa nnaassttaavviillaa cciiee--ssttnnee ttaabbeellee ppoo sslloovveennsskkoo ppoodd ppaarrvvoo SSttrraassssooll--ddoovvoo aaddmmiinniissttrraacciijjoo.. PPoottllee ppaa jjee vv RReezziijjii ccee--lluuoo nnaassttaavviillaa ttaabbeellee vv nniieekkii @@uuddnnii ppiissaavvii.. MMii--sslliittee ttuuddii kkiieekk oo ttuuoolliimm nnaarrddiitt??

»Œetemberja bom napravu dokument, vkaterim bomo predlagali, de bi imenovaliprovinco v œtirih jezikah. Potlé bomo vpra-œali, naj bojo vse tabele napisane v sloven-skim jeziku in ne v @udnih pisavah. Na vi-denski provinci je ¡e okance za slovenski je-zik, za katero skarbi Cecilia Blasutig. Gledubom, de bi okance lepuo dielalo, tako de bo-jo vsi viedeli, de od Tarbi¡a do Tarsta govo-rimo slovenski jezik.«

quello di gestione del personale (trattamen-to economico, giuridico, formazione e re-clutamento del personale, relazioni sindaca-li).

La gestione associata dei servizi non èun’esperienza nuova per San Pietro, Savo-gna e Pulfero. Già nel 2000 i tre comuni, al-l’epoca rispettivamente amministrati daBruna Dorbolò, Lorenzo Cernoia e Pier-giorgio Domenis, avevano condiviso i ser-vizi dei tributi, del commercio, dell’urbani-stica, dell’edilizia privata, dell’assistenzasociale e della vigilanza. L’unione era statapoi sciolta nel 2008, in quanto non si era vo-luto arrivare alla fusione dei comuni e tra-sformarla in associazione intercomunale acausa di un brusco dietrofront da parte delsindaco di S. Pietro Tiziano Manzini.

V @etartak 25. luja so v prestorah sede¡a gorske skupnosti Ter, Nedi¡a in Barda vŒpietru odparli kulturni dom za potriebe slovenskih organizacij.

V imenu Gorske skupnosti je spreguoriu za@asni upravitelj Giuseppe Sibau, ki jepredstavu projekt. »Tel center – je jau – je zelo pomemban, ne samuo za dielo in razvojslovenske manjœine, ampa za cieu teritorij. Hvala njemu bo v Nediœkih dolinah zraslatudi turisti@na ponudba.« Parsoten je bil tudi podpredsednik de¡elnega sveta (regional-nega konseja) Igor Gabrovec, ki je pod@rtu, de »@e ¡elimo, de hrami ne ostanejo samuoprazne œkatle, muorajo ljudje za@eti delati.«

To je potardiu tudi de¡elni svetnik Cristiano Shaurli. Natuo je doluo¡u: »De¡ela Fur-lanija Julijska krajina se veliko briga za tele teritorije, saj ima sama predsednica Debo-ra Serracchiani delego za goro. Gora ima v naœi de¡eli puno te¡au. Muoramo biti pono-sni na projekte, kot je tele center, zak’ puno dajajo teritoriju. Tela je ‘na velika

parlo¡nost, de bi sloven-ska skupnost ratala bujmo@na, ne samuo v Ne-diœkih, ampa tudi v Ter-skih dolinah, saj je centernamenjen cieli manjœi-ni.«

Na otvoritvi so bili par-sotni tudi œindiki ŒpietraTiziano Manzini, Gar-maka Eliana Fabello,vi@eœindik Sauodnje Fa-bio Trinco, konsiljer navidenski provinci Fabri-

zio Dorbolò in de¡elni svetnik Roberto Novelli. Za SSO sta bla parsotna predsednikDrago Œtoka in Bepo Qualizza, za SKGZ pa predsednik Rudi Pavœi@ in Luigia Negro.

Projekt kulturnega doma v Œpietru je nastau ¡e nekaj liet od tega. Kàr so zazidali se-de¡ za gorsko skupnost Nediœkih dolin, so napravli tudi velik prestor, kjer bi muoru bi-ti etnografski muzej. Pa tele projekt se nie uresni@u. Ostali so samuo ziduovi in so po-mislili, de bi na njega mestu uredili kulturni dom, v katerim bi lahko slovenske organi-zacije imiele svoje œtevilne prireditve. Zatuo je lieta 2009 uprava gorske skupnosti, ki jije predsedovau Adriano Corsi, dosegla sporazum in podpisala pogodbo s SSO inSKGZ. De bi naœtimali prestore, so vzeli 400 tav¡int evru iz fonda, ki ga daje zakon, kivarje Slovence, in je gorska skupnost dodala œe 40 tev¡int evru.

Velika dvorana ima za ankrat 100 sede¡u, a je takuo nareta, de bojo prestor za ljudistisnili al' arœerili po potriebi. Seviede, je tudi pestor za oder in za rapotije, ki so potrieb-ne za teater, koncerte, posvete in druge prireditve. Stranske stene so opremljene, de bo-jo lahko slu¡ile za fotografske in umetniœke razstave. Vhod je iz ulice Arengo della Sla-via. Na za@etku so tri pisarne in straniœ@a (WC) ter œtenge za iti dol v dvorano. Postavi-li so tudi dvigalo (aœensor).

Se pravi, de je sada v hramu Gorske skupnosti pravi moderni in funkcionalni kultur-ni dom, v katerim bojo lahko gledaliœke predstave, koncerti, razstave, projekcije,sre@anja, posveti in vse, kar parpada kulturnemu ¡ivljenju. Za upravljenje bojo sklenilidogovor s SSO in SKGZ. (i.b.)

V Œpietru odparli kulturni dom

Igor Gbarovec in Giuseppe Sibau

VV RRiimmuu iinn nnaa ddee¡¡eellii ddiieellaajjoo,, ddee ssee pprroovviinn--ccee zzaapprreejjoo.. KKaajj mmiisslliittee oo ttuuoolliimm??

»Seviede se strinjam. Naœa pokrajina boœla naprej œe pet liet. V telim cajtu bo muora-la dati kompetence kamunam in de¡eli. Za-tuo bomo v Bene@iji muorli lepuo mislit, ka-kuo nardit, de bi luo¡li kupe kamune. Muor-mo zdru¡it kamune, se ne sme tuoleodluo¡it. Pametno je, de je regija zamarzni-la Gorske unije. Kamuni morajo dieti kupevse storitve (servizi) za ljudi. #e bomo ku-ra¡ni, bo lahko parœlo tudi do zdru¡itve.«

ZZaa nnoovveeggaa kkoommiissaarrjjaa ggoorrsskkee sskkuuppnnoossttii jjeevvaaœœaa ssttrraannkkaa SSeell pprreeddllaaggaallaa ppooddbbuunniieeœœkkeeggaaœœiinnddiikkaa PPiieerrggiioorrggiiaa DDoommeenniissaa.. AAll’’ bboo ttuuoolleerraattaalloo??

»Domenis je naœ kandidat, @etudi na par-pada naœi stranki, a je Slovenec. In Sel @e, deje na @elu Gorske skupnosti Slovenec.«

Page 8: Giornale Dom

8 stran 31. julija 2013

AFFOLLATA SERATA INFORMATIVA a San Pietro al Natisone sull’infrastruttura prevista tra Okroglo e Udine

Una sala consiliare gremita di pub-blico ha assistito venerdì 26 lu-glio a San Pietro al Natisone, al-l’incontro «Un ecomostro in-

combe sulle Valli del Natisone», organizza-to dal Comitato per la vita del Friuli ruralesull’elettrodotto transfrontaliero che preve-de la costruzione di piloni alti 75-80 metri,lungo un tracciato che da Okroglo in Slove-nia, attraversa le valli del Natisone e termi-na in mezzo alla campagna a Udine ovest,ma che in futuro potrà essere soggetto ad ul-tertiori ampliamenti.

L’elettrodotto, come ha evidenziato inapertura Aldevis Tibaldi, non risponde aduna reale necessità di energia. Ciononostan-te, proprio lo scorso 24 luglio, è stato inseri-to nell’elenco dei 137 progetti energeticiprioritari dell’Ue, per i quali nel periodo2014-2020 saranno stanziati 5 miliardi.

In alternativa, Tibaldi ha proposto di in-terrare i cavi lungo la rete autostradale, ope-ra fattibile e il cui costo è di due volte supe-riore rispetto a quello per via aerea, ma inbuona parte recuperato con la manutenzio-ne, che viene effettuata ogni 50 anni rispet-to ai 15 di quello aereo.

L’architetto Roberto Pirzio Biroli ha, daparte sua, sottolineato la necessità di salva-

Se l’elettrodotto è transfrontalieroanche il «no» è transfrontaliero

� Larissa Borghese guardare i beni artistici da colossi comel’eletrodotto e ha denunciato la totale disin-formazione che sulle infrastrutture in pro-gramma regna in Italia.

Il commissario straordinario della Co-munità montana e consigliere regionale,Giuseppe Sibau, ha espresso ferma contra-rietà al passaggio dell’elettrodotto nellevalli del Natisone e ha detto che insieme adaltri colleghi, che rappresentano il territo-rio, presenterà in Consiglio regionaleun’interpellanza sull’argomento.

Ferma contrarietà all’elettrodotto e di-spiegamento di tutte le forze da parte dellaProvincia per evitarne la costruzione è sta-ta annunciata dall’assessore Leonardo Bar-berio. Il sindaco di San Vito al Torre, DeMarco, ha sottolineato che una volta fattol’eletrodotto non verrà più rimosso. Il se-gretario udinese della Cisl, Roberto Mura-dore, ha poi rimarcato come il progetto siain antitesi con le politiche sul risparmioenergetico, che rappresenta la fonte piùgrande di energia, e ha sottolineato la ne-cessità di promuovere per lo sviluppo delterritorio l’identità (che è un valore non invendita), la cultura e il manifatturiero.

Fedja Klavora, portavoce del comitatoanti elettrodotto del Poso@je, ha evidenzia-to le posizioni chiave contro un ecomostroche sarebbe deleterio per lo sviluppo del

dom

territorio e che non risponde a un effettivanecessità di energia da parte della Slovenia,la cui disponibilità è più che sufficiente asoddisfarne i bisogni futuri.

Ciò che non è emerso dalla serata è che ilgoverno sloveno è a favore dell’elettrodottoOkroglo-Udine. Infatti è stato inserito tra isette progetti presentati da Lubiana alla Ueper un importo di 1,2 miliardi di euro. LaSlovenia ha votato contro l’elenco dei pro-getti prioritari Ue, ma solo perché vi è inse-rito il rigassificatore nel golfo di Trieste.

Con Klavora ha espresso ferma contra-rietà all’elettrodotto anche il sindaco di Tol-mino e deputato al Consiglio di Stato, UroœBre¡an, il quale ha evidenziato come sulversante sloveno si dice che l’infrastrutturaverrà costruita per soddisfare le necessitàenergetiche dell’Italia. Sul piano ammini-strativo, in Slovenia non è ancora stato av-viato il piano d’insediamento dell’elettro-dotto, che comporta un lasso di tempo dai 5ai 10 anni. Ha, dunque, sottolineato la ne-cessità di un continuo contatto con i comuni

� Ma l’Unione Europea l’ha inseritotra i progetti prioritari per il 2014-2020

IZ NAŒIH DOLIN

italiani coinvolti e di mantenere desta l’at-tenzione sullo sviluppo degli eventi.

«In Slovenia – ha aggiunto Tibaldi – lacomunità locale ha il potere di emanare ilveto, elemento questo dirimente e di grandeimportanza. Al contrario di quanto accadein Italia, dove, nel caso in cui l’accordo ven-ga firmato a Roma tra lo Stato e la Regione,non ci sarebbe alcuna possibilità per le co-munità locali di rovesciare la situazione».

È seguita la discussione generale, nel-l’ambito della quale sono intervenuti il se-gretario della Kme@ka zveza, Stefano Pre-dan, che ha sollevato il problema dello spo-polamento delle valli che verrebbe causatodalla costruzione dell’elettrodotto, e il con-sigliere provinciale, Fabrizio Dorbolò, ilquale ha sottolineato la necessità che il go-verno si schieri unanime contro l’elettrodot-to.

In questo contesto ha evidenziato l’impe-gno del Sel, nell’ambito del quale l’on. Se-rena Pellegrino, ha preparato un’interroga-zione parlamentare.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � In occasione della festa di San Giaco-mo, anche quest’anno si è svolta a Liessala festa dei donatori di sangue. La messacelebrata dal parroco, don Federico Sara-cino, è stata animata dal coro dei giovani.Al termine è stata letta la preghiera dei do-natori in italiano e dialetto sloveno. Inquest’occasione è stato conferito un rico-noscimento a Teresa Trusgnach per i suoi30 anni di aiuto alla parrocchia. È seguitoun momento conviviale nella palestra delpaese organizzato dalla parrocchia conl’aiuto degli alpini. Gianni Trusgnach haricevuto il riconoscimento più importanteper le sue 65 donazioni.

� � È stata inaugurata il 20 luglio, alla pre-senza dell’assessore regionale Maria Gra-zia Santoro e di numerosi amministratorilocali, la nuova strada comunale che colle-ga Clabuzzaro di Drenchia al comune diPrepotto. L’opera è stata completamentefinanziata dalla Region e il tracciato di 1,2km ha avuto un costo complessivo di 200mila euro. «Voglio ringraziare tutti quelliche hanno contributo alla realizzazione diquesta strada», ha dichiarato il sindaco,Mario Zufferli.

Donatori di sanguein festa a Liessa

Aperta nuova stradaa Clabuzzaro

Page 9: Giornale Dom

9stran31. julija 2013 IZ NAŒIH DOLINdom

˘e nomalo liet je liepa navada, de na veliki Marijinguod Ro¡ince, se vsi kupe veselo oglasé zvonuo-

vi cierkvi cielih Nediœkih dolin. Tudi lietos bo zuo-nenje med 18. in 19. uro odmievalo od vasi do vasi, izbrega do brega, iz doline v dolino. Takuo parporo@apastoralni svet (konsej) œpietarske foranije, de bi Be-ne@ani pokazali, kakuo dar¡é œele ¡ive doma@e vasi,kakuo so navezani na kristjansko viero in kakuo skar-bé za svoje cierkve. Ku vsake lieto bo tele veliki kon-cert razveseliu in dau kura¡o ljudem, ki ¡ive v doma@ih farah. Tisti pa, ki so œli posvietu in bojo v Bene@iji za po@itnice (ferije), bojo sigurno to@ili kajœno suzo in se@uli œe naprej povezani z rojstno vasjo. Œpietarska foranija parporo@a, naj na koncuskupnega zuonenja zazvoné ve@erno Ave Marijo po navadi svoje vasi.

15. voœta se bojo oglasili vsi zvonovi

Potle ki so se par tiednu odtuod v Ja-gnjed varnili senoseki, na Dugah vsrienskim kamune so se vrnili tudi

¡anjci, tisti ki ¡anjejo uœenico. Zbrali so se¡e zguoda v pandiejak 22. julija. Pobuda je

LIEP KME#KI DAN po starim je biu v pandiejak 22. luja

Na Dugah so ¡eli uœenico20. FESTIVAL je biu od 19. do 21. luja v vsieh kamunah

Lutke arzveselile ljudi

Fotografije o œanjcihje nardiu Oddo Lesizza.

Poglejta jih na www.dom.it

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� � Ha aperto recentemente i battenti al bi-vio per Tercimonte, nel comune di Savo-gna, il centro visite Varta@a-La Sorgente,che il nuovo gestore, la cooperativa socia-le La sorgente, di Rive d’Arcano, intendetrasformare in un punto di aggregazione ditutte le particolarità del comune di Savo-gna in ambito naturalistico, storico e spor-tivo. Per il mese di agosto è già stato stila-to un calendario denso di appuntamenti. Siincomincia venerdì 9 alle ore 20 con unaserata dal titolo «Cosa ci racconta la Veli-ka Jama…», che proporrà letture di anti-che storie legate alle leggende delle Valli eaccompagnate dal suono di una fisarmo-nica. Giovedì 15, a partire dalle ore 8, saràpossibile ottenere con un’offerta liberamazzi di fiori, raccolti per la festa tradizio-nale della Ro¡inca, che si terrà il giornostesso a Montemaggiore. Domenica 18 al-le ore 17 è prevista la camminata «Allascoperta delle erbe del luogo…» che, conpartenza da Varta@a, sarà guidata da Raf-faella Zorza, esperta di erbe e piante dellevalli; al rientro la nutrizionista Erika Balusparlerà delle proprietà delle erbe e del lorouso in cucina; si concluderà con degusta-zione di ricette locali. Venerdì 23 alle ore20 verrà proiettato, alla presenza del regi-sta Paolo Rojatti e di un narratore, AntonioCodromaz, il documentario «Il ritorno deifalciatori», sull’antica tradizione dellosfalcio nelle valli del Natisone. È possibi-le seguire sul profilo Facebook: Coopera-tiva La Sorgente, gli eventi organizzati dalCentro visite Vartacia-La Sorgente, bar etrattoria, che è aperto al pubblico dal lune-dì al venerdì, dalle ore 10 alle 14.30 e dal-le 16 alle 23.30, il sabato e la domenicadalle 10 alle 23.30.

� � Sono iniziate il 27 luglio scorso le tan-te iniziative promosse dall’associazionePro Drenchia, presieduta da Tarcisio Do-nati. Il primo borgo in festa è stato quellodi Paciuch. Coi festeggiamenti nelle variepiccole frazioni, il sodalizio intende farconoscere queste località di grande fasci-no, lontane dal frastuono cittadino e rima-ste autentiche. Il programma per agostoprevede nella giornata di sabato 3 una fe-sta paesana a Obenetto, in serata, conchioschi, ristoro e danze. L’11, invece,«Camminata nei borghi di Drenchia-me-morial Namor Diego». La lunghezza delpercorso è di 7 chilometri e l’itinerario sisnoda lungo un tracciato che tocca le fra-zioni di Zuodar, Trinco, Drenchia Inferio-re, Crai, Passo Solarie e Clabuzzaro, conpartenza alle 11 dal bivio di Clabuzzaro.La quota di iscrizione è di 10 euro e com-prende il pasto e una maglietta ricordo. AClabuzzaro, dopo la camminata, l’asso-ciazione aspetta i podisti per pranzare in-sieme. Le premiazioni si terranno alle14.30. Si chiude il 15 agosto con la tradi-zionale festa della Ro¡inca. Per tuttal’estate è possibile visitare il Museo dellatradizione contadina di Trinco; nel caso lesale siano chiuse è necessario chiamare inumeri di telefono esposti sulla porta di

Tanti appuntamenticon la Pro Drenchia

Iniziative culturalid’agosto a Varta@a

Planinci iz Bene@ije in Poso@ja imajo ¡e staro navado, de vsake lieto miesca lujagredo kupe na dvodnevni izlet. Lietos sta Planinska dru¡ina Bene@ije in Planin-

sko druœtvo Kobarid vebrala sriednjo Italijo in 20. in 21. luja bla na pohodu v Sibil-skem hribovju v Apeninih, med de¡elama Marche in Umbria. Imieli so se lepuo.Spoznali so nove kraje in sre@ali dobre ljudi.

Planinska dru¡ina na izletu v Apeninih

VELIKI MARIJIN GUOD SRED VOŒTA o¡ivi te narbuj majhan in zapuœ@en kamun v Nediœkih dolinah

Po@itnice v Dreki se razdeljo nadva kraja: kar pride pred Ro¡incoan kar pride odzad za njo. Se @ujepogost re@’: »Prim pred/za

Ro¡inco« al’ pa »Po Ro¡inc nardim tuolean tuole… Je bluo ob Ro¡inc.« Ries,Ro¡inca stoj na sred voœta pa ne samuo zatiste arzparti programe, misli an diela.

Ni@ @udnega: tel praznik ‘ma koraninetu naœim serc ‘od kar, per majhinim, smo sega dugo troœtal’ za kola@e, za gubanco, zatrosit ro¡ce pred Marijo tu precesij. An ga-riupaste uonjave snopicjou so nam ostaleper serc’, vier’ al’ na vier’ tu ¡egin, k’ jimdà muo@ pruot sovra¡nikom narave.

Slovesnost Svete Maœe, oufer oku utar-ja, usi naœi maœniki v precesiji pred podoboDevice Marije an zbor, navadne piesmi anmolitve, tonkanje goz turma, use tuolenam pride tu glavo @e samuo @ujemo be-siedo Ro¡inca. Pa tud perprava gubanc,ju¡na za uso ¡lahto, ramonike, k’ se @ujejood dele@a, an brezskerbni ples do no@i.

Program druœtva Kobilja glava vabi el-di, ne samuo Dre@ane, na sre@anja, k’majousako lieto vi@ uspeha, zak’ mieœajo smiehteatra tah zanimivosti konferenc, k’ majozmieram teme zvezane k naœi zemlji. Stadva tiedna puna prilo¡nost’, k’ bo œkodazapustit an, na koncu, naœ velik praznik

V Dreki bogat program za Ro¡incoLietos bojo tudi œli pobierat tartufe

� Manuela Cicigoi Ro¡ince.Zahvalmo druœtvo Srebrna kaplja, zbor

Re@an an Beneœko gledaliœ@e, k’ se denejotah nam, za o¡iviet dreœko poletje an po-sebno ob@ino Dreka, k’ nam bo konkretnopomagala za nastavt senjam Ro¡ince zju¡no po starim.

Program za@ne u @etertik 1. voœta. Ob20:30 uri, na Solarij bo konferenca: »I tar-tufi ci sono! - Tartufi so!« Guoriu bo Enri-co Kocina.

U @etertik 8. voœta ob 18:30 uri, na ka-mune na Razpotiju bo konferenca: »Parcoartistico sul Kolovrat – Umetniœki park naKolovrate«. Guoril’ bojo mladi arhitekti iz

Vidma.U petik 9. voœta ob 20:30 uri u vasi Trin-

ko (@e bo da¡ na kamune na Razpotiju) boBeneœko gledaliœ@e pokazalo komedijo:»Starost nas na straœe«. Besedilo je prired-ba komedije Toneta Partlji@a »#aj za dve«,ki jo je po beneœko priredila Marina Cerne-

� Doma@emu kulturnemu druœtvuKobilja glava parpomagajo kamun,Srebrna kaplja in Re@an

tig. Po re¡ijo Marjana Bevka bojo igraliBruna Chiuch, Anna Iussa, Graziella To-masetig, Maurizio Trusgnach, Teresa Tru-sgnach, Lidia Zabrieszach. Œepetalka: Ma-ria Teresa Trusgnach.

U nedieljo 11. voœta ob 11:30 uri, pri cer-kvi Device Marije, nad Razpotiju gremopo tartufe - prakti@no dokazovanje z psam.

U sriedo 14. voœta ob 16. uri, na Solarij vsodelovanju z druœtvom Srebrna kaplja na-pravemo snopicje za Ro¡inco.

U sriedo 14. voœta ob 18. uri, na Solarijbo Ada Tomasetig pravla pravce, ki jesliœala po naœih vaseh.

U @etertik 15. voœta praznujemo Ro¡in-co. Ob 11. uri pri cerkvi Device Marije,(nad Razpotij) nudimo gubanco, kola@e,torte, œtrukilce.

Ob 12. uri maœa pieta in precesija,po¡egnanje snopicjov. Pieu bo zborRe@an.

Ob 13. uri, na Razpotij – (@e de¡uje pa nakamune) Ro¡inska ju¡na, po starim an mu-zika.

imela namien, da bi spet o¡iviela stara die-la Nediœkih dolin. Na koncu ¡etve je bluotipi@no beneœko kosilo. Delavci so nosilitradicionalne oblieke, ki so jih nucali an-krat.

Tudi lietos je lutkovni festival »Ma-rionette e burattini nelle valli delNatisone« parklicu v Nediœke doli-

ne puno ljudi. Festival, 20. po varsti, je biuod 19. do 21. luja v vseh kamunah Nedi-œkih dolin, pa tudi v Prapotnem in v Taua-rjani. »Festival je bil lietos zelo uspeœen –nam je poviedu Simone Bordon, ki je lo-kalni kordinator festivala –. Tudi liepa uranam je pomagala. Parœlo je puno ljudi intuole ka¡e, de tele iniciative se na morejo

ustaviti, zak’ interesajo ljudi in takuo tudinaœe gorske vasi spet o¡ivejejo.« Lietos jebla znotra festivala tudi posebna iniciativapod naslovam: »Storie nelle valli« (Zgod-be v dolinah), ki je bila vsaki ve@er v No-kulah. Projektirali so slike, medtem ko soigrauci prebierali, kar so napisali DinoBuzzati, Ovid in Œtepan Zavrel. Festivallutk je parpravu Centro teatro animazionee figure iz Gorice. Popunoma ga je finan-cirala Gorska skupnost Ter, Nadi¡a, Brda.

Page 10: Giornale Dom

10 stran 31. julija 2013TERSKE DOLINE

A LUSEVERA «storico» vertice con la presidente della Regione, Debora Serracchiani, e il ministro per gli sloveni, Tina Komel

Un’alleanza tra Regione e Sloveniaper rilanciare l’Alta Val Torre

� Paola Treppo

Uniti per rilanciare, insieme, lazona dell’Alta Val del Torre.Sotto il profilo turistico e sulfronte economico. Puntando

sull’alleanza tra Regione e Repubblica diSlovenia. È la volontà comune espressa inoccasione di un incontro definito «stori-co», tenutosi mercoledì 24 luglio nel pa-lazzo del Municipio di Lusevera, cui han-no preso parte il presidente del Friuli Ve-nezia Giulia, Debora Serracchiani, il mi-nistro per gli Sloveni d’oltreconfine e nelmondo, Tina Komel, il sindaco del paese,Guido Marchiol, il presidente e il diretto-re dall’Unione emigranti sloveni del Friu-li Venezia Giulia/Slovenci po svetu, ri-spettivamente Dante Del Medico e Ren-

� È necessariala scuola bilingueper inserirela crescitaeconomicanell’identitàslovena locale

Tra fede ed eventi, agostodi appuntamenti a Porzus

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

zo Mattelig, il consigliere regionale Cri-stiano Shaurli e il console della Repubbli-ca di Slovenia a Trieste, Eliœka Kersini@Zmavc.

In seno al vertice, che ha dato la possibi-lità alle personalità politiche di Friuli eSlovenia di conoscere anche gli artisti in-ternazionali protagonisti dell’evento cul-turale «Planet Bardo», è stato fatto il pun-to sulla situazione in cui versa questa par-te della montagna della regione, «la piùpovera tra le povere», ha sottolineato il pri-mo cittadino, snocciolando una serie diproblematiche che attanagliano la valle:

dom

� � Sono arrivati da tutta la regione per lafesta della Madonna del Carmine a Cor-nappo. «Un incontro, questo, che parla difede e di voglia di credere nella bontà delSignore – dice il diacono, don LeopoldoPantarotto –; negli occhi dei cristiani vedogioia e fiducia; la scelta di affidarsi allemani di Dio. Sono certo che la tranquillitàe la serenità che si respirano in questo bor-go richiameranno sempre più fedeli in cer-ca di risposte». Don Leopoldo ha impostolo scapolare a una trentina di persone e haportato la testimonianza di un abitante del-la zona in merito a una grazia ricevuta dal-la Vergine. Al diacono è stato anche affi-dato un ex-voto poi appeso accanto al-l’icona che, a Cornappo, simboleggia lavenerazione della Madonna del Carmine.

� � A Musi, nell’Alta Val del Torre, do-menica 4 agosto gli alpini si incontranoper rendere omaggio ai caduti, con la de-posizione di una corona e la celebrazionedella messa sul campo, alle 10. Dopo gliinterventi ufficiali delle autorità e la pre-ghiera, ci sarà il rancio alpino a mezzo-giorno. Partecipano il coro Ana Vito De-sio-Palmanova. Per gli amici degli alpiniche interveranno al raduno chioschi apertinella struttura adiacente la baita e lo spet-tacolo del volo di deltaplani e parapendiinel cielo incorniciato dalle Prealpi Giulie.

� � Nel vasto panorama estivo di festeg-giamenti merita attenzione chi riesce aproporre un momento culturale, peraltroormai patrimonio della comunità, per ri-cordare chi si è speso per la gente dei pae-si del Gran Monte. E proprio in occasionedei tradizionali festeggiamenti ferragosta-ni, la Polisportiva Elio Pascolo di Taipanaorganizza un interessante concerto musi-cale in onore dell’indimenticato parrocodon Mario Totis e del maestro RenatoDella Torre, cittadino onorario di Taipana.Giovedì 15 agosto, alle 18, nella sala con-siliare, si esibiranno i maestri David Gio-vanni Leonardi (pianoforte) e SebastianoZorza (fisarmonica), entrambi già noti sulterritorio per precedenti, applauditissimeesibizioni. Dopo un anno di forzata pausa,è stato Donato Pascolo, presidentde dellaPolisportiva, ad affiancare Pietro Dore, dasempre organizzatore dell’appuntamentomusicale, per rilanciare un tradizionaleconcerto che diviene anche occasione diriflessione per una comunità che prendeslancio dai valori espressi da due personeche l’hanno tanto amata. E il Comune diTaipana, attraverso il sindaco Elio Berra,non ha soltanto messo a disposizione la sa-la consiliare, ma è anche diventato, inqualche modo, sponsor della manifesta-zione, grazie all’interessamento diretto diRoberto Bassi, assessore all’ambiente,con chiaro interesse anche nei confronti dichi lo abita. (G. C.)

A Cornappo la festa per ex-voto Carmine

Domenica 4 agostoalpini a Musi

Leonardi e Zorzain concerto

C. Shaurli, T. Komel, D. Serracchiani in G. Marchiol v Bardu«mancanza di adsl, che cercheremo di ri-solvere da soli con un impianto da installa-re sul monte Bernadia, così le aziende e igiovani potranno usare la linea veloce perlavoro, formazione e ricerca; taglio dellelinee del trasporto del servizio pubblico;riduzione dell’orario di apertura degli uffi-ci postali; impossibilità di portare a com-pimento gli interventi di valorizzazionedelle Grotte di Villanova». Un elenco sen-za fine per un paese dove, ha detto Mar-chiol, l’azienda più grande è rappresentatadal Comune.

Grande attenzione è stata prestata dal

ministro Komel che ha fatto notare come,di recente, finalmente, le cose stiano cam-biando. «È possibile e importante lavorareinsieme per far crescere le zone transfron-taliere», non solo attraverso progetti inter-reg da presentare di concerto all’UnioneEuropea, ma soprattutto collaborando elavorando fianco a fianco ogni giorno», haevidenziato.

Serracchiani, già ospite nell’estate 2012della Festa degli emigranti a Lusevera, halanciato la proposta di creare un gruppo dilavoro formato da sindaci italiani, sindacisloveni ed esperti, per definire proposteconcrete di sviluppo transfrontaliero,«proposte che la Regione e la Slovenia ac-compagneranno in prospettiva della pros-sima programmazione europea, ormai al-le porte. Si può sviluppare una proficuacollaborazione nel turismo, nei collega-menti e nelle infrastrutture e creare le op-portunità di sviluppo del territorio».

Il vertice è stato occasione anche perparlare della creazione di una scuola bilin-gue sloveno-italiano nel comune di Luse-vera, come richiesto dalla popolazione,per inserire la crescita sociale ed economi-ca nell’identità slovena locale e anche per-ché, come è stato più volte sottolineato,conoscere le lingue rappresenta un fonda-mentale valore aggiunto soprattutto per igiovani.

IL 1° SETTEMBRE il 158° anniversario delle apparizioni

Èagosto, il mese forse più importanteper il santuario mariano di Porzûs, ilborgo della Vergine che accoglie

non solo tanti fedeli in pellegrinaggio dalFriuli e dalla Slovenia, ma anche numerosiemigranti che fanno ritorno nelle loro terred’origine in estate. La frazione si ripopolae, oltre al comitato della parrocchia, a dareil benvenuto e il bentornato a chi raggiun-ge l’abitato sono anche i soci della pro loco«Amici di Porzûs». Il gruppo, che dedicatutto il suo tempo libero alla valorizzazionedel borgo, ha presentato di recente i lavorirealizzati sui muretti a secco, un’opera at-tesa da tempo e che finalmente è stata por-tata a compimento, «a dimostrazione cheanche una piccola pro loco può fare la suaparte in termini di immagine per la nostraregione» sottolinea la referente del sodali-zio, Tiziana Foschiatto. L’intervento ha

permesso di mettere in sicurezza i muric-cioli che, in passato, la popolazione di Por-zûs aveva edificato per contenere il cedi-mento dei versanti e utilizzarli, quindi, perla coltivazione. L’opera di ripristino è statafinanziata dalla Regione ed è stata presen-tata alla comunità e alle autorità regionali eprovinciali nel Centro di accoglienza «Ma-ria Speranza Nostra». Grazie a immagini«prima e dopo» i lavori, è stato possibilecomprendere la portata dell’intervento checonsentirà di organizzare al meglio eventie incontri. Come quelli di particolare fasci-no previsti per il 15, il 17 e il 18 agosto: la«Festa della meda», giunta alla sua 19a edi-zione e la «Festa del miele di montagna»che arriva invece alla sua 5a edizione. Ric-co il programma che prevede, a Ferrago-sto, la dimostrazione della realizzazionedei tradizionali covoni di fieno in seno a

una singolare disfida; quest’anno, per laprima volta, partecipa una rappresentanzadella pro loco di Sutrio, all’interno di ungemellaggio che porterà gli amici di Por-zûs a costruire una meda sul monte Zonco-lan.

Tanti e sempre molto sentiti gli incontridi fede. Si comincia il 4 agosto con la se-conda Festa del benefattore, con messa al-le 17 e la recita del rosario alle 16.30; pre-siede monsignor Carlo Gamberoni conl’accompagnamento del «Coro Melere-

tum» di Mereto di Capitolo; alle 18, nellaCasa dell’accoglienza, concerto strumen-tale di Ezio Constantini e Volveno Lucca.Il 15 agosto messa di Santa Maria Assuntaalle 10.30 e rosario alle 16.30; presiedemonsignor Aurelio Blasotti dei Padri Cap-puccini di Gorizia. Il 25 agosto terza messadell’ammalato alle 17. Il primo settembre,infine, festa grande per il 158 o anniversariodelle apparizioni con una messa solennepresieduta dall’arcivescovo di Udine,monsignor Andrea Bruno Mazzocato.

Associazioni locali in piena attività a Taipana per unmese di agosto che si annuncia ricco di incontri e ap-

puntamenti. Cuore delle manifestazioni, che animeran-no sia il capoluogo che le frazioni, sono i volontari dellepro loco e dei sodalizi sportivi, pronti ad accogliere gliemigranti al ritorno nella loro terra d’origine, insieme afigli e parenti nati all’estero. Il primo evento è la «Pro-snid Fest», a Prossenicco, il 2, 3 e 4 agosto. «Venerdì se-ra spazio alla musica per i giovani – spiega il presidentedella Pro loco Prossenicco, Alan Cecutti – sabato seraospite della festa, invece, un gruppo sloveno di cinqueragazze che suonano e fanno spettacolo; domenica gio-chi popolari nel pomeriggio e musiche delle Valli delNatisone». Saranno allestiti alcuni gazebo con prodottitipici e dell’artigianato della Valle dall’Isonzo e di Tai-pana. Tra le novità una gara podistica e una gara dimountain-bike valida per la prima gara d’autunno delcampionato regionale. Non mancherà il momento diraccoglimento in preghiera con la messa che sarà cele-brata domenica alle 11.30. Il 10 agosto festa sul Gran

Monte, sopra Monteaperta; per segnalare la sentieristicache dalle frazioni di Taipana conduce al vecchio ospeda-le militare, è in corso un progetto di posa di tabelloni: leindicazioni saranno installate tra la fine di agosto e il me-se di settembre, visto l’aumento costante di pellegrini edescursionisti che scelgono di raggiungere il rifugio a pie-

di. In collaborazione col Comune di Caporetto/Kobarid,inoltre, sono state realizzate delle cartine turistiche perorientarsi in questa suggestiva area transfrontaliera. Ametà mese prende avvio, nel capoluogo, il «FerragostoTaipanese» appuntamento che si rinnova in forma co-stante da dopo il terremoto e che vede il coinvolgimentoattivo di 40 volontari dell’«Asd Polisportiva Taipana»,capitanata da Donato Pascolo. Si parte il 14 per arrivareal 19 con un calendario fitto di incontri tra cui spicca il«Torneo dell’amicizia» che vede gareggiare ben 12squadre, non solo di Taipana ma anche di Nimis. L’Asdlavora tutto l’anno per rendere questo evento di granderichiamo, con una continua e attenta manutenzione del-l’area degli impianti sportivi. A Ferragosto, alle 10, mes-sa nella Parrocchiale e, in chiusura, il 19, a mezzanotte,grande spettacolo pirotecnico. Comunità in movimentoanche a Monteaperta dove i festeggiamenti animerannoil borgo il 9, 10 e 11 agosto. A Platischis e a Montemag-giore eventi in programma per la terza settimana del me-se.(p. t.)

Taipana, in agosto le associazioni locali animano il paese

Page 11: Giornale Dom

11stran31. julija 2013 REZIJA/KANALSKA DOLINA

Kar pestro je bilo v soboto 27. julijav Rablju, kjer se je odvijal »Danrudarja«. Krajevna skupnost se jeres potrudila, da ustrezno organi-

zira dogodek, katerega so se potem udele¡ilibodisi bivœi rudarji iz Avstrije in Slovenijebodisi predstavniki oblasti in ki je bil pri-vla@en tudi za turiste.

Rablj je bil v @asu obratovanju rudnika, izkaterega so kopali cink in svinec, gospodar-sko mo@na vas. Dandanes se krajevna skup-nost prizadeva zdru¡iti sile za ponovni raz-voj kraja.

Praznovanje se je za@elo ob 10.30 s spre-vodom po glavnih vaœkih ulicah. Udele¡iliso se ga godba iz Podkloœtra/Arnoldstein(Koroœka, A), rudarji iz Italije, Avstrije inSlovenije v svojih tradicionalnih uniformahin ¡enske iz Rablja v krajevnih noœah. Vasso prilo¡nostno okrasili z barvami staregarudnika, ki sta bela in zelena. Ob 11. se jeodvijala komemoracija pred spomenikom,ki je posve@en rudarjem in ki se sicer nahajapri vhodu v rov »Kaiser Franz«. Trenutekza spomin je bil posve@en tudi ljudem, ki soleta 1910 umrli, ko se je ugreznila rabeljskabolniœnica in vsem rudarjem, ki so umrli na

V Rablju so obudili podobo vasi,ko je œe obratoval krajevni rudnik

V SOBOTO 27. JULIJA so se hvale¡no spomnili na umrle rudarje in organizirali prireditev namenjeno turistom

delovnem mestu.Na odru pred rudnikom je znana bivœa

televizijska napovedovalka Maria Giovan-na Elmi povezovala govore prisotnih obla-sti ter podelitev priznanj, ki jih je ob@inaTrbi¡ namenila osebam, ki so se prizadeva-le za uspeœno organiziranje prireditve.

Med dnevom in do pozno zve@er so turi-sti po vasi lahko okusili tipi@ne jedi ob fol-klorni glasbi ter se sprehajali med tr¡nica-mi, ki so bile tematsko povezane s preteklo-stjo in z rudniœko dejavnostjo.

Prav v rudniku so popoldne dvakrat upri-zorili gledaliœko predstavo z naslovom»Miniere« (»Rudniki«), ki je nastala naosnovi pripovedi rabeljske skupnosti in okaterem smo ¡e poro@ali na straneh Doma.V okviru gledaliœke predstave je Aida Tal-liente igrala v glasbeni spremljavi MirkaCisilina, s slikami Danila De Marca, zlu@mi Luigija Biondija in s scenografijoTommasa Pascuttija.

Ravno po ¡eljah se je tokrat gledaliœkapredstava lahko odvijala v rudniku, ki je dalpobudo za njo in ravno okrog 26. julija – obprazniku Svete Ane, ki je zavetnica krajev-ne fare. Obe uprizoritvi sta bili res uspeœni,saj so vstopnice ¡e zdavnaj bile razprodane.

� Sandro Quaglia

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke Brevibrevi kratke(

� Luciano Lister

dom

� � Anche Valbruna/Ov@ja vas, compli-ce la bella stagione, si sta preparando amettersi in mostra: il 3 e 4 agosto pros-simi si terrà la festa paesana, quest’annochiamata «Valbruna …un piccolo pae-se di sogno». Gli eventi inizieranno sa-bato 3 con alcune passeggiate nei pressidel paese all’insegna della storia milita-re della località: alle 9.30, con ritrovopresso il bar «Saisera Hütte», DavideTonazzi guiderà gli interessati per laVal Saisera alla scoperta de «I 3 sassibucati», mentre alle 15 il Gruppo storiae territorio porterà i turisti in visita den-tro la collina Kugel, nella fortificazionedell’Opera 4 (si replica il giorno dopo,sempre alle 15). La festa paesana entre-rà nel vivo alle 19 nella piazza principa-le, con le specialità locali preparate dalchiosco dei Pompieri volontari di Val-bruna. Per le 20.30, sempre lì si terrà unconcerto della «Zahre Accordion Or-chestra», con esibizione di tango argen-tino e milonga. Domenica 4 la festa sispargerà per le vie ed i giardini del pae-se, con mercatini artigianali, musica iti-nerante, attività per grandi e piccini e,ovviamente, proposizione di piatti tipicinei locali del paese. Alle 17.30 partiràdall’Hotel Saisera una sfilata del grup-po maschere servolane «Lalo», accom-pagnata dalla banda di Sales/Sale¡(Sgonico/Zgonik, TS). (l. l.)

� � Na polovici meseca julija so po ob-novitvenih delih spet odprli most naTrebi¡i (rio Bartolo). Most se nahajaproti vzhodu s Trbi¡a, ob povezavi zdr¡avno cesto œt. 13 »Pontebbana« – kipelje proti Avstriji – in dr¡avno cesto œt.54 »del Friuli« – ki pelje proti Sloveniji.Trbiœki ¡upan Renato Carlantoni je izra-zil zadovoljstvo ob dejstvu, da so grad-bena dela kon@ali mesec dni pred pred-videnim datumom. Za izvajanje obno-vitvenih del, za katera so porabili700.000 evrov, je poskrbela de¡elnadru¡ba »Fvg Strade«. Z varnostnega vi-dika je novi most boljœi v primerjavi sstarim: s tem, da je œirœi, omogo@a peœ-cem boljœi dostop; v primeru mo@nihpadavin omogo@a tudi boljœi odtok vodepotoka. Carlantoni je napovedal, da bo-do v bli¡nji prihodnosti poskrbeli za raz-svetljavo v smer potoka, kar bo prispe-valo k lepœemu izgledu obmo@ja. Trbi-œka ob@inska uprava bo obenem samaposkrbela za projekt novega plo@nikaod mosta do bli¡njega parkiriœ@a. (l. l.)

� � V nedeljo 4. avgusta na Svetih Viœari-jah se bodo ¡e 25. leto zapored sre@ale triSlovenije: mati@na, zamejska in izseljen-ska. Program se bo pri@el ob 7.30 s peœpotjo(na voljo je tudi ¡i@nica) do svetiœ@a Viœar-ske Marije, kjer ob 10.30 bo predavanjeprof. Toma¡a Sim@i@a z naslovom »Slo-venstvo, krœ@anstvo, demokracija: v@eraj -danes - jutri«; ob 12. bo slovesna sv. maœa,ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovnikidaroval kardinal dr. Franc Rode; ob 13. bona ploœ@adi za cerkvijo kratek kulturni pro-gram. Pri kulturnem programu in pri sv.maœi bo prepeval meœani pevski zbor iz Selna Koroœkem.(l. l.)

Nuova sezione del Museoetnografico a Malborghetto

Il 21 luglio scorso è stata inaugurata all’ombra del tiglio centenario nel suogiardino, la nuova sezione del Museo etnografico del Palazzo Veneziano diMalborghetto/Naborjet, dedicata alle feste ed ai riti tradizionali della Valca-

nale/Kanalska dolina.Alla presenza di Alessandro Oman, sindaco del comune di Malborghetto-

Valbruna/Naborjet-Ov@ja vas, lo storico locale Raimondo Domenig ha richia-mato alla memoria le proprie ricerche e pubblicazioni sulla cultura locale, cheora trovano un ulteriore seguito nell’esposizione museale – organizzata conl’intento di presentare in modo ottimale al pubblico un numero limitato di ele-menti, in modo che quanto esposto resti impresso nella mente del visitatore.

Il professor Gian Paolo Gri (Università di Udine), che ha redatto i testi intro-duttivi per capire il senso del percorso – disponibili al pubblico non solo in ita-liano, ma anche in friulano, tedesco e sloveno – ha evidenziato come le tradi-zioni siano tanto più vive quanto meno sono museificate. Per Gri è comunqueimportante che esse restino in qualche modo documentate ed in ogni caso, se ilmuseo viene concepito nel modo giusto, diviene lo specchio di una comunità,che vi si riconosce.

Lara Magri, dipendente della comunità montana che si occupa del museo et-nografico, ha raccontato come sia stata raccolta una decina di migliaia di vec-chie foto (ora fruibili anche dagli studenti) che, rapportate alle foto ed ai videopiù recenti a cura di Ulderica Da Pozzo e del museo stesso, rendono possibileun confronto circa le modalità di svolgimento delle usanze.

Nello specifico, la nuova sezione del museo si articola in tre parti, presentatein tre diverse sale: quella dei riti dell’inverno (San Nicolò e i Krampus; i riti au-gurali della Brina/Œapa e dello Œip œap di Ugovizza; i cantori della Stella ed ilrito carnevalesco della Tae di Pontebba/Tablja), quella dei riti del periodo pa-squale (la preparazione e benedizione del Prajtl per la domenica delle Palme;l’allestimento dei Sepolcri; la benedizione del fuoco, dei cibi pasquali ed i bam-bini in corteo con le craciule) e quella dei riti estivi e relativi alla coscrizione (ra-dicati specie ad Ugovizza/Ukve e Camporosso/˘abnice). In merito ad alcunetradizioni rivitalizzate solo di recente, come l’innalzamento della maja a Mal-borghetto, Lara Magri ha precisato che si è preferito attendere la loro afferma-zione prima di inserirle nella cronaca dell’esposizione stabile.

Il Museo etnografico del Palazzo Veneziano è aperto ogni settimana da mar-tedì a domenica, dalle 10.30 alle 12.30 e dalle 15 alle 18 (chiuso il lunedì e perle festività maggiori). (l. l.)

Kardinal Rodena Svetih Viœarjah

Most na Trebi¡ije ponovno odprt

Valbruna in festail 3 e 4 agosto

Anche quest'anno a Resia, come daconsuetudine fin dalla sua realiz-zazione, per tutto il mese di agosto

sarà possibile visitare la raccolta musea-le etnografica permanente «Näœ muzeo»ubicata in località Poje.

L'allestimento ospitato in un prefab-bricato in legno realizzato dopo i sismidel 1976 illustra la vita in Val Resia pri-ma e dopo i tragici eventi tellurici che de-vastarono buona parte del Friuli e le val-late al confine con la Slovenia dove viveed opera la minoranza linguistica slove-na. La storia e la cultura della vallata ven-gono presentati attraverso l'esposizionedi strumenti legati al mondo del lavoroagricolo, all'abbigliamento tradizionalelocale e la ricostruzione di ambienti. Vi-sitando la mostra si potranno vedere og-getti, utensili e prodotti legati alla storia,alle tradizione e alla cultura materiale. AlMuseo sono conservati eterogenei pezzicome i cassoni dotali, letti e culle dipin-te tipiche della tradizione ebanistica re-siana. Non mancano tantissime fotogra-fie che ricordano luoghi, personaggi emestieri d'un tempo, messe a confrontocon immagini contemporanee.

La collezione si è formata in gran par-te grazie alla sensibilità di privati (doni,depositi, lasciti, ecc.) ed è costituita damanufatti molto diversi alcuni visibilinel museo dove si alterna l’allestimentopermanente a mostre di carattere tempo-raneo dirette a fare conoscere la storia deipaesi, del territorio, le dinamiche e le for-me della vita tradizionale, con particola-re riferimento alla cultura locale.

IN LOCALITÀ POJE è possibile visitare ogni giorno la raccolta etnografica permanente

«Näœ muzeo» aperto per tutto agosto

L'obiettivo principale dell'Associazioneculturale «Museo della Gente dalle ValResia» fin dalla sua costituzione avve-nuta nel 1995 è la raccolta, la conserva-zione e la valorizzazione dei materiali diinteresse demoetnoantropologico. L'at-tività, inoltre, si concentra nel reperi-mento delle informazioni sugli aspettidella cultura tradizionale locale, ma an-che nella scoperta del linguaggio deglioggetti.

La visita all'allestimento può essereintegrata dalla visita al Museo dell'arro-tino a Stolvizza, da quella alla vecchialatteria turnaria a San Giorgio o al centrovisite del Parco Naturale delle PrealpiGiuliev a Prato. Anche la Pieve dellaVal Resia di Prato, un vero scrigno di ar-te e storia, aperta tutti i giorni, nel mesedi agosto propone un piccola mostra dioggetti di arte sacra allestita per ricorda-

re i trecento anni dall'ultimo rinnovo edampliamento terminati nel 1713.

La raccolta museale etnografica per-manente «Näœ Muzeo», che è caratteriz-zato dall'uso del plurilinguismo (resiano,sloveno ed italiano) per i testi esplicativiè visitabile al pubblico dal settembre del1998, ogni estate nel mese di agosto, tut-ti i giorni dalle ore 9 alle ore 12 e nel po-meriggio dalle ore 15 alle ore 18. Tutto ilresto dell'anno è visitabile su prenotazio-ne. Inoltre le visite alle esposizioni po-tranno essere accompagnate da escursio-ni lungo i sentieri gestiti dall'Ecomuseodella Val Resia che accompagneranno ilvisitatore alla scoperta del territorio cir-costante costituito da boschi, prati e pa-scoli d'alta quota dove non sarà raro ve-dere caprioli, cervi e stambecchi.

Pundijak 5 dnuw ¡u¡uladörja, na ne8. zvë@ara tu-w carkvë ta-na Ra-

vanci, parokia od Svete Marïje tu-wnëbë wzeta, wkop ziz Muzeo od tih ro-zajanskih judi, pra¡antawa lïbrin »LaPieve della Val Resia “Da qui non an-dare via senza recitare l’Ave Maria” -Un santuario mariano ai piedi del Ca-nin«. Bojo rumunïli Luigia Negro,preœident Muzea od tih rozajanskih ju-di, anu profesör Giorgio Banchig, pre-œident aso@acjuni pra Eugenio Blan-chini, ka na jë pomagala naredit isiwridni dëlu. Na kunco bo na vïdanjëkazanjë od tih carkwonskih ri@i od teravanœke carkve ka jë bilu narëd, tu-wtüranu, za spomanot trï stu lit carkve.Tu-w librino, za në zabit pruset po nässo pa racjuni pïsane po näs. So bile ga-ne te bojë lehke: Ma duœï@ica dajë glor-jo Göspudu, Saludana Marïja, Saluda-na Krajica, Glorja, Kredö, Oæa näœ,Anjul bö¡iji, Slakta pa¡, At od fëde, Atod œpiran@e, At od karitadi anu Dolörod kontricjuni. (s. q.)

Za në zabitpruset po nes

Page 12: Giornale Dom

Tolminski punt predstavlja po-memben trenutek v zgodoviniTolminske, saj se Tolminci nam-re@ mo@no identificirajo s podobo

puntarja.Projekt Puntarski dnevi je nastal, da bi

obele¡ili 300. obletnico tolminskega pun-ta in je sofinanciran iz evropskega kmetij-skega sklada za razvoj pode¡elja in Repu-blike Slovenije. Tminci so na Puntarskihdnevih v sklopu 300. obletnice tolminske-ga punta s puœko na rami in ob dobri hraniznova obudili uporniœko stanje. S priredit-vijo »Puntarski dnevi«, ki se je odvijala vTolminu 5. in 6. julija, so organizatorji¡eleli narediti œirœi javnosti zanimiv in pre-poznaven dogodek, s katerim bi pove@aliprepoznavnost Tolmina in Tolminske, terizkoristiti turisti@ni in podjetniœki poten-cial, ki ga ponuja ta dogodek, ki je bil dosedaj neizkoriœ@en. Zato je leto 2013, koslavijo 300. obletnico Tolminskega puntaodli@na prilo¡nost za vzpostavitev Tol-minskega punta kot mednarodnega»branda«.

Zaprte ulice so se v petek in soboto po-

Tolminska stavi na Puntarske dneveza boljœo turisti@no prepoznavnost

5. IN 6. JULIJA »puntarski sejem« in povorka Tmincev, ki so s puœko na rami in ob dobri hrani znova obudili uporniœko stanje

� P. R.

� � Festival Fronta, dobrodelni kulturnifestival, ki ga ¡e tretje leto zapored organi-zirajo @lani Mladinskega kulturnegaumetniœkega druœtva - Mkud Kobarid, bood 9. do 17. avgusta v Kobaridu. Letosbodo pomagali 10-letni Kristini, ki je vavtomobilski nesre@i utrpela hude poœ-kodbe. Izkupi@ek bodo namenili za iz-gradnjo dvigala v njenem domu, saj jevsakodnevno premagovanje stopnic za-njo in njene starœe precejœni izziv. Na 3.ofenzivi obiskovalce @aka ogromno zani-mivega dogajanja s podro@ja zabave, kul-ture, umetnosti in œporta. Med vikendi bo-do zabavala zvene@a imena slovenskeglasbene scene, kot so Nude, Druœtvomrtvih pesnikov, Bohem, Carpe Diem inœe mnogi drugi. Za najmlajœe pa so pripra-vili ustvarjalne delavnice. Ve@ o dobro-delnem Festivalu Fronta najdete na splet-ni strani http://www.festivalfronta.si/ alina https://www.facebook.com/Festival-Fronta . (Mkud Kobarid, Ekipa Fonte)

�� Fundacija Poti miru je v sodelovanju zJavno agencijo Spirit Slovenija in Agen-cijo za turizem Furlanije Julijske krajinein drugimi organizacijami organiziraladelavnico z namenom mre¡enjaturisti@nih ponudnikov in oblikovanja tu-risti@nih paketov na temo Soœke fronte.Delavnica, na kateri je sodelovalo 50 po-sameznikov iz Primorske in Furlanije Ju-lijske krajine, je eden od pomembnih ko-rakov k uresni@evanju poslanstva Funda-cije Poti miru. Ob prihajajo@ih stoletnicahdogodkov prve svetovne vojne postajadediœ@ina soœke fronte, ki je neko@ delilakraje, narode in ljudi, prilo¡nost za ohran-janje spomina in spravo ter @ezmejno so-delovanje, promocijo in razvoj. Delavni-ca se je izvajala v okviru @ezmejnega pro-jekta Laboratorij turisti@nih prilo¡nostiSlovenije in Italije ali krajœe T-lab, katere-ga vodilni partner je Javna agencija SpiritSlovenija. Projekt T-lab je sofinanciran vokviru Programa @ezmejnega sodelovan-ja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstevEvropskega sklada za regionalni razvoj innacionalnih sredstev.

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

Kratke brevibrevi kratke(

� � LTO Soto@je je javnosti predstavilanovo festivalno blagovno znamko So@aFestivalley. Namen je zdru¡iti vse ve@jetradicionalne glasbene in œportne dogod-ke v dolini ter se z njimi pridru¡iti po-membnim turisti@nim destinacijam. No-va znamka bo prispevala k prepoznavno-sti festivalov in destinacije sploh ter obe-nem k zdru¡evanju in tr¡enju ponudbe vcelotni dolini. Na novinarski konferenciso organizatorji podrobneje predstaviliprva dva letoœnja festivala ter ocenili po-men teh velikih dogodkov za turizem.

12 stran 31. julija 2013POSO@JE dom

6. JULIJA JE POTEKALA 110.letnica prostovoljnega gasilskega druœtva, ki si ¡eli poglabljati stike z beneœkimi

Praznovali 110-letnico gasilskega druœtva BovecProstovoljno gasilsko druœtvo Bo-

vec (PGD Bovec) je 6. julija praz-novalo 110 letnico uradnih zapi-

sov o delovanju Prostovoljnega gasilske-ga druœtva, sicer pa iz tiskanih virov izha-ja, da je gasilstvo v Bovcu œe 140 let, ven-dar jim tega Gasilska zveza Slovenije te-ga œe ni priznala. Ob tej priloœnosti je de-kan Vili #uœin blagoslovil novi druœtveniprapor.

Praznovanje visoke obletnice PGDBovec so pripravili v okviru praznovanjpraznika bovœke ob@ine. Tako so v Ster-gulcevi hiœi obletnico po@astili s slavno-stno sejo druœtva. Poleg doma@ih gasilcevin gasilk, so se je udeleœile delegacije so-sednjih in drugih gasilskih zvez in druœ-

tev.Med njimi tudi poslanec DZ RS g. Da-

nijel Krivec (tudi sam gasilec), namestnikpredsednika GZS Janko Cerkvenik, gene-ralni direktor URSZR g. Darko But,¡upan Ob@ine Bovec g. Siniœa Germovœ-ek, regijski gasilski poveljnik SPR tov.Stanko Mo@nik, predsednik in poveljnikGZ Bovec Boris Zorko in Miro Bozja, po-veljnik CZ Ob@ine Bovec Edi Melinc,@astni poveljnik PGD Bovec Anton Bozjater drugi visoki gostje GZ, PGD ter pobra-tenih druœtev Lipoglav, Pekre in Bakov-cev.

Po kon@ani slavnostni seji se je po uli-cah Bovca praznovanje nadaljevalo z ga-silsko parado in prevzemom novega pra-

poldan spremenile v »puntarski sejem«, kije obiskovalce popeljal v @as trœkih sej-mov, kjer so se sre@evali trgovci in obisko-valci od blizu in dale@, se dru¡ili, trgovali

� Organizatorjiso zadovoljniin si ¡elijo, da bibila prireditevtradicionalna

upravi@eno ponosni.Slavnostni govornik Darko But gene-

ralni direktor URSZR je bovœkim gasil-cem @estital za visoki jubilej, pohvalil nji-hovo po¡rtvovalno delo, njihova prizade-vanja za inovativnost na podro@ju gaœenjapo¡arov v visokogorju ter ustanovitvi po-sebne enote Gamsi, kot tudi dober pristopk reœevanju problematike nudenja prvepomo@i ob raznih nesre@ah v tem delu Slo-venije, katerih ni tako malo. Za zaklju@ekpa so bovœki gasilci izvedli vajo postavitveprostostoje@ih lestev.

Kot sklepni del praznovanja je sledilprevzem novega gasilskega prapora, ki gaje blagoslovil dekan Vili #uœin.

in zabavali. Organizatorji so ¡eleli, da boprireditev ¡ivahna, vesela in bu@na. Za vseto so poskrbeli lokalni ponudniki zdru¡eniv projektu Krog, ki so na tr¡nici ponujali

svoje pridelke in dobrote. Rokodelci inmojstri doma@e obrti pa prikazali svojespretnosti. Lokalni gostinci pa so s ponud-bo lokalnih specialitet poskrbeli za to, daobiskovalci niso ostali la@ni. V okviruPuntarskih dni je bila izvedena tudi med-narodna likovna kolonija, dela, ki so na-stala na koloniji, pa so razstavili v galerijiSDK. Pri izvedbi Tolminskega punta sose organizatorji ozrli naokoli in @rpali iz-kuœnje iz podobnih dogodkov v»soseœ@ini«. Vse je bilo okraœeno v sred-njeveœkem slogu, Tolmin je za¡ivel v temduhu, kar je bil hkrati tudi njihov cilj.

V soboto, 6. julija, je dogajanje na sej-miœ@u popestril prihod Tolminskega grofaJakoba Antona Coroninija z grofico inspremstvom. Manjkal pa ni niti tiranskipobiralec davkov Ivan Bandelj. Bandelj jeza svojo zaœ@ito pred jeznimi doma@ini ssabo pripeljal cesarsko vojsko, ki se je uta-borila na Brajdi. Poleg njih so se utaborilitudi doma@i strelci, ki so bili pozorni navsak gib cesarjevih.

Vzporednice s tolminskim puntom palahko najdemo v danaœnjem @asu, v prote-stih: izkoriœ@anju s strani dr¡ave, slabihjavnih nalo¡b itd. To je tudi eden od sim-bolov – ljudje bodo marsikaj prenesli, ave@no ne; prej ali slej se stvari nakopi@ijoin iskrica po@i. Zgodi se punt…

Organizatorji Tolminskega punta so ta-ko z izvedbo kot obiskom ljudi zelo zado-voljni. Njihova ¡elja je, da bi Puntarskidnevi postali tradicionalna prireditev. Naj-ve@ja te¡ava bodo seveda finance, zatomorajo @imprej za@eti s pridobivanjemsredstev za prihodnje leto.

#ezmejna delavnicas temo Soœke fronte

Festival Fronta za 10-letno Kristino

So@a Festivalley, nova znamka

pora. V pozdravnem govoru je bovœki¡upan poudaril, da so prav gasilci tisti, nakatere se lahko sleherni ob@an zanese, dabodo prisko@ili v nesre@i na pomo@, zatoso ob@ani in lokalna skupnost lahko nanje

Gasilska parada

Naravne danosti in lepote Gornjega Poso@ja odkriva-mo vsak dan znova. Œtevilna druœtva se trudijo, da bi

turistom pokazale kar najve@ teh lepot in zanimivosti.Tako tudi @lani Turisti@no œportnega druœtva »GAMS«Kobarid ¡e nekaj @asa urejamo turisti@no sprehajalno pot– »Gamsovo pot«.

Gamsova kro¡na pot se za@ne v Kobaridu. Vodi naspo obrobju kobariœkega blata, ob slapu Svino, po staripoti Svino-Mlinsko-Idrsko. V »Brdih« zavije do re@iceIdrije, kjer so vidni ostanki ene najstarejœih cerkva na ko-bariœkem – cerkve Sv. Toma¡a. Poleg pa izvira izbornapitna voda, ki presahne le ob zelo hudi suœi (podatki izknjige: Kobariœki fotograf in podjetnik Franc Stres innjegova dru¡ina, ob 100-letnici za@etka njegovega delo-vanja v Kobaridu). Pot nas pelje tudi mimo pozabljenih»biserov Kobarida« Tremi mlini. Prav letos mineva 100let od zagona te hidroelektrarne. Graditi jo je za@el leta1911 @eœki ing. Hugo Ulrich po doma@e Uhli@, ki je ku-pil star mlin od Gorenœkovih. Elektrarna je oskrbovala zelektriko najprej Kobarid, nato pa œe okoliœke vasi vse do

leta 1938, ko sta za@eli delovati elektrarni v Podselu inDoblarju. Od takrat je bil ta prostor prepuœ@en na milostin nemilost materi naravi.

#lani Tœd Gams so najprej o@istili strugo potoka v kra-ju Pod slapom ter odstranili in sanirali ve@letno @rnoodlagaliœ@e. Zatem so pri@eli z urejanjem dostopne potido slapiœ@a. V ta namen so na te¡je dostopnem mestu na-redili kovinsko konstrukcijo z leseno brvjo, postavili le-sene ograje, vkopali stopnice iz »œvelerjev«, vse skupajpa zavarovali œe z jeklenicami. Nato so o@istili tudi oko-lico pozabljenih »biserov Kobarida« Tremi mlini in tamuredili »razgledno to@ko« nad strugo od koder se lepo vi-dijo ostanki stare hidroelektrarne. Slap Svino in razgled-no to@ko pri treh mlinih so povezali s staro potjo iz Svinaproti Mlinskemu. Iz stare poti proti Mlinskem so naredi-li novo pot do struge reke Idrije. Na tej poti je postavlje-nih ve@ stopnic, varovalnih jeklenic in ve@ja leseno-ko-vinska brv. Ob poti so postavljene tudi tri klopce zapo@itek ter dve tematski tabli s fotografijami in opisompoti. Pot je poimenovana »Gamsova pot«.

Med pohodom se premaga 55 metrov viœinske razli-ke, ve@ji del poti pa poteka skozi meœani gozd listavcevin iglavcev. Za la¡jo orientacijo so ob poti postavljeneusmerjevalne table. Te¡avnost: pohodniœka pot; hoja: 1ura. (P. R.)

Gamsova kro¡na pot v Kobaridu

Posnetek iz Gamsove kroœne poti

� Miran Miheliå

Posnetka iz letoænje oœivitve 300-obletnice Tolminskega punta

Page 13: Giornale Dom

13stran31. julija 2013 ŒPORT

Nei nuovi campionatile Valli saranno al via

CONTRO LA DEFEZIONE delle squadre dilettanti, la formula vincente è la collaborazione

� Bepo Qualizza

Tra pochi giorni i Dilettanti co-nosceranno la composizionedei gironi e non passerà inos-servato l’assottigliarsi delle

compagini che vedremo al via nelprossimo campionato.

In questo senso i numeri sono spieta-ti, infatti negli ultimi dieci anni a livel-lo dilettantistico, il Comitato regionaleha perso una trentina di squadre, nellediverse categorie, e le cause sono mol-teplici, dalla crisi che non risparmianeanche il mondo dello sport alla man-canza di dirigenti ed in certi casi allamancanza di disponibilità di giocatoriper allestire una squadra competitiva.

Per le Valli del Natisone, per ora ilproblema non si pone grazie alla colla-borazione con società vicine cui ulti-mamente si è aggiunta anche l’Audacedi San Leonardo per gestire al meglio ilsettore giovanile ed in questo senso simetteranno in campo la squadra Esor-dienti ed una Giovanissimi, che dispu-teranno le rispettive gare di campiona-to sul campo di Merso di Sopra.

Al campionato Amatori FIGC è sta-ta confermata la partecipazione del Re-

al Pulfero ed il presidente Aldo Marti-nig, fresco di nomina, ha fatto intende-re che la squadra, nel limite del possi-bile, sarà composta da giocatori valli-giani. Vista la ristrutturazione del tor-neo di questa categoria, dove non sonopreviste retrocessioni, ma solo play-offper il titolo, l’orientamento è di dispu-tare un campionato tranquillo, senzal’assillo di vincere a tutti i costi.

Per gli appassionati del calcio d’ago-sto c’è solo l’imbarazzo della scelta deitornei che si svolgeranno nell’ambitodi diversi festeggiamenti.

Esordienti Valnatisone e genitori, in gita a Malborghetto

I primi tre all’arrivo sul Matajur

Levo ekipa Abc Tolmin, desno »Zeliæåna masa¡a« iz Sauodnje

Si parte questo fine settimana con itornei a Podpolizza in comune di Pulfe-ro. Seguirà poi la «kermesse» a Vernas-so dove ci sarà la possibilità di cimen-tarsi anche con la pallavolo e moun-tain-bike, quindi a Merso di Sopra inoccasione dei festeggiamenti di SanRocco.

Il calendario si concluderà con il cal-cetto a Bergogna/Breginj in Slovenia,dove è in programma un torneo neigiorni 23 e 24 agosto e, in base al nume-ro delle squadre partecipanti, sono pre-viste gare anche in notturna.

dom

� � Bila je malomanj tema, kadar se je zaklju@ila finalna tekma 32. turnirja v malemnogometu na Livku med ekipami ABC Tolmin in So@a iz Kobarida. Tekma se je za-klju@ila z rezultatan 1:1, potem je za@ela serija penalu, keri ni bilo konec. Kobariœkaekipa je zgreœila petnajstega, ne tako Tolminska ki je nesla damu pokal za parvo me-sto. Zastonj se je borila za tre@e mesto beneœka ekipa iz Sauodnje »Zeliœ@na Masa¡a«,ki jo je 11-10 premagala Alitra, @epru je en naœ igra@ gledu nardit »¡lico« ku Totti, vra-tar Alitra se ni dau vàrati, je branu vrata an pustu naœe brez besiede. V telih zelo gor-kih dnevih, je biu Livek te pravi prostor, kjer igrat pod senco. Puno se je pilo an jedlo.Za tuole so poskarbieli œportno druœtvo an vaœ@ani, ki so takuo obogatili lepoparlo¡nost za sre@anje med Bene@ani an ljudì iz Poso@ja. (b. q.)

�� In 91atleti, provenienti da tutta la re-gione, hanno partecipato domenica 28luglio alla «Matajur vertical Mile», lamanifestazione non competitiva inseritanelle Vallimpiadi 2013. La corsa, conpartenza da Stupizza, ha condotto i par-tecipanti in cima al Matajur attraversosentieri e mulattiere, lungo un percorsodi 7 chilometri. A tagliare per primo iltraguardo è stato Tarcisio Chinese (1h20’57”), seguito da Eligio Petris (1h21’15”), terzo Michele Oballa (1h21’33”). Le classifiche e la documenta-zione fotografica sono disponibili sul si-to: http://www.vallimpiadi.it (l.b.)

Livek, Abc Tolmin zmagal na turnirju

Vallimpiadi, in 91 alla Vertical Mile

KKRRAATTKKEE -- BBRREEVVII -- KKRRAATTKKEE

� Aldo Martinignuovo presidentedel Real Pulfero

Page 14: Giornale Dom

14 stran 31. julija 2013DOMA@A KULTURA dom

Po navadi smo se po dugin dielepruot vi@er parjatelji zbieral’ tuoœtariji, za se malo poguarjat ousakdanjih re@eh an za komen-

tierat zadnje novice. Tarkaj za preluhtatglavo an splaknit garlo. Vie se, de se dostkrat popije kajœan tàj vi@ posebno, @e se jeblizu duoma.

Kupe smo bli tudi tisto vi@er. Adan jepravu, kuo grejo re@i doma u dru¡ini, omajhnih doma@ih zgodbah. Drug se jezauzemu, kàr je pravu, kuo je œla partidaod balona. Tre@i se je jezu zauoj bli¡nje-ga, ki ga nie pustiu par mieru. Ble so prùnavadne re@i, ki pa vi@ al’ manj stoje parsarcu @lovieku. Magar adan je dra¡u al’parœtaku drugega, de bi se usi kupe po-smejal’.

Rempin smo ga klical’, zak’ ga nie bluomai konac. Nimar je te zadnji pustu praz-ne kozarce na mizi an œu uoz oœtarije. Da-mu se mu nie dalo, zak’ je imeu u hiœi se-stro, s katero nie biu u dobrih. Nimar sta sekregala. Oponaœala sta se dan druzemu.Œe s kuharinco ga je ankrat zajela, saj jedrug dan kazu bulo na @elè. Zatuo je usakoparlo¡nost nucu, de bi se damu poznovra@u, kàr je ta druga œla ¡e spat.

Tisto vi@er lahko, de je bluo prezagoda,je œu uoz oœtarije nomalo obrieœkan, oka-jen, an, de bi jih na @u vsieh sort tan doma,se je luo¡u spat tu makinjo.

Mernuo je spau, kàr pa se je @u zbujat odkamunskih policaju, ki so ga upraœali, kuostoji. »Paœ kuo? Dobro – je odguoriu za-span –. Zaki?« »Telefonal’ so nan, de je tle‘an mo¡, ki se zdi, de ga je slavo parjelo.‘Na ¡ena te je videla, de si œu tu makinjo ande te je slavo parjelo.«

»Ne, ne. Ne buojta se, stojin dobro. Sa-da gren damu. Na stuojta skarbiet za me.«

Buogi Rempin je le napri pravu: »Ta-kuo ki san se po@aso peju, œe pedeset me-tru jih njesan nardiu, ki so me ¡e nazajustavli. Popihat so mi storli, videl’ so, desan biu opit… Patent (vozniœko) so mi

� Jur Zad tih

uzel’, makinjo so mi œekueœtral’ (zapleni-li). At’ na pot san ostu ku œleut! Zaki menieso pustil’, de bi se u autu vespau takuo,de bi vino se vekadilo uoz mene? Sevie-de, mi je bluo te¡kuo sestri odpustit. #e jebla mu@ala, so ble re@i œle mierne an @istenapri brez takih nasre@. Sestra an ist smahiœo azpartila @ez pù. Ist san zgubiu dielo.Na vien kuo napri. Povarhu san pod pro-cesan zauoj tiste œtrafanega vi@era. Usetuo brez de bi nobednemu nardiu œkode.Daj, saj videœ, kuo so me vederbal’. Zbi@ikleto se muoran gibat. Ulie@en napri,zak’ me œele kajœan pokli@e za posie@ tra-vo, o@edit al’ skopat vart, dat ‘no roko kumalovar zidarjan. Kjer san dielu, so jal’,de niesan vi@ za nje, de lahko uœafajo buo-jœe dieluce… an so me vargli @ja na pot!«

Usmilu se mi je buogi Rempin. Ries je,de se kajœan krat zlo draguo pla@a za maj-han grieh. Ne samuo na drugin sviete, upaklu al’ u vicah, pa@ pa tle, kjer ¡ivljenjenie œigurno nebeœko. Ja, nesre@e pogostuna pridejo same. Zderejo se ku plazuovian poderejo pod sabo use, kar uœafajo nasoji pot.

Blizu, par kraj, u pi@u oœtarije, je drug

@lovek Rempina posluœu an pogostu @jaan san gibu glavo ku junac, ki parpet uœtal’ muhe odganja, an kjek godernju podglasan. Ga niesan poznu. Tuo san posluœumalo potle, k’ je h njemu sednu Rempin.Takole je pravu. »Takuo ki san œu po cie-sti, normal’ ku usak dan z mojin giponan,pruot mene je œla ku naumna ‘naMer@edeœ. Gledu san se uganit buj, ki sanmú cja h kraju, pa je useglih tel @lovekobrusu njega makino okuole moje. Niebluo velike œkode, zatuo san se teu zglihats te drugin, de bi lahko uzeu na se odgo-vornost incidenta. Glih priet san s parja-teljan popiu dva gla¡a vina na taœ@è an sanviedu, de je bluo œlo kiek narobe, @e so bliparœli »kapuzarji« blizu. Tist preklet jebiu nieœan avokat, pa nie teu ra¡onu. Ka-rabinierje san muoru po@akat. Sapa jeimiela po vinu, takuo de so mi storli napi-hat balon@ek. So mi patent uzel’ za tri lie-ta, so mi makino œekueœtral’ an jo lo¡li naaœto. Za jo zapriet tle, povien œe, de doma¡ena praœa divorzio (lo@iteu), za otrokeniesan vi@ o@a, na guore vi@ z mano; dielogre takuo, ki more. Muoran hodit u œuolo,kjer se uœafavamo tisti, ki smo padli tu to-lo nasre@no blato. Luœtno je bluo, kàr sanzamerku, de le tu tisti œuoli san uœafu tuditistega avokata. Pijema ga useglih kupriet. Kaj bo z njin, na vien. Za kar memene briga, por@en, de so vederbal’ menean mojo dru¡ino. Naj snedo le@ an sodni-ki œe tuo, kar mi ostaja. Pustu bon ¡eniuse, kar bo upraœala, an œe vi@. #e mi bokiek ostalo, ga bon zapiu, saj kaj me vi@briga? Ni@ me na briga. Saj za zapriet œi-parjo… iman treno, ki pasava blizu hiœe!«

Tele zadnje besiede so me ustraœle. Navien, @e je glih al’ ne, de le@i (zakoni) pre-ventivno lahko potisnejo @lovieka do ta-kega obupa. #e kazen muora preventivnobit takuo draga. Œigurno je, de kàr @lovekzgubi pamet za pija@o, je ¡e kiek slavega,ki se kuha u njega sarcu an pameti.

(47. – gre napri)

JJeeœœiiœœkkee zzggooddbbiiccee

LLjjuuddjjee vv PPoossoo@@jjuu

Kàr se ålovek pijani,se œe kiek slavegakuha v njega pameti

Cijan bi moral praznovati 90-letnico lani,a je oåe oznanil rojstvo po 12 mesecihV

Tolminu je pred nekaj dnevi praz-noval svoj devetdeseti rojstni danTolmincem in dale@ naokoli znan

mo¡ Cijan. Slavljenec bi moral svoj jubilej-ni devetdeseti rojstni dan praznovati ¡e pre-teklo leto. Vendar nenavadne okoliœ@ine inrahla zmedenost med ljudmi, ki so dolga le-ta prve vojne pre¡iveli na fronti in v begun-stvu, so botrovale za danaœnje @ase nera-zumljivim o@etovim odlo@itvam. Otrokovorojstvo je oznanil in malega de@ka peljal nakrst v sosednjo kobariœko faro œele, ko se jemali Cijan ¡e poizkuœal postaviti na lastneno¡ice.

Doraœ@al je na Kamnem pri andarju, podolini poznani gostilni, kamor se je Cijanovo@e pri¡enil. Kot mlad komaj dorasel fant jebil vpoklican slu¡enje v italijansko vojsko.Po razpustu italijanske vojske se je demobi-lizirani vojak 1943. leta iz okolice Rimavrnil na Kamno peœ. Kmalu po povratkudomov se je pridru¡il borcem za osvobodi-tev domovine. Nekaj let po osvoboditvi jeopravljal ra@unovodska dela, kar mu je uga-jalo. Sr@no se je ¡elel povratka k svojemupoklicu, ki se ga je v rani mladosti izu@il na

� PaÅ

Trbi¡u. Izu@en je bil za redek in iskan poklicortopedskega @evljarja. Vrnil se je k dretu in@evljem.

Svoje delo je opravljal vestno in postal jeiskan in cenjen mojster svoje obrti. S sopro-go sta si v Tolminu na Bre¡i@u postavilahiœo z lepim vrtom, na katerem je dogradilmalo hiœko z delavnico, v kateri je po uki-nitvi tolminske tovarne @evljev nekaj letopravljal samostojno obrt.

#ili devetdeset letnik v tej delavnici œevedno ustvarja, kljub slabemu vidu, ki ga jev dobri meri izgubil po hudi oku¡bi z borel-jozo.

Po upokojitvi, ki jo je do@akal na Metal-fleksu, si je Cijan izbral nenavaden hobi.Dokaj robusten stroj za œivanje usnja jeupokojil in presedel za manjœi krojaœki œi-valnik. Na temu stroju je upokojeni @evljarseœil na desetine kap, kakrœne so nosili voja-ki, ki so se v Poso@ju vojskovali v prvi sve-tovni vojni. Cijan pa ni pozabil niti na izde-lavo triglavk, ki so jih nosili partizani dodruge polovice svetovne vojne in titovk, kiso zamenjale prejœnja neenotna vojaœka po-krivala. Njegove kape polnijo izlo¡be zbi-

ralcev vojaœkih ostalin in krasijo glave lju-biteljev vojaœkih uniform ob spominskihdogodkih obujanja dogodkov iz polprete-kle zgodovine.

#eprav œe vedno ¡ivahen mo¡ ¡e nekajlet ne odhaja po lovskih stezah in se ne ude-le¡uje ve@ lovskih pogonov, se rad pohvali,da je eden izmed najstarejœih @lanov tol-minske zelene bratovœ@ine. Je pa Cijan zve-sti @lan druœtva zbiralcev ostankov prvesvetovne vojne in hrani v svoji delavniciprecej dragocenih oro¡ij in opreme vojskaizpod Krna.

Œe nekaj slovenskega hrani ta Tolmineciz Kamnega v svoji mali hiœki na vrtu zahiœo. Na policah polnih raznovrstnih starinstoji kar deset starih harmonik, od katerihjih je bilo kar nekaj zavr¡enih. Vsakzavr¡en, podarjen ali kupljen inœtrument jezbiratelj sam s pomo@jo izdelovalcev har-monik skrbno popravil in usposobil.

Le nekaj dni pred praznovanjem uradne-ga rojstnega dne je v svoji delavnici s har-moniko izdelano 1892. leta zaigral ven@ekslovenskih.

MIESAC VOŒT U NAŒIH DRU INAH

Patroni pomo@niki: sv. AlfonzU @etartak 1. voœta je praznik svetega Alfonza Marije Liguori. Rodiu se

je u plemeniti dru¡in 27. œetemberja lieta 1696 u kraju Marianella, blizuNeaplja, ku parvi od osan snuovu. ˘e od otroœkih liet mu je bluo dano tenarbuojœe u@ilo s te narbuojœimi profesorij. Biu je œele zlo mlad, kàr kuadvokat je imeu parvi proces. Poznan je biu, ku zlo dobar adkovat sa’ seje puno trudiu za reœit od para¡ona use tiste, ki je biu prepri@an, de so blibrez grieha. Zgodilo pa se je, de u liete 1723 je zgubu an proces, ki je biu¡e udobjen, samuo zauoj nieke formalnosti. Zatuo je biu takuo u¡aljen, deza tri dni nie mú ne jest ne spat. Zdielo se mu je, de Buog mu je nameniukjek posebnega. Tala ¡alost, za take neriesne pravice, mu je storla zapustittuole dielo, ki do tekrat je zaries jubu z usien sarcan. Zapustu je njegapisarno an se posvetiu samuo molitvi. Konac miesca voœta tistega lieta,kàr, ku ¡e vic krat, je œu u bli¡nji œpitau, za nest dobrò besiedo bunin, kieknenavadnega ga je pretreslo, kàr je srecju bunega @lovieka, ki nie imeuobednega upanja ozdravet, an useglih je biu veseu an z veliko mocjo anviero je tarpeu brez se ankul ¡alvat. Od tistega dneva napri premiœljovan-je ga je pejalo do odlo@itve zapustit advokaturo an se upisat u œuole, kjernaj bi œtudiu teologijo. 17. decemberja lieta 1726 je biu posve@en zaduhounika an za@eu ¡ivljene duœnega pastierja, pridgarja an misijonarja.Za œest liet je biu misijonar med judmi u okolici Neapelja an takuo napra-vu pot pastoralnemu dielu na vasi. Buj pozno je zapustu Neapelj an œu ukraj Scala, med Positanan an Amalfian, kjer je deu po koncu kongregaci-jo »Presvetega Odreœenika«, ki naj bi nudila pomuo@ zapuœ@enin duœan.

U liete 1762, zauoj boliezni, ki mu nie vic pustila misijonarit, pape¡Klemen XIII. mu je ukuazu preuzet œkofijo Sv. Agate dei Goti blizuNeaplja. Alfonz je z uso nauduœnostjo peju napri œkofijo za trinajst liet,@etud’ artropatija ga je takuo maltrala, de u zadnjih lietah je maœavu lèsede. Imeu je devetansedandeset liet kàr, ¡e malomanj sliep, se je umaknuu hiœo sojih bratru u kraju Nocera de Pagani, blizu Salerna, kjer je po veli-ki maltri zauoj garde boliezni pre¡iveu œe dvanajst liet.

Bluo je 1. voœta lieta 1787, kàr je za nimar zaspau. Po@iva u cierkviredemptoristu u kraju Nocera de Pagani.

Alfonz je biu velik pisatelj an skladatelj (compositore), napisu je»Moralno teologijo«, za kero u liete 1871 je biu imenovan za cerkvenegau@itelja od pape¡a Pija IX. Znana bo¡i@na piesem »Tu scendi dalle stelle«je njegovo dielo.

Pape¡ Gregorij XVI. ga je u liete 1839 razglasiu za svetnika.

Kajœna ura boParvi dnevi telega miesca bojo zaries gorki, samuo na vesokih gorah kajœan

temporal pohladi tako gorkuoto. Nova luna torka 6. voœta parnese lè naprigorke dneve an popudanske temporale, ki zni¡ajo temperaturo pa samuo zakajœan dan. Stara luna sriede 21. poviœa spet temperaturo. Zadnji kuart lune,sriedo 28. voœta parnese temporale, ki pomierejo veliko gorkuoto.

Za naœe zdravjeSe usednit za mizo za pojest an »dobar« tont kakega jedila, puno krat nas

dene dobre voje sa’, takuo ki prave vic ku kajœan, »Ka’ je buojœega, ku seusednit za mizo za kjek dobrega pojest?«. Muore pa rec, de je nomalo¡alostno misnit’ an viervat’, de nie ni@ druzega, de nas naveli@a ku dobrojedilo. U rubriki, ki prave o hrani, o jedilah na poznanin gjornale, profe-sor Eugenio Del Toma, specialist u œtudju za dobro hrano, prave, de ven@part od nas, kàr gre po œpe¡o, na pomisne previc, na kere vitamine al mine-rale ima u sebe kar se kupe. Kar interesa vic je dost kaloriji ima tista hranaki se kupe. Prof. De Toma prave, de @e cjemo narest pargliho, je ku rec,de za auto je important diet bencino, pa se pozabit na oje an na likuid, kihladi motor. Zatuo muoremo diet tu tont hrano, kjer na muorejo parman-kat vitamine, minerali an antiosidanti. Takuo se na muoremo pozabit nazeje, zelenjavo an sadje buojœ @e bli¡njega kimeta, @e niemamo varta.

Kar ponuja televi¡jon usak dan ob usaki ur, store pozabit’ na dobrenavade an miere, ki te stari so jih nimar spoœtuval’. Rezultati obiuneponudbe usake sorte hrane, na ¡alost’, jih videmo tu statistiki, ki prave, deusake lieto je vic predebelih judi, ki nieso samuo odrasli, pa nimar vicotroc an mladi. Velik probelm je, de rase œtevilo otruok, ki imajo diabetezauoj neparmierne hrane. De Toma prave tud’, de »Muoremo ahtat, zak’hrana, ki je important za pre¡iviet, more takuo ratat œkodljiva ku strup.«

Take statistike imajo potriebo, de dobra an parmierna informacjon pridetu usako hiœo skuoze œuolo, œtampo an televi¡jon, pa tuole na hode »podpasko« s komercialnin interesan an tisti, ki na usezadnjo placjajo, smonimar mi.

RICETA

➔ Tiramisù z ananasanJe parmieran posebno za te male. Nucamo adno œkatulo ananas, pu kila

maskarpona, kako ¡lico cukerja, tri yogurte z ananasan, adno œkatulopavezinu, malo zgratanega koka (kokosova orieha).

Uzamemo œkatulo ananasa, jo odpremo, velijemo sok tu parmiernoposodo, flete ananasa denemo tu mikser an jih lepuo zamliejemo. Tudrugo posodo denemo zamliet ananas, maskarpon, yogurt, kako ¡licocukerja an lepuo premieœamo. Sada uzamemo posodo, kjer zlo¡emo tira-misu. Na dano polo¡emo suhe pavesine, pokrijemo z umieœano parpravo,pavesine samuo malo zmo@ene tu sok, œe umieœano parpravo, pavesine antakuo napri do konca. Po varh potrosemo zgratan koko an denemo u frigoza an par ur.

� Loretta Primosig

Page 15: Giornale Dom

15stran31. julija 2013 KAPLAN MARTIN @EDERMAC 57.risbe: MORENO TOMASETIG

besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIGLETA 1933 - PUOJTE!

RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel 1933, quando il fascismo vietò l’uso dello sloveno. In questa puntata: nel caldo focolare della canonica il cappellano Åedermac ascolta assorto una vecchia canzone d’amore cantata dalla sorella Katina. I suoi pensieri divagano sulla sorte che avran-no la lingua e la cultura slovena, vera ricchezza della sua gente. Dopo aver cantato con la sorella un tradizionale canto religioso Åedermac si corica. Quella notte dorme male e fa brutti sogni. La mattina dopo, dome-nica, va a celebrare la messa. In chiesa, tra gli uomini e i giovani, nota molte facce nuove. Alla domanda dell’organista se la gente può cantare, risponde affermativamente. Si leva poderoso un canto sloveno.

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji poprepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierkvi svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæa-vat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabi-nierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudiposluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. Na sreåanju z drugimi kaplani je Åedermac zaviedu, de bo nadækof branu pravice slovenskih vier-niku. Kaplan Potokar je poviedu tud, de æpijon med domaåimi duhovniki je kaplan Skubin. Tudi v njega fari je biu æpijon: nieki Klinjon, ki je snubu kaplanovo sestro Katino. Po smarti matere je kaplanhuduo zboleu. Ozdravu je poåaso… En dan je v Lipah sreåu zdravnika, ki mu se je parporoåiu, de naj ahta, kier hudobneœi mu åejo slavo. In ries! Nieko nuoå ga je zbudu vasnjan Birtiå in ga prosu,naj uteåe, kier je vidu, de so paræli puonj. Nie bluo druge izbiere ku uteå. Drug dan zjutra je biu œe v Vidnu pred ækofijo in prosu, de ga nadækof sprejme. Nadækof je Åedermacu poviedu, de prepuove-di slovenskega jezika ne on ne papeœ se niesta mogla uprieti. Åedermac je pa izrazu prepriåanje, de nadækof nie nardiu vsega, de bi ustavu prepoved. Kàr je paræu v Vrsnik ga je åakala skupina moœ.Od njih je zviedu, kuo so æle stvari, kàr so faæisti paræli puonj in je on uteku. Doma ga je parjela velika œalost in skarb. Æu je obiskat famoætra Severja, kateremu je odparu sarce. Sever mu je svetovau:»Pridgi po slovensko!« Kàr se je varnù damu, se je ob ognjiæåu pogovarju s sestro. Od nje je zaviedu, de ljudje mislijo, de bo v nediejo par maæi vse po starem, se prave, de bo pridgu po slovensko.

dom

57 - GRE NAPREJ

KAPLAN MARTIN JE NASLONU GLAVO NA ZID, ZAPARU OÅI IN POSLUÆU. PIESMI NIE V SEBE ÅÙTAKUO KOT KATINA, DOTAKNILA SE JE POVSIEM DRUGIH STRANI NJEGA DUÆE. TRESOÅ GLAS

SESTRE MU JE PREBUJU SPOMIN NA MARSIKATERI TRENUTEK NJEGA ŒIVLJENJA

V MLADIH LIETIH GA JE BIU LE PREÆEREN RIEÆU BOLEÅEGA OBÅUTKA SIROMAÆTVA IN MANJVRIEDNOSTI. V TELEMTRENUTKU PA SE JE NAENKRAT ZAVIEDU VELIKEGA BOGASTVA, KI SE JE V STUOLIETJIH OHRANILO NA TELIH BREGUOVIH

IN HRIBIH TER NJEGA ROD VEZALO Z OSTALIM SLOVENSKIM NARODAM IN GA ÆE VEŒE. TUO GA JE TOLAŒILO,PA SO MU TO SLADKUOST GRENILE ŒALOSTNE MISLI

TIHO BOD’,TIHO BOD’ LJUBICA,DE NE BO ZVEDELA

MATI TVOJA …KAM TUO BOGASTVO?

KAM TA LEPOTA?VSE OBSOJENO V SMART?

NA GORIJE KAPELCA,

KAPELCA ŒEGNANA

…JE KAPELCA,

KAPELCA ŒEGNANA

ODPIELA STA, KOT JE ZAGARNILA TIHOTA. MARTIN IN KATINA STA BILAZAMAKNJENA VSAK V SVOJO MISEU… ÅEDERMAC JE SLABO SPAU IN TEŒKO

SANJU. DEMONSKA DOMOÆLJIJA IN RESNIÅNOST, VSE JE BLUO ÅUDNOPREMIEÆANO MED SABO. ZJUTRA SE JE ZBUDIU S TEŒKIM OBÅUTKAM,

KAKOR DA MU JE ZASTRUPLJENA KRI. ÅÙ JE TREÆIKO

KATINA JE ODPIELA, DVIGNILA OBRAZ, KI SE JI JE SVETIUV OGNJU, IN POGLEDALA BRATRA. MED PIETJAM SO JI BLE

PARÆLE SOLZE V OÅI

LEPUO SI PIELA. JUTRE BOÆ SPET PIELA V CIERKVI. PA NE TAKIHPIESMI. SADA PA ZAPUOJ KAKO POBOŒNO. KAKARÆNO ÅEÆ.

POMAGU TI BOM

KAKARÆNO ÅEM?

DAN JE BIU NEPRIJETAN, MARZU, DIÆALO JE PO SNIEGU. VIETAR SE JEVÅASIH ZAGNÙ V VEJE, NEBUO JE VISIELO NIZKO NAD ZEMLJO.

TISTO NEDIEJO JE PARÆLUO V CIERKU NENAVADNO VELIKO ÆTEVILOLJUDI, DE JE BLA POLNA DO ZADNJEGA KOTA

KÀR JE ODHAJU V ZAKRISTIJO, SE MU JE ZDIELO,DE JE MED MOŒMI IN PUOBI VIDU

VIÅ FOREÆTIH OBRAZU

AL’ BOMO PIELI? PUOJTE!

PRED BOGOMPOKLEKNIMO,

POVZDIGNIMO SRCE

Page 16: Giornale Dom

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00,13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00.

Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskegatiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa.

Oddaje za vidensko provinco.Vsako saboto ob 12.00 iz Rezije »»TTaa rroozzaajjaannsskkii ggllaass««.Vsako sriedo ob 9.10 pregled beneœkega tiska v oddaji »»VV nnoovvii ddaann««.

16 stran 31. julija 2013ZADNJA STRAN

KAJ KJE KAM KADÀ KUO DDOOMMAA##AA MMOODDRRUUOOSSTT

##ee bbii ddeennaarr iimmiieellaa kkoozzaa,,bbii jjoo kklliiccaall’’ »»ggoossppaa«« NEDIÆKE

DOLINE•• PPOODDBBUUNNIIEESSAACC-- oodd 22.. ddoo 44.. vvooœœttaa»Praznik ob Nadi¡i«Program: u petak an u nediejo zvi@erbo muzika za mlade, u saboto ob21.00 bo godu ansambel Skedinj.Bogat œportni program.Organiza Pro loco Natisone

•• AA˘LLAA-- uu nneeddiieejjoo 44.. vvooœœttaa»Crono baby mtb«, za otroke od 6.do 15. lieta. Ob 10. uri na stazi LaMot pod A¡lo, premjazjoni anloterija par a¡lanskin faru¡e.Organiza Gs Azzida (3397799442)

•• DDRREEKKAA KKOOBBIILLJJAA GGLLAAVVAA parpravlja miescavoœta puno iniciatiu (beri na strani 8)

•• GGOORREENNJJ GGAARRMMAAKK-- uu nneeddiieejjoo 1111.. vvooœœttaabo Marijin praznik. Ob 11. uri bo sv.maœa u kapelci, ob 12. uri bo paœtaza use, veselica z muziko an pietjan.Kar bojo zaslu¡il’ (kosilo se pla@a)bo œlo ubogime za otroke u Afriki

TTOOPPOOLLUUOOVVEE-- uu ssrriieeddoo 1144.. vvooœœttaa»Ro¡inca«. U cierkvi ob 18.00 bopieta sveta maœa an precesija zMarijino podobo. Med maœo bojopo¡egnal’ Marijin kip, ki so go malocajta od tega obnovil’. Oba sejmaparpravlja lieœka fara

•• PPLLAANNIINNSSKKOO DDRRUUŒŒTTVVOO CCAAII kupe s@edajsko sekcijo Monte Nero vabe:-- uu nneeddiieejjoo 1111.. vvooœœttaa na pohod uJulijskih Alpah na Cimone delMontasio (2.379 m.) an po klinahNorina;-- uu nneeddiieejjoo 2255.. vvooœœttaa na pohod uslovenskih Karavankah naBegunjœico (2.060 m). Za se upisat tel. 0432726056www.caicividale.it

•• BBAARRNNAASS-- oodd 88.. ddoo 1133.. vvooœœttaa bboo »Praznik obNadi¡i«, u torak veliki ognjemet

•• PPOODDUUTTAANNAA-- oodd 1144.. ddoo 1188..vvooœœttaa»Praznik Svetega Roka«

•• MMAATTAAJJUURR-- 1100..,, 1111.. aann 1144..,, 1155.. vvooœœttaa»Senjan Sv. Lovranca an Ro¡ince«U programu: uu ssaabboottoo 1100.. ples zMatajur folk band; uu nneeddiieejjoo 1111..nogometni turnir, ekskurzija zaotroke na Matajur an zvi@er ples sskupino Skedinj; uu ssrriieeddoo 1144.., ob18.00 sveta maœa an ¡egan ro¡,zvi@er ples z Ratamaq; uu @@eettaarrttaakk 1155..ob 15.00 bojo tonka@i, zvi@er ples zansamblom Skedinj. Na sejmu borazstava an prodaja kme@kih anobartnih doma@ih pardielku

•• GGRREEMMOO NNAA KKOORROOŒŒKKOO

-- uu ssaabboottoo 2244.. vvooœœttaase gre ob 7.00 iz Œpietra, gledatpanorami@ni stolp u Celovcu anLandskron u Beljaku, kjer vadejoorle. Autobus an kosilo: 39 euro.Upisajta se do 17. voœta, na Inac tel.0432703119. Org. Srebrna kapja

•• KKRRAAVVAARR-- oodd 2233.. ddoo 2255.. vvooœœttaa»Senjan«. Program: uu ppeettaakk zvi@erples z ansamblom Erazen, uu ssaabboottoogodejo Skedinj an uu nneeddiieejjoo ansambelKolovrat. U programu tudi film oBene@iji an razstava o ¡ivjenju postarin

••PPLLAANNIINNSSKKAA DDRRUU¡¡IINNAA BBEENNEE@@IIJJEE vabe-- uu @@eettaarrttaakk 1155.. vvooœœttaa senoseke angrabi@e na Matajurju (dom Pdb);-- uu nneeddiieejjoo 11.. sseetteemmbbeerrjjaa na pohodob Gorskem prazniku na Matajurju

TERSKEDOLINE•• ZZAAVVAARRHH-- uu @@eettaarrttaakk 1155.. vvooœœttaana dan Ro¡ince bo sveta maœa ob11.30, popudan precesija an senjan zmuziko an z dobrimi jedmi

•• PPRROOSSNNIIDD-- oodd 22.. ddoo 44.. vvooœœttaa»Prosnid fest«. UU ppeettaakk zvi@er bomuzika za mlade; uu ssaabboottoo ples zansamblom Navihanke; uu nneeddiieejjoo ob11.30 sveta maœa, popudan ljudske igrean muzika iz Nediœkih dolin, zvi@er boples z ansamblom Casablanca. Œportniprogram z garo letè an mountain-bike

•• TTIIPPAANNAA-- oodd 1144.. ddoo 1199.. vvooœœttaa»Ferragosto Taipanese« z bogatimœportnim programom. U ppaannddiieejjaakk1199.. ob puno@i bo ognjemet

KANALSKADOLINA•• SSVVEETTEE VVIIŒŒAARRJJEE-- uu nneeddiieejjoo 44.. vvooœœttaa»25. Ruomanje treh Slovenij«. Ob10.30 bo predavanje prof. Toma¡aSim@i@a; ob 12.00 bo slovesna sv.maœa, ki jo bo darovau kardinal dr.Franc Rode; ob 13.00 kulturni program,pieu bo mepz iz Sel (Koroœka)

REZIJA•• DDRRUUŒŒTTVVOO VVIIVVIISSTTOOLLVVIIZZZZAA organiza:SSOOLLBBIICCAA-- uu ssaabboottoo 33.. vvooœœttaa ob 11.00 bojoinaugural’ »Belvedere RobertoButtolo«; ob 18.00 bojo odparli pot»Il Borgo Ves racconta una fiaba«; ---- uu ssaabboottoo 1100.. vvooœœttaa ob 20.00, nadan Sv. Lovranca, bo no@ni pohod zvodi@an po stazi Ta lipa pot, urezijanski hiœi bojo paœta, rezijanskiples an musika; -- uu nneeddiieejjoo 1111.. vvooœœttaabo praznik »Zemja bruœa@u«, u

programu prodaja doma@ihpardielku ku rezijanski @esnak»strok« an œe puno kulturnih anœportnih iniciatiu;uu nneeddiieejjoo 1188.. vvooœœttaa ob 9. uri bojopohodi po stazeh: Ta lipa pot (km 5in 10), Matejeva staza (km 13),Vertical Kilometer (km 10) an Pustigost (km 16). Info: 043353119

POSOÅJE•• BBRREEGGIINNJJ-- uu ssaabboottoo 2244.. vvooœœttaa bo dnevno-no@ni»5. Turnir u malem nogometu«. Seigra na asfaltnem igriœ@u po sistemu4+1. Za se upisat (se pla@a 30 euro)je cajt do @etartka 22. voœta (ob20.30). Po turnirju bo veselica zansamblom Kolovrat. Info: Sre@koGaœperut (00386-41988636), SimonMarcola (0038641596699).www.sdbreginjskikot.com

UU PPRRIIHHOODDNNJJII ŒŒTTEEVVIILLKKII BBOOMMOO OOBBJJAAVVIILL’’ PPRRIIRREE--DDIITTVVEE DDOO PPOOLLOOVVIICCEE SSEETTEEMMBBEERRJJAA.. PPOOŒŒJJAAJJTTEE

OOBBVVEESSTTIILLAA DDOO 2266.. VVOOŒŒTTAA NNAA NNAASSLLOOVV

[email protected] TTEELL..--FFAAXX 00443322 770011445555SSUULL PPRROOSSSSIIMMOO NNUUMMEERROO PPUUBBBBLLIICCHHEERREEMMOO GGLLII

AAPPPPUUNNTTAAMMEENNTTII FFIINNOO AA MMEETTÀÀ SSEETTTTEEMMBBRREE..IINNVVIIAATTEELLII EENNTTRROO LLUUNNEEDDÌÌ 2266 AAGGOOSSTTOO AA

[email protected] TTEELL..--FFAAXX 00443322 770011445555

domKULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIKPERIODICO QUINDICINALE

ODGOVORNI UREDNIK

DIRETTORE RESPONSABILE

MARINO QUALIZZA

ZALO¡BA - EDITRICE

MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L.

UREDNIŒTVO - REDAZIONE

UPRAVA - AMMINISTRAZIONE

33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULIBORGO SAN DOMENICO, 78

TEL. - FAX 0432 701455e mail: [email protected]

www.dom.itIscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001

STAMPA: CENTRO STAMPADELLE VENEZIE SOC. COOP.

VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA

REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINEN. 8 - 8. 4. 2003

VVssaakk ddaann oobb 2200..3300TTvv ddnneevvnniikk ppoo sslloovveennsskkoo

VV SSAABBOOTTOO OOBB 2211..3355 IINN VV NNEEDDIIEEJJOO OOBB 1144..3300OOOOKKNNOOKKNNOO VVVV BB BB EENNEEEENNEE @@@@IIJJOOIIJJOO

TTUUDDII NNAA IINNTTEERRNNEETTUU:: wwwwww..rraaddiioossppaazziioo110033..iitt

Postani naœ prijateljDiventa nostro amico

dom

Naro@nineNaro@nineAbbonamentiAbbonamenti

Najbolj brano na naœi spletni straniNajbolj brano na naœi spletni straniI più letti sul nostro sito internetI più letti sul nostro sito internet

LLEETTNNAA//AANNNNUUAALLEE €€ 1166

PPOODDPPOORRNNAA//SSOOSSTTEENNIITTOORREE €€ 3300

SSLLOOVVEENNIIJJAA//SSLLOOVVEENNIIAA €€ 2200

EEVVRROOPPAA//EEUURROOPPAA €€ 2255

SSVVEETT//EEXXTTRRAA EEUURROOPPAA €€ 3355

PPooœœttnnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreenntteeppoossttaallee nn.. 1122116699333300 iinntteessttaattoo aa MMoosstt ssccaarrll,, bboorrggoo SSaann DDoommeenniiccoo 7788,, 3333004433 CCiivviiddaallee ddeell FFrriiuullii//##eeddaaddBBaann@@nnii rraa@@uunn//CCoonnttoo ccoorrrreennttee bbaannccaarriioo IIbbaann:: IITT8855 PP008866 33116633 7744000000001100 00881155 009955 BBIICC//SSWWIIFFTT:: RRUUAAMMIITT2211CCIIVV

NNaa sspplleettnnii ssttrraannii wwwwww..ddoomm..iitt vvssaakk ddaann nnoovviiccee iinn pprriirreeddiittvvee

5500 mmiilliijjoonnoovv eevvrroovv zzaa BBeennee@@iijjooPPiiaannoo ppeerr ssaallvvaarree llee VVaallllii ddeell NNaattiissoonnee

AAnnkkrraatt ssmmoo iimmiieellii rraaddii nnaaœœoo zzeemmlljjooUUnnaa vvoollttaa vvoolleevvaammoo bbeennee aallllaa nnoossttrraa tteerrrraa

OOkkrroogglloo--VViiddeenn nnaa EEuu sseezznnaammuuEElleettttrrooddoottttoo pprriioorriittàà ddeellll’’UUee

VV ŒŒppiieettrruu ssoo ooddppaarrllii kkuullttuurrnnii ddoommIIll nnuuoovvoo cceennttrroo sslloovveennoo aa SSaann PPiieettrroo

DDee¡¡eellnnii ooddbboorrnniikk TToorrrreennttii oo ddvvoojjeezzii@@nnii œœoolliiPPeerr ll’’aasssseessssoorree TToorreennttii ««ccoolllleeggee»» ppooccoo pprroobbaabbiillee

1

2

3

4

5

PPPPRREEVVOODDIIRREEVVOODDIITTTTRRAADDUUZZIIOONNIIRRAADDUUZZIIOONNII

PREVODI VSEH VRST IN LEKTORIRANJE TEKSTOVSTROKOVNO, HITRO, NATAN@NO, PO PRIMERNI CENI,ZANESLJIVO IN ZAUPNO IZ ITALIJANŒ@INE V SLOVENŒ@INOIN OBRATNO NA 348 5165977ALI E-MAIL: [email protected]

TRADUZIONI PER OGNI ESIGENZA E REVISIONE TESTIDALL'ITALIANO ALLO SLOVENO E VICEVERSA: QUALITÀDELLE PRESTAZIONI, AFFIDABILITÀ, PRECISIONE,RAPIDITÀ DI CONSEGNA, AL GIUSTO PREZZO;CELL. 348 5165977O MAILTO: [email protected]