Catia Design

7/22/2019 Catia Design

1/54

Fakulteta za strojnitvoUniverza v Ljubljani

Laboratorij zavrednotenje konstrukcij

Akereva 6, SI-1000 Ljubljanatel.: 01/ 4771-518, fax: 01/ 4214-074http://www.fs.uni-lj.si/lavek/

L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Navodila za uporabo Catie

Strojni elementi VS

Datum:08.10.2004 Navodila za uporabo Catie Stran 1od 54

Datoteka: Vaja1-Catia, 2145280 Byte-ov, Zadnja sprememba: 08.10.04, Zadnji izpis: 08.10.04

LAV

EK-Laboratorijzavrednotenjekonstrukc

ij, Pripravil: Toma Beter


2/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Kazalo

1. Uvod............................................................................................................................................................. 31.1 Zagon programa ....................................................................................................................................... 31.2. Catia V5 - osnovni moduli. ....................................................................................................................... 31.3. Premikanje, obraanje in skaliranje objektov ........................................................................................... 5

2. Delo s Part Design workbench-em............................................................................................................ 52.1. Izdelava modela vilic.................................................................................................................................... 5

2.1.1. Prva poteza ............................................................................................................................................ 72.1.2. Druga poteza........................................................................................................................................ 122.1.3. Tretja poteza ........................................................................................................................................ 172.1.4. etrta poteza ........................................................................................................................................ 182.1.5. Peta poteza .......................................................................................................................................... 192.1.6. esta poteza ........................................................................................................................................ 202.1.7. Sedma poteza ...................................................................................................................................... 242.1.8. Osma poteza ........................................................................................................................................ 25

2.1.9. Deveta poteza ...................................................................................................................................... 26

2.2. Izdelava modela osi ................................................................................................................................... 272.3. Izdelava modela pue ................................................................................................................................ 282.4. Izdelava modela Kolesa............................................................................................................................. 29

3. Delo z Assembly Design workbench-em................................................................................................ 304. Izdelava sestavne in delavnikih risb..................................................................................................... 35

4.1. Izdelava sestavne risbe ............................................................................................................................. 354.2. Izdelava delavnikih risb ............................................................................................................................ 51



LAV


ij,


3/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

1. Uvod

1.1 Zagon programa

Program Catia V5 zaenemo s klikom naikono CatiaV5R13 v Start meniju.

1.2. Catia V5 - osnovni moduli.

Catia ima na voljo ve razlinih modulov (workbenches). Na spodnji sliki je prikazan zaslon predenizberemo modul.



LAV


ij,

Sl. 1. Osnovni zaslon.

V sklopu te vaje bomo uporabljali module Part Design, Assembly Design in Drafting. Vsak od tehmodulov uporablja razlien tip datoteke.


4/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Modul lahko izberemo tako, da kliknemoFileNew in v oknu ki se nam odpreizberemo ustrezen tip datoteke.

Moduli ki jih bomo uporabljali v tej vaji imajo naslednje tipe datotek:

Part Design Part

Assembly Design Product

Drafting Drawing

Modul lahko izbiramo tudi v Startmeniju. V tem primeru se nam ob izbiri

modula odpre prazen dokumentustreznega tipa.

Zaslon in orodne vrstice na njem so prikazani na spodnji sliki.



LAV


ij,


5/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Sl. 2. Zaslon Catia V5 R13.

1.3. Premikanje, obraanje in skaliranje objektov

Premikanje (Pan): tiimo srednjo tipko mike in s premikanjem mike premikamo objekt po ekranu.

Obraanje (Rotate): tiimo srednjo in levo tipko, ter s premikanjem mike rotiramo objekt.

Skaliranje (Zoom): tiimo srednjo tipko in kliknemo levo tipko, nato pa s premikanjem mikeskaliramo objekt.

2. Delo s Part Design workbench-em

2.1. Izdelava modela vilic



LAV


ij, Vsaka grupa izdela vilice glede na dimenzije podane v definiciji naloge. V navodilih, ki sledijo se

razline dimenzije uporabljajo oznake ki so predstavljene na spodnji sliki

Najprej odpremo nov part s klikom File New in nato v pogovornem oknu izberemo tip datotekePart. V vsakem novo odprtem part-u imamo e narejene pomone ravnine xy, xz in yz. Model bomonaredili v devetih potezah (features), ki so prikazane v Tab. 1.


6/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Tab. 1. Postopek izdelave modela vilice.

1. poteza 2. poteza 3. poteza





LAV


ij,


7/54






LAV


ij,L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Sl. 3. Skica vilice

2.1.1. Prva poteza

Prvo potezo (feature) bomo naredili tako da bomo v kvader ekstrudirali pravokotnik, ki ga bomo

narisali na eno do pomoni ravnin. Pravokotnik nariemo s pomojo Sketcherja.Sketcher aktiviramo s klikom na ikonoSketcher v zgornjem desnem delu zaslona


8/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Po tem nas program vrstici levo spodajpozove, da izberemo ravnino (plane),ravno povrino (planar face) ali skico(sketch)

Za skiciranje izberemo pomono ravninoxy. Ravnino lahko izberemo s klikom naravnino ali klikom na ime ravnine vspecifikacijskem drevesu.

Preden bomo zaeli s skiciranjem po

ravnini xy bomo s klikom na ToolsOptions nastavili lastnosti skicirnemree.

1. V drevesu Options izberemo vejoMechanical Design Sketcher

2. Za Primary spacing izberemo10mm za Graduations pa 10.

3. Preverite, da so tudi ostale opcijetako izbrane kot na sliki.

S klikom na OK smo ustvarili mreo ki imaosnovni razdelek 10mm, ki je e dodatnorazdeljen na 10 delov.

Nekatere ikone imajo v spodnjem desnemkotu majhen trikotnik.

S klikom na ta trikotnik se nam odpre celaorodna vrstica. Na prikazani orodni vrsticikliknemo pravokotnik

23

1



LAV


ij,


9/54






LAV


ij,L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

V spodnji vrstici sedaj program od naszahteva da kliknemo na prvi vogalpravokotnika. Priporoam, da za prvi vogalizberete koordinatno izhodie.

Nato raunalnik od nas zahteva, dakliknemo e na drugi vogal pravokotnika.Pri tem je priporoljivo, da je drugi vogalpravokotnika postavljen tako. da je dolinaene stranice dolga l1/2, druge pa l2.

Narisani pravokotnik je potrebno edokonno definirati z dimenzijskimi ingeometrijskimi omejitvami. Omejitvedefiniramo s klikom na ikono Constraint.


10/54






LAV


ij,L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

1. Kliknemo na stranico, ki jo elimogeometrijsko omejiti.

2. Kliknemo na mesto kjer elimoimeti izpisano kotirano dolino.

Na sliki vidimo, da so se ob vertikalnihlinijah pojavile rke V in ob horizontalnihpojavile rke H. To so geometrijskeomejitve za vertikalnost in horizontalnost,ki jih je program e sam postavil.

Postopek ponovimo za horizontalnostranico.

e elimo spremeniti velikost katere odkotiranih stranic dvakrat kliknemo nakotirno tevilko in v okencu Valuepopravimo velikost kotirane stranice.

Skico preverimo, e je dovolj omejena, sklikom na ikono Sketch Solving Status.

e je Sketch Solving Status Iso-Constrained pomeni, da je skica dovoljomejena.

Ko je skica dovolj omejena, zapustimoSketcher s klikom na ikono Exitworkbench.

12


11/54






LAV


ij,L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Ko zapustimo Sketcher workbench nasprogram vrne v Part Design workbench. Vtem workbenchu vidimo narisanipravokotnik v 3D pogledu.

Narisan pravokotnik s klikom na ikono Padekstrudiramo.

Odpre se nam pogovorno okno PadDefinition kjer definiramo pogojeekstrudiranja, vidimo pa tudi kakna bovideti prizma ob sedanjih pogojihekstrudiranja.

V naem primeru dolino ekstrudiranjaspremenimo na eleno vrednost l10 inkliknemo OK.


12/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Rezultat ekstrudiranja.

2.1.2. Druga poteza

Tudi druga poteza bo narejena z ekstrudiranjem, vendar skica ekstrudiranega kosa ne bo narejenana eni od treh osnovnik koordinatnih ravnin ampak, bomo morali najprej narediti ravnino na kateribomo narisali skico, ki jo bomo ekstrudirali.



LAV


ij,

Preden naredimo ravnino preverimo vmeniju ViewToolbars da imamovklopljeno orodno vrstico ReferenceElements (Compact) ali ReferenceElements (Extended).

V primeru, da izberemo ReferenceElements (Comact) je orodna vrstica skritaza prvo ikono. Do ostalih ikon pridemo sklikom na trikotnik v spodnjem levem kotu.


13/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

V primeru, da izberemo ReferenceElements (Extended) pa dobimo celotnoorodno vrstico.

Da naredimo ravnino moramo klikniti naikono Plane

Nato se nam odpre pogovorno okno vkaterem nastavimo naslednje parametrekreiranja ravnine:

Plane type: Offset from plane

Refernce: kliknemo na ravnino yz

Offset: l5/2

e je potrebno lahko s klikom na ReverseDirection spremenimo smer v katerinaredimo ravnino.

S klikom na ikono Sketcher in na pravkarkreirano ravnino lahko zanemo skiciratiobris za naslednjo ekstrudirano potezo.

Za kreiranje obrisa ekstrudirane potezekliknemo na ikono Profile.

2

1



LAV


ij,


14/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

1. Kliknemo z levo mikino tipko natoko 1 in gremo s kurzorjem protitoki 2.

2. Kliknemo z levo tipko na toko 2 in

potem, ne da premaknili kurzor iztoke 2 pritisnemo in drimopritisnjeno levo tipko in zanemopremikati kurzor proti toki 3

3. Preden pridemo v toko 3 spustimolevo tipko in jo v toki 3 zopetpritisnemo.

4. Z levo tipko kliknite na toko 45. Z levo tipko kliknite na toko 5. Pri

tem pazite da se vam ob toki 5

pojavi simbol , ki simbolizirakoincidennost tok 1 in 5.

V 2. toki e imamo definirano tangentnostmed linijo in lokom

V prvi in peti toki imamo definiranokoincidennost med tokama.

Potrebno je e definirati tangentnost medlokom in linijo v 3. toki, zato kliknemo naikono Contact Constraint in nato e na lokin linijo ob toki 3.

Potrebno je dodati e dimenzijske omejitve(ikona Constrain)

32

1

5 4



LAV


ij,


15/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Za kotiranje radija klikni na lok.

Za kotiranje centra radija:

1. Klikni center radija.

2. Klikni vertikalno os1

2



LAV


ij,


16/54






LAV


ij,L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Da je skica popolnoma doloena potrebujedimenzijske omejitve, ki so prikazane naskici. Velikost posameznih kotiranihdimenzij prilagodite podatkom za vao

grupo.

Sedaj lahko zapustimo Sketcher (Exitworkbench) in nadaljujemo z definicijoPad-a. Pri definiciji Pad-a upotevaje, daje dolina (Lenght) Pad-a l8. Pazite da bosmer ekstrudiranja taka kot je na sliki

Konana druga poteza


17/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

2.1.3. Tretja poteza

Izberemo skicirno ravnino.

V Sketcherju kliknemo ikono Circle.

1. Kliknemo na sredie kroga.2. Kliknemo na eno od tok na

kronici.

Z dimenzijskimi omejitvami doloitepremer kroga tako da bo ustrezalzahtevam naloge in njegovokoncentrinost s kronim lokom iz prejnje

poteze. Izstopite iz Sketcher workbencha.

1

2



LAV


ij,


18/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Naredite Pad tako, da bo njegova dolinal7-l8.

2.1.4. etrta poteza

S klikom na ikono Hole zanemo skreiranjem luknje.

Izberemo ravnino na kateri bomo naredililuknjo.

V pogovornem oknu Hole DefinitionDoloite ustrezen premer luknje za vaepodatke, ostale nastavitve pa naj bodotake kot na sliki in kliknite OK.



LAV


ij,


19/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

V naem primeru je bil koordinatni sistemluknje koncentrien s koordinatnimsistemom povrine na kateri smo naredililuknjo zato nam ni bilo potrebno napraviti

Positioning Sketch.

2.1.5. Peta poteza

Na oznaeni povrini skicirajte obriselenega izreza.

Skica obrisa.

Z ekstrudiranjem obrisa lahko tudi izobstojeega volumna izreemo doloendel volumna. Postopek izrezovanjazanemo s klikom na ikono Pocket.



LAV


ij,


20/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

V pogovornem oknu izberemo Type:Up to next in kliknemo OK

Rezultat

2.1.6. esta poteza

S klikom na ikono Edge Filet zanemokreiranje zaokroitev.

V pogovornem oknu Edge Filet Designdoloimo radij zaokroitve nato paizberemo objekte na katerih elimo nareditizaokroitve (object(s) to filet).



LAV


ij,


21/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Klikamo robove na katerih elimo nareditizaokroitev.

Nastavitev propagation naj bo Tangency.

Kliknemo OK v pogovornem oknu EdgeFilet Design.

Rezultat

Postopek ponovimo e na ostalih robovih,v taknem vrstnem redu kot je prikazan naslikah.



LAV


ij,


22/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!



LAV


ij,


23/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!



LAV


ij,


24/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Rezultat

2.1.7. Sedma poteza

S na ikono Mirror zanemo kreirati zrcalnopodobo.

S klikom na oznaeno povrino, definiramozrcalno ravnino.

S klikom OK v pogovornem oknu MirrorDefinition potrdimo zrcalno ravnino(Mirroring element) in objekt zrcaljenja(Object to mirror).



LAV


ij,


25/54


26/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

V Sketcher workbench-u postavimoomejitve za pozicijo luknje, potem pazapustimo Sketcher workbench inkliknemo OK v pogovornem oknu Hole

Definition.

Rezultat

2.1.9. Deveta poteza

S klikom na ikono Rectangular paternzanemo z izdelavo pravokotnega vzorca.

Odpre se nam pogovorno oknoRectangular Patern Definition, kjer zavsako smer definiramo parametre.

1. Vpiemo t. objektov v vzorcu2. Vpiemo razmak med dvema

objektoma v vzorcu.

3. Dvakrat kliknemo v okno zobjektom vzorenja in na modeluali specifikacijskem drevesuizberemo objekt vzorenja. Vnaem primeru je to luknja za vijak(Hole2).

4. Dvakrat kliknemo v okno zreferennim elementom in kliknemona nek element, ki je vzporeden sprvo smerjo vzorenja.

5. Kliknemo na jeziek SecondDirection in ponovimo korake 1,2 in

5

1

2



LAV


ij,

4

3


27/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

4 za drugo smer vzorenja.

Rezultat

S tem so vilice konana, ne pozabite shraniti modela s FileSave.

2.2. Izdelava modela osi

Os bomo izdelali z rotacijo polovice vzdolnega prereza osi za 360



LAV


ij,

Odpremo nov Part in na eno od ravninnariemo skico polovinega vzdolnegaprereza.

Kliknemo na ikono Axis.

Definiramo poloaj osi okoli katere bomo

zavrteli prerez.

21


28/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Zapustimo Sketcher workbench inkliknemo ikono Shaft.

V pogovornem oknu kliknemo OK za

potrditev parametrov rotiranja.

Rezultat

2.3. Izdelava modela pue



LAV


ij,

Odpremo nov part in naredimo skicoprereza in os rotacije.


29/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Zapustimo Sketch workbench in v PartDesign wokbench-u prerez zarotiramo za360.

2.4. Izdelava modela Kolesa



LAV


ij,

Odpremo nov Part in skiciramo prerezkolesa in os vrtenja.

V Part Design workbench-u zarotiramoprerez za 360.


30/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

3. Delo z Assembly Design workbench-em

S klikom na StartMechanicalDesignAssembly Design zaenemo

Asembly Design workbench in odpremonov Product (sestav).

S klikom na ikono Existing Componet

zanemo postopek vnosa e narejenegaparta v Product.

Program od nas zahteva da izberemoobjekt kamor bomo vstavili Part.

V specifikacijskem drevesu izberemoProduct1.

Odpre se nam pogovorno okno FileSelection v katerm izberemo datotekoParta, ki ga elimo vstaviti v Product1.



LAV


ij,


31/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Najprej v Product vstavimo vilice.

Kliknemo na ikono Fix Component.

Za nepomino komponento (FixComponent) izberemo Part1.

Podobno kot smo vnesli v Product vilice,vnesemo e os. Pri vnaanju partov selahko zgodi, da imata dva parta isto ime. Vtaknem primeru se odpre pogovorno oknoPart number conflicts. V tem oknukliknemo na Rename..., da spremenimoime enemu Partu. Ko je ime spremenjenolahko kliknemo OK.

Isto ime



LAV


ij,


32/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Part je sedaj v Product-u vendar ni pravilnopozicioniran.

Zato kliknemo na ikono CoincidenceConstrain, za definiranje soosnosti.

Kliknemo na os luknje.

Kliknemo na os osi.

Kliknemo na ikon Update All v spodnjivrstici.



LAV


ij,


33/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Os je vstavljena v luknjo vilice.

Kliknemo ikono Offset Constrain, dadoloimo razmak med dvema vzporednima

povrinama.

Kliknemo na povrino vilic.

Kliknemo na povrino osi.



LAV


ij,


34/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Vrednost razmaka (Offset) nastavimo na 0.Kliknite OK in Ikono Update All.

Podobno kot os lahko v Produkt prinesetetudi vskonik in vzpostavite soosnost medvskonikom in osjo.

S klikom na ikono Contact Constrainzanemo postopek premikanja dvehpovrin v stik.

Kliknemo na povrino vskonika.



LAV


ij,


35/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Kliknemo na povrino osi in Update All.

Vskonik je pravilno pozicioniran.

Z zgoraj opisanimi ukazi lahko vstavite v Product e vse preostale Parte.

4. Izdelava sestavne in delavnikih risb

4.1. Izdelava sestavne risbe



LAV


ij,

Kliknemo File New in v pogovornemoknu izberemo Drawing in kliknemo OK.

V naslednjem pogovornem oknuizberemo:

1. Standard

2. Fornat risbe

3. Orientacijo

4. Merilo4

12

3


36/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Sedaj imamo odprto risbo (drawing). Da bivanjo lahko vnesli poglede iz enarejenega 3D modela moramo odpreti edatoteko za elenim 3D modelom: File

Open in v pogovornem oknu izberemodatoteko sestava (Product).

S klikom na Window Tile Horizontallyrazdelimo ekran po horizontali na dve

polovici. V vsaki polovice je prikazana enaod obeh trenutno odprtih datotek. S klikomna trak nad Windows meniji naredimookno z novo odprto risbo za aktivno.

S klikom na ikono Front View zanemodefinirati naris.

Kliknemo na referenno povrino



LAV


ij,


37/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Na risbi se nam pojavi naris, kot pogled vkaterem gledamo pravokotno na vprejnjem koraku izbrano referennopovrino. S kliki na modre puice lahko

obraamo naris, tako da predmetpredstavimo v poloaj, kot ga ima priuporabi.

S klikom na ikono Maximize razirimookno risbe na celoten ekran.

Ko smo zadovoljni z orientacijo pogleda,kliknemo na krog v sredini puic in s temzakljuimo obraanje narisa.



LAV


ij,


38/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Kurzor pripeljite do okvira pogleda (ViewFrame) in kliknite desno tipko.

V meniju, ki se odpre izberemo Properties.

Odpre se nam pogovorno okno Propertiesv katerem lahko:

1. Izklopimo prikaz zaokroitev(Filets).

2. Vklopimo prikaz srednjic (CenterLine).

3. Vklopimo prikaz osi (Axis).

e kurzor pripeljemo do okvira pogleda in tiimo levo tipko lahko premikamo pogled polistu.

S klikom na ikono Projection Viewzanemo z definiranjem ostalih pogledov.



LAV


ij,

3 2

1


39/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

e kurzor postavimo v smeri kjer bi moralbiti stranski ris se nam prikae stranski ris.

e kurzor postavimo v smeri kjer bi moralbiti tloris, se nam pokae tloris. Ko

kliknemo levo mikino tipko je izbiranjepogleda konano. Za potrebe naesestavne risbe naredite oba pogleda.

Naris, tloris in stranski ris nam neprikaejo dovolj dobro vseh elementov,zato moramo narediti e prerez po sredinistranskega risa. Preden se lotimodefiniranja prereza moramo stranski risnarediti za aktivni pogled. To naredimotako, da dvakrat kliknemo na okvirpogleda.

S klikom na ikono Offset Section Viewzanemo z definiranjem prereza.



LAV


ij,


40/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

1. kliknemo na srednjico v toki, kjerse zane prerez.

2. Kliknemo v na srednjico, kjer sekona prerez.

3. Kliknemo na mestu kjer hoemoimeti sliko prereza.

Vidimo, da je na narisanem pogledu tudios rafirana, eprav pravila tehninega

risanja ne dopuajo rezanja osi. Tonapako popravimo tako, da z desno tipkokliknemo na okvir pogleda.

V meniju, ki se odpre izberemo Sectionview A-A object Overload Properties

2

31



LAV


ij,


41/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Odpre se pogovorno okno Characteristics.

Program pa od nas zahteva, da izberemoelement, ki mu bomo uredili lastnosti.

Kliknemo na rafuro osi.

V pogovornem oknu Characteristicskliknite Edit.

V oknu Editor ne sme biti oznaeno da sedani element ree v prerezanem pogledu.Kliknemo OK v obeh pogovornih oknih.



LAV


ij,


42/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Vidimo da so rafure nekaterih prerezanihdelov zelo redke. Razdaljo med rafuramilahko spremenimo tako, da dvakratkliknemo na rafuro, ki jo elimo

spremeniti.

V pogovornem oknu Propertiesspremenimo razdaljo med rafurami

(Pitch). Spremenimo lahko tudi naklonrafur (Angle) in ostale karakteristikerafur.

e natanno pogledamo vskonik vidimoda so tudi v njem rafure vendar je njihovaoddaljenost veja od dimenzij vskonika.Te rafure lahko pobriemo tako, dakliknemo naje in pritisnemo tipko Delete.Po pravilih tehninega risanja je potrebnoeno od prerezanih povrin vskonikapobarvati v rno.

Barvanje zaprte povrine zanemo sklikom na ikono Area Fill

Nato s klikom na trikotni ob ikoni s rafuro,zanemo z menjavo oblike polnila.



LAV


ij,


43/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Klikamo next dokler ne pridemo doelenega polnila rne barve.

Izberemo rno polnilo in kliknemo OK.

Kliknemo na zaprto povrino, ki jo elimozapolniti z izbranim polnilom.



LAV


ij,


44/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

e ob pogledu ne elimo imeti napisanime pogleda in merilo, kliknemo nanju inpritisnemo tipko Delete.

Program e narie osnovne osi zadodajanje osi in navojev pa uporabljateorodno vrstico Axis and Threads.

Za kotiranje uporabite ikone iz orodnevrstice Dimensions.

Za kotiranje razdalje med dvemaelementoma lahko uporabimo ikonoDimensions.

1. Kliknite na prvo kronico

2. Kliknite na drugo kronico

1

2



LAV


ij,


45/54


46/54






LAV


ij,L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

V pogovornem oknu Properties kliknite najeziek Tolerance.

Za Main Value izberite ISOALPHA2.

V okence First value: vpiite tolerancoluknje, v okence Second Value vpiitetoleranco epa.


47/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

e elimo zmanjati velikost rk:1. Kliknemo eno od kotirnih rt.2. Spremenimo velikost pisave

Za izdelavo pozicijskih tevilk lahkouporabimo ikono Text with Leader.

1. Kliknemo na podroje na katereganaj kae pozicionirna t.

2. Kliknemo na mesto kjer elimoimeti pozicionirno t.

3. V okno Text Editor vpiemopozicionirno t.

V oknu Text Editor kliknemo OK.

2

1

1

2



LAV


ij,

3


48/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Vidimo, da je na zaetku nosilne rtepozicionirne t. Puica namesto krogca.Puico spremenimo v krogec tako, dakliknemo na nosilno rto.

Nato z desno tipko kliknemo na rumenkvadrat.

Iz menija, ki se odpre izberemo SymbolShape Filed Circle.



LAV


ij,


49/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Za vstavljanje glave kliknemo Edit Background

Nato z File Open odprete datoteko zglavo. V tej datoteki oznaite glavo inokvir:

1. Tiite levo tipko in se z mikopomaknite k toki 2.

2. Spustite levo tipko.

Za kopiranje oznaenega hkrati pritisniteCtrl+c.

S klikom na Window 1. Ime datoteke zrisbo preklopite na okno, kjer je odprtadatoteka z risbo.

Da prilepite glavo na risbo hkrati pritisniteCtrl+v.

1

2



LAV


ij,


50/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Za vnos teksta v glavo kliknite ikono Textiz Text orodne vrstice.

Izberemo velikost pisave.

Izberemo tip pisave.

Kliknite na mesto kjer elite imeti tekst.

V okno Text Editor vpiemo tekst

e imamo ve kot en ujem lahko okence zujemom in odstopki prekopiramo, tako danajprej oznaimo rte ki jih elimo kopirati(tiimo tipko Ctrl in klikamo rte)



LAV


ij,


51/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Kliknite na ikono Translate.

1. Kliknite na zaetno toko

translacije.2. Kliknite na konno toko

translacije.

Kliknite ikono Line, da boste narisalimanjkajoo rto v tabeli.

1. Kliknite na zaetno toko rte.2. Kliknite na konno toko rte.

Namesto da se izbereta obe konni tokirte, lahko izberemo samo zaetno tokoin v okno Tools Palette vpiemo dolinorte L: in kot rte A:.

Da zapustite urejanje glave kliknemo Edit WorkingViews.

2

1

1

2



LAV


ij,

4.2. Izdelava delavnikih risb

Za izdelavo delavnikih risb uporabljate iste ukaze kot za izdelavo sestavne risbe, s tem da je nadelavniko risbo potrebno dati tudi obdelave in oblikovne tolerance.


52/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Za postavitev reference geometrijsketolerance najprej kliknemo ikono DatumFeature.

1. Kliknemo na element na katerega

postavimo referenco.2. Kliknemo na mesto kjer bo oznaka

reference.

V okno vpiemo oznako reference inkliknemo OK.

Za postavitev geometrijske tolerance,kliknite ikono Geometrical Tolerance.

Nato kliknite element na katerega setoleranca nanaa.

2

1



LAV


ij,


53/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

V oknu Geometrical Tolerance izberetevrsto geometrijske tolerance, ki jo bostepostavili.

1. Da v polje Tolerance Value vneseteznak kliknite na ikono InsertSymbol.

2. V polje Tolerance value vpiite

vrednost geometrijske tolerance.

V polje reference vpiite oznako referencein kliknite OK.

e prinesete kurzor na element, in ti

itelevo tipko, lahko premikate ta element.

2 1

1



LAV


ij,

2


54/54




L

AVEK,

2004,

SAMOZ

AINTERNOU

PORABO!

Za postavitev simbola za kvaliteto povrinekliknite, na ikono Roughness Symbol.

Kliknite na element na katerega elitepostaviti simbol za kvaliteto povrine.

1. Izberemo ustrezen simbol zahrapavost.

2. V ustrezno polje v pogovornemoknu Roughness Symbol vnesiteustrezne vrednosti in kliknite OK.

1

2

oratorijzavrednotenjekonstrukc

ij,

Catia Design

Documents

Transcript of Catia Design